Vesna Kumer, Andreja Markovič, Maja Šebjanič Oražem, Mojca Smolej, Irena Hodnik, Črt Močivnik
SLOVENŠČINA V OBLAKU UČBENIK
za slovenščino v 7. razredu osnovne šole
7 Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 1
10. 05. 17 12:25
Vesna Kumer, Andreja Markovič, dr. Maja Šebjanič Oražem, dr. Mojca Smolej, Irena Hodnik, Črt Močivnik
Slovenščina v oblaku
Učbenik za slovenščino v 7. razredu osnovne šole Urednica: Andreja Ponikvar Recenzentke: dr. Sonja Starc, dr. Boža Krakar Vogel, Janja Jerovšek Jezikovni pregled: dr. Nataša Hribar Ilustracije: Mojca Krajnc Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. strani ovitka.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Slovenščina v oblaku 7 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 183. seji dne 20. aprila 2017 s sklepom št. 613-3/2017/48 potrdil kot učbenik za slovenščino – jezik v 7. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2017). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 2
SLOVENŠČINA v oblaku 7. Učbenik za slovenščino v 7. razredu osnovne šole / Vesna Kumer ... [et al.] ; [ilustracije Mojca Krajnc ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2017 ISBN 978-961-271-792-6 1. Kumer, Vesna, slavistka 289778944
10. 05. 17 12:25
Kazalo KNJIŽNI IN NEKNJIŽNI JEZIK Slovenski jezik ..................................................................................................................................................................................... 5 Besedna zveza .................................................................................................................................................................................... 11 Jezikovni priročniki ......................................................................................................................................................................... 17 BEREMO, PIŠEMO, GOVORIMO IN POSLUŠAMO Besedila ................................................................................................................................................................................................. 25 Pismo ................................................................................................................................................................................................. 26 Vabilo ................................................................................................................................................................................................ 29 Opis države ..................................................................................................................................................................................... 33 Opis življenja osebe ..................................................................................................................................................................... 36 Opis življenja skupine ljudi ........................................................................................................................................................ 40 Pripoved o doživetju .................................................................................................................................................................... 45 Poročilo ............................................................................................................................................................................................. 50 Pogajalni pogovor ........................................................................................................................................................................ 54 Definicija .......................................................................................................................................................................................... 57 VRSTE BESED Glagolski naklon ............................................................................................................................................................................... 59 Sklanjanje samostalnika ............................................................................................................................................................... 67 Sklanjanje samostalnikov moškega spola ........................................................................................................................... 72 Sklanjanje samostalnikov ženskega spola ........................................................................................................................... 82 Sklanjanje samostalnikov srednjega spola .......................................................................................................................... 92 Zaimek ................................................................................................................................................................................................... 99 Svojilni zaimek ............................................................................................................................................................................ 102 Vprašalni zaimek ........................................................................................................................................................................ 105 Oziralni zaimek ........................................................................................................................................................................... 107 Kazalni zaimek ............................................................................................................................................................................ 111 Predlog ............................................................................................................................................................................................... 113 STAVEK IN STAVČNI ČLENI Poved in stavek ............................................................................................................................................................................... Povedek ......................................................................................................................................................................................... Osebek ........................................................................................................................................................................................... Predmet ......................................................................................................................................................................................... Prislovno določilo ......................................................................................................................................................................
121 128 130 132 137
LEGENDA
očkov: jajo uporabo pripom bu od sp ki , ge lo na mljevida, , enciklopedije, ze slovarja, pravopisa spleta …
obljenemu spodbujajo k pogl ki , ge lo na jše ne zahtev kovanju razmišljanju in razis
Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 3
10. 05. 17 12:25
Krajšave pov. povedek os. osebek predm. predmet p. d. č. prislovno določilo časa p. d. k. prislovno določilo kraja p. d. n. prislovno določilo načina p. d. v. prislovno določilo vzroka sam. samostalnik m. sp. moški spol ž. sp. ženski spol sr. sp. srednji spol ed. ednina dv. dvojina mn. množina im. imenovalnik rod. rodilnik daj. dajalnik tož. tožilnik mest. mestnik or. orodnik os. zaim. osebni zaimek svoj. zaim. svojilni zaimek vpr. zaim. vprašalni zaimek oz. zaim. oziralni zaimek kaz. zaim. kazalni zaimek prid. pridevnik glag. glagol 1. os. prva oseba 2. os. druga oseba 3. os. tretja oseba sed. sedanjik pret. preteklik prih. prihodnjik nedol. nedoločnik nam. namenilnik pov. nakl. povedni naklon vel. nakl. velelni naklon pog. nakl. pogojni naklon štev. števnik prisl. prislov predl. predlog ipd. in podobno itn. in tako naprej npr. na primer oz. oziroma t. i. tako imenovani tj. to je str. stran SSKJ SP
Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 4
Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis
10. 05. 17 12:25
KNJIŽNI JEZIK knjižni zborni jezik knjižni pogovorni jezik
SLOVENSKI JEZIK
NEKNJIŽNI JEZIK pokrajinski pogovorni jezik narečje
Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 5
10. 05. 17 12:25
SLOVENSKI JEZIK
RAZMIŠLJAMO IN SE POGOVARJAMO • Ali si že kdaj slišal/-a, da je kdo uporabil besede hosta, gošča, šuma, les? Ali tudi ti uporabljaš katero od teh besed? • Kje oz. kdaj se uporabljajo te besede? Katera je knjižna sopomenka zanje? • V razredu se pogovorite, kako govorite doma ali z vrstniki. Ali je ta jezik enak kot jezik v knjigah, časopisih, radijskih in televizijskih poročilih?
POSLUŠAMO IN RAZISKUJEMO
1. Poslušaj prvi posnetek in dopolni besedilo. Napiši ga v zvezek. . To vsako leto prižgejo Skavti in taborniki so politikoma prinesli . Sporočilo miru potuje po . Predsednik vlade je ob tem v ni samoumeven. Skavti in taborniki ob tej priložnosti opozoril, da . Namenili jih bodo iz projekta Botrstvo. zbirajo 2. Oglej si drugi posnetek in reši naloge. a) Kako zakurimo ogenj?
b) Kako postavimo bivak?
6
Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 6
10. 05. 17 12:25
SLOVENSKI JEZIK
c) Katere podatke o taborjenju in zimovanju so povedali taborniki? − Odrasli jim vse pripravijo. − Učijo se preživetja v naravi. − Bolj malo spijo. − So svobodni in brez ciljev. − Večino dejavnosti počnejo zunaj. − Zunaj se zabavajo, tudi če je mrzlo. 3.
Oglej si tretji posnetek in poslušaj govorce. O čem se pogovarjajo? Ali razumeš vse, kar so povedali? Ali vsi govorci prihajajo iz istega dela Slovenije? Po čem to sklepaš? Ali veš, iz katerih dveh delov Slovenije prihajajo ti mladi?
4. Poveži. 1. posnetek je 2. posnetek je 3. posnetek je
televizijski prispevek. pogovor med vrstniki. radijska novica.
5. Preglednico preriši v zvezek in jo dopolni s podatki iz izhodiščnih besedil. 1. POSNETEK
2. POSNETEK
3. POSNETEK
Kdo so govorci? Ali besedilo berejo ali prosto govorijo? Ali uporabljajo knjižni ali neknjižni jezik? 6. Razdelite se v dvojice. Vsakdo v paru naj prebere eno od spodnjih besedil. Ekstremni pilot Matevž Lenarčič, ki je s Pipistrelovim letalom Virus SW 914 na poti okrog sveta, je v četrtek ob osemnajstih po srednjeevropskem času uspešno pristal na Antarktiki na letališču baze Presidente Eduardo Frei Montalva. Ta zgodovinski trenutek pomeni prvi pristanek slovenskega letala na Antarktiki. Pilot Matevž Lenarčič je v izjavi za medije povedal, da je pristanek na Antarktiki gotovo eden od vrhuncev njegove poti. Uspešen pristanek mu je omogočilo relativno lepo vreme. Za ta podvig je pogumni pilot potreboval posebej prirejeno letalo, ki vzdrži temperature tudi do 50 stopinj pod ničlo. Pred Lenarčičem je še kar nekaj izzivov. Na svoji poti bo šestkrat preletel ekvator, prečkal več kot 60 držav na sedmih celinah, 120 nacionalnih parkov, tri oceane in najvišji vrh Mount Everest.
Dokumentarni film Najgloblji Zemljan v kopalkah režiserke Haidy Kancler govori o Juretu Daiću, prvem Slovencu, ki se je z enim vdihom le s pomočjo kamna in zgolj v kopalkah potopil 111 metrov globoko in s tem podrl prejšnji rekord 107 metrov, ki je bil v lasti Avstrijca. Ob prvem poskusu naskakovanja rekorda je sicer zaradi zapletene vrvi dosegel le 94 metrov od načrtovanih 111, naslednji dan pa mu je rekord le uspelo podreti.
Najprej o tem, kar si prebral/-a, pripoveduj sošolcu/sošolki. Nato v zvezek napiši kratko obnovo prebranega besedila. Sošolec/Sošolka naj prebere tvojo obnovo. Ali se jezik, ki sta ga uporabljala pri pripovedovanju, razlikuje od jezika v napisani obnovi? V čem? V razredu se pogovorite o jezikovnih razlikah med govorjenim in zapisanim besedilom.
7
Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 7
10. 05. 17 12:25
SLOVENSKI JEZIK
7. Smiselno dopolni povedi z besedama knjižni in neknjižni. Napiši jih v zvezek. a) Z vrstniki, starši in sosedi se pogovarjam v b) Pri govornem nastopu v šoli uporabljam c) Učbeniki in delovni zvezki so napisani v č) Voditelji televizijskega dnevnika govorijo v d) Kadar pišem SMS prijatelju, uporabljam jeziku. e) Spise pišem v f) Elektronsko sporočilo učitelju/učiteljici pišem v
jeziku. jezik. jeziku. jeziku. jezik. jeziku.
8. Ali v šoli z vsemi govoriš enako? V katerih okoliščinah uporabljaš knjižni in v katerih neknjižni jezik? Knjižni jezik ima dve različici: knjižni zborni in knjižni pogovorni jezik. Knjižni zborni jezik ima natančno predpisana pravila. Napisana so v slovnicah, slovarjih, pravopisnih in drugih jezikovnih priročnikih. S knjižnim zbornim jezikom se srečamo že v otroštvu, npr. ob poslušanju in branju pravljic, sistematično pa se ga učimo v šoli. Uporablja se ga skoraj vedno v časopisih, revijah, knjigah, učbenikih ter v nekaterih televizijskih in radijskih oddajah. Zaželen je tudi v javnem nastopanju, predvsem kadar se na nastop pripravimo. Malo manj strogo predpisana pravila ima knjižni pogovorni jezik. Uporabljamo ga, kadar govorimo pred publiko brez vnaprejšnje priprave, npr. pri pouku, na sestankih, v pogovornih oddajah na televiziji in radiu. V knjižnem pogovornem jeziku lahko opazimo tudi nekatere jezikovne značilnosti, ki se od pokrajine do pokrajine razlikujejo. Knjižni jezik se uporablja na celotnem slovenskem ozemlju, zato ima za Slovence tudi združevalno vlogo. Tudi neknjižni jezik ima dve različici: pokrajinski pogovorni jezik in narečje. V neknjižnem jeziku se po navadi pogovarjamo v domačem okolju, npr. z družinskimi člani, s sokrajani, z vrstniki. Neknjižne oblike slovenščine so največkrat odvisne od starosti govorca in se močno razlikujejo od kraja do kraja. V nekaterih večjih mestih se uporablja pokrajinski pogovorni jezik, v manjših krajih pa ljudje govorijo v narečju. 9. Preberi sporočila. Preglednico preriši v zvezek in jo dopolni. Pozdravljeni! Sporočam vam, da bo moja hčerka Maja Kranjc po gledališki predstavi ostala v Ljubljani. Pred gledališčem jo bo počakala babica. Najlepša hvala in lep pozdrav. Jana Blatnik Kranjc
Ej, jst pozn pridm, k mamo še tabornike. Naj
Spoštovani, odgovor na vašo prošnjo vam bomo poslali na elektronski naslov. Lepo vas pozdravljamo! Vaš mobilni operater
Ok, mami prau, da pejt pol k babi, ker ne bo nobenga doma. Lp Pia
1. SPOROČILO
2. SPOROČILO
3. SPOROČILO
sporočevalec naslovnik namen jezik (knjižni/neknjižni)
8
Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 8
10. 05. 17 12:25
SLOVENSKI JEZIK
10. Na spletu si oglej oddajo, v kateri nastopajo mladi, npr. Infodrom, Firbcologi, Male sive celice. Kateri jezik uporabljajo: knjižnega ali neknjižnega? Ali je to ustrezno? Pojasni. 11. Prijaviti se želiš v oddajo, v kateri iščejo mlade talente. Najprej se boš moral/-a predstaviti žiriji. Pripravi se na predstavitev in jo odigraj pred razredom. Učitelj/Učiteljica in sošolci naj povejo, ali si uporabil/-a ustrezno različico jezika. 12. Med navedenimi besedami poišči narečne. Pomagaj si s SSKJ. a) dekle, punca, pupa, dečva b) fant, deček, fantina, pubec c) karjola, šajtrga, samokolnica, tolige č) čompe, podzemljica, krompir
Kako pa temu rečete v vašem kraju?
13. Poimenuj stvari na fotografijah z besedami, kot jih uporabljate pri vas doma.
Poimenuj stvari še s knjižnimi izrazi. Ali uporabljate doma knjižne izraze?
9
Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 9
10. 05. 17 12:25
SLOVENSKI JEZIK
14. Ali poznaš kakšno slovensko pesem, ki se poje v narečju? Na spletu poišči njeno besedilo. V zvezek ga napiši v knjižnem jeziku. 15. Na zemljevidu si oglej meje slovenskih narečnih skupin. V katero skupino spada tvoj domači kraj? Pokaži na zemljevidu.
16. Ali v vašem razredu vsi govorite v istem narečju? Pogovorite se.
S pomočjo učitelja/učiteljice opišite svoje narečje. Razmislite, kako se razlikuje od knjižnega jezika: – ali določene glasove izgovarjate drugače, – ali izgovorite vse dele besede, – ali besede drugače sklanjate, – ali uporabljate besede iz drugih jezikov.
ALI VEŠ?
Slovenci pogosto rečemo, da ima pri nas vsaka vas svoj glas. Ali veš, zakaj? Slovenščina ima zelo veliko narečij, okrog 50. Združujemo jih v sedem večjih narečnih skupin: primorsko, rovtarsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko, koroško, panonsko. 10
Slovenscina v oblaku 7 UCB_notranjost.indd 10
10. 05. 17 12:25