JELKA MIRANDA RAZPOTNIK, ANJA PLAZAR, HELENA VERDEV
RAZISKUJEM PRETEKLOST SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK
9
ZA ZGODOVINO V 9. RAZREDU OSNOVNE Å OLE
1. DEL
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 1
23/08/17 10:42
Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar, Helena Verdev
RAZISKUJEM PRETEKLOST 9
Samostojni delovni zvezek za zgodovino za deveti razred osnovne šole - 1. del Urednici: mag. Jelka Miranda Razpotnik, Helena Verdev Strokovni pregled: Helena Pačnik Zemljevidi: Monde Neuf, d.o.o. Slikovno gradivo: Getty images, Diomedia, Shutterstock et al. (natančen seznam je na zadnji strani) Jezikovni pregled: Mateja Samastur Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o. Za založbo: Maruša Kmet Prelom: Janez Kotar Tisk: Nonparel, d.o.o. 1. izdaja Naklada: 3.000 izvodov Ljubljana 2017
V navodilih pri nalogah smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2017). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
94(075.2)(076.1) MIRANDA Razpotnik, Jelka Raziskujem preteklost 9. Samostojni delovni zvezek za zgodovino v 9. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar, Helena Verdev ; [zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Getty images et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2017 ISBN 978-961-271-790-2 1. Verdev, Helena 291235584
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 2
11/08/17 13:15
KAZALO Kaj že znam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
PRVA SVETOVNA VOJNA: vojna, ki je pretresla svet . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
6
Svet na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Začetek prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Značilnosti prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Oktobrska revolucija v Rusiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Konec prve svetovne vojne in njene posledice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
SVET MED OBEMA VOJNAMA: kriza demokracije in vzpon diktatur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Težave novih demokracij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Stalinizem v Sovjetski zvezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Fašizem v Italiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Nacizem v Nemčiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
izbirne vsebine
Od telegrafa do svetovnega spleta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Množična kultura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
DRUGA SVETOVNA VOJNA: totalna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Dogodki, ki so vodili v novo vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Začetek in potek vojne do leta 1942 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Značilnosti druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Kako so zmagali zavezniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Posledice druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
izbirne vsebine
Preseljevanje ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100
SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI: sodelovanje in nasprotje . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
102
Sistem OZN in hladna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Posledice hladne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Propad komunizma v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Kolonije so postale nove države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Povezovanje Evrope in sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
izbirne vsebine
Vsakdanjik v 20. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 Nove možnosti za ženske in mlade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 Civilnodružbena gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 Časovni trak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 3
11/08/17 13:15
KAJ ŽE ZNAM? Preden se posvetimo raziskovanju moderne dobe, ponovimo znanje iz 8. razreda: obdobje novega veka. Na začetku novega veka so se z geografskimi odkritji razširile meje znanega sveta. 1. DOBA GEOGRAFSKIH ODKRITIJ (čas): VZROKI
POSLEDICE
V 14. stoletju sta se v Evropi začela širiti humanizem in renesansa. Pojasni oba pojma. 2. HUMANIZEM
RENESANSA
V času humanizma in renesanse so začeli nastajati zametki moderne znanosti, ki so nato 3. v 17. stoletju privedli do znanstvene revolucije. Primerjaj dosežke znanosti v času humanizma z dosežki v 17. stoletju in 18. stoletju. ZNANOST V ČASU HUMANIZMA IN RENESANSE
ZNANOST V ČASU 17. IN 18. STOLETJA
V 17. stoletju je razsvetljenstvo (miselno-filozofsko gibanje), ki se je razvilo na temelju 4. renesančnih spoznanj, spremenilo pogled na svet. a) Kaj so poudarjali razsvetljenci? b) Razsvetljenstvo je odločilno vplivalo na zgodovino. Navedi dogodke ali osebe v Evropi in v svetu, ki so se zgodili oz. delovali pod njegovim vplivom.
4
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 4
11/08/17 13:15
č) Razsvetljenske ideje so se razširile tudi v slovenske dežele in vplivale na rojstvo narodnega preporoda. * Med napisanimi obkroži tiste ustvarjalce, ki so bili razsvetljenci. * Poveži jih z njihovimi deli tako, da k posameznim trditvam napišeš ustrezno ime. Marko Pohlin
Jurij Japelj
Primož Trubar
Valentin Vodnik
Jurij Dalmatin
Anton Tomaž Linhart
Jernej Kopitar
Adam Bohorič
Avtor prvih slovenskih dram: Prvi učbeniki v slovenskem jeziku: Izdajal je prvi časopis v slovenskem jeziku: Avtor slovnice »kranjskega jezika«: Posledica vsesplošnega razvoja (znanost, nov pogled na svet …) je bila industrijska revolucija. 5. KATERO STOLETJE JE ZAZNAMOVALA?
KJE SE JE ZAČELA?
ZAKAJ PRAV TAM?
POZITIVNE POSLEDICE
NEGATIVNE POSLEDICE
Za novi vek so bile značilne monarhije, a z različnimi oblikami vladanja. 6. a) Pojasni pojme, zapisane v prvem stolpcu. b) Zapiši v drugi stolpec, kaj je bilo skupno vsem oblikam vladanja. c) Zapiši v zadnji stolpec, v čem se je način vladanja razlikoval. NAČIN VLADANJA
SKUPNO
RAZLIKE
ABSOLUTIZEM
PARLAMENTARNA MONARHIJA
RAZSVETLJENI ABSOLUTIZEM
5
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 5
11/08/17 13:15
Prva svetovna vojna: vojna, ki je pretresla svet 1914 • atentat na avstrijskega prestolonaslednika • začetek prve svetovne vojne
1915 • podpis londonskega sporazuma • odprtje soške fronte • prva uporaba bojnega plina • nemška podmornica potopi ameriško ladjo Lusitania
1916 • bitka pri Verdunu • bitka na Somi • odprtje solunske fronte
1917 • vstop ZDA v vojno • oktobrska revolucija v Rusiji • 12. soška bitka • Rusija izstopi iz vojne
1918 • začetek državljanske vojne v Rusiji • mirovna pogodba z Nemčijo
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 6
centralne sile antantne sile
11/08/17 13:15
SPOZNALI BOMO
KLJUČNE BESEDE
• Značilnosti Evrope in sveta na začetku 20. stoletja • Glavne značilnosti prve svetovne vojne • Mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni
• • • • • • • •
antanta centralne sile svetovna vojna pozicijska vojna londonski sporazum oktobrska revolucija kapitulacija mirovne pogodbe
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 7
11/08/17 13:15
Svet na začetku 20. stoletja Znanstveno-tehnična revolucija, ki je potekala v drugi polovici 19. stoletja, je svetu 1.
dala številne izume.
a) Med spodaj navedenimi izumi obkroži tiste, ki so bili značilni za znanstveno-tehnično revolucijo. parni stroj
avtomobil
letalo
predilni stroj
parna lokomotiva
telefon
b) Kako so ti izumi spremenili promet in vplivali na širjenje informacij?
Napredek znanosti in nove gospodarske velesile Napredek znanosti in tehnike je svetu dal številne novosti, ki so prešle v vsakdanjo uporabo v začetku 20. stoletja. Izumi naravoslovnih znanosti (genetika, atomska teorija, radioaktivnost, elektromagnetno delovanje, prenos električne energije …) so postali izjemno pomembni za vsesplošen gospodarski razvoj. Napredovalo je medicinsko znanje, na primer področje imunizacije. Zaradi boljših življenjskih pogojev se je povečalo število prebivalstva. V Evropi je nemško gospodarstvo tekmovalo z britanskim. V svetu so se z industrializacijo pojavile nove gospodarske sile. Postale so močnejše od evropskih – na zahodu ZDA in na vzhodu Japonska.
mio 25 ton na 20 leto 15 1900
10
1914
5 0
Nemčija Velika ZDA Britanija
Proizvodnja jekla na začetku 20. stoletja
8
Thomas Alva Edison je leta 1879 izumil žarnico z ogleno nitko. Zaradi številnih izumov, ki jih je patentiral, so ga poimenovali »največji ameriški izumitelj«.
Svet na začetku 20. stoletja
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 8
11/08/17 13:15
Množice evropskih priseljencev Razvoju znanosti in tehnike je sledil hiter gospodarski razvoj držav v zahodni Evropi in ZDA. A za večje število prebivalstva ni bilo na voljo dovolj možnosti za zaposlitev. Evropsko prebivalstvo se je selilo iz gospodarsko manj razvitih v bolj razvite države. Najprej v Nemčijo (Nemško cesarstvo) in države Beneluxa, zatem najbolj množično v Severno Ameriko. Vrh so selitve Evropejcev dosegle na prehodu v 20. stoletje. Posledice množičnega izseljevanja so bile: • Evropeizacija – evropski priseljenci so v novih domovinah širili svojo kulturo: jezik, navade, vero, vrednote, • svet se je bolj povezal, • ZDA so postale država z najhitrejšo gospodarsko rastjo na svetu. Spoznaj okrožje Little Italy v New Yorku, ZDA. 2. a) Na priseljevanje katerega evropskega naroda nakazuje ime okrožja? b) Na katero značilnost priseljevanja Evropejcev nakazuje dejstvo, da je bilo okrožje poimenovano po narodu?
Širjenje demokratičnih pravic Na prehodu iz 19. v 20. stoletje sta se v zahodni Evropi uveljavila demokracija in parlamentarizem, oblika vladanja, v kateri je vlada odgovorna parlamentu. V njem delujejo politične stranke, ki se delijo glede na svoje programe. Z industrializacijo okrepljena meščanstvo in delavstvo sta že konec 19. stoletja ustanovila svoje stranke. S širjenjem volilne pravice je predstavnike v parlamentih najprej dobilo meščanstvo. V začetku 20. stoletja so prve predstavnike v parlamentih zahodnoevropskih držav dobile tudi delavske stranke. Do začetka 20. stoletja je bila v razvitih evropskih državah uvedena splošna volilna pravica za vse polnoletne moške državljane. Volilne pravice pred prvo svetovno vojno, razen v redkih državah, še vedno niso imele ženske. Na sliki je protestni shod žensk v Londonu leta 1908. 3. Kaj so ženske na protestnih shodih zahtevale?
Svet na začetku 20. stoletja
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 9
9
11/08/17 13:15
V nasprotju z zahodno- in srednjeevropskimi državami, ki so spodbujale razvoj demokracije, je car v Ruskem cesarstvu ohranil neomejeno avtokratsko oblast. Rusija je bila poleg tega gospodarsko slabo razvita, saj je začela uvajati industrializacijo z veliko zamudo.
ALI VEŠ? • V Avstro-Ogrski je bila splošna volilna pravica za moške uvedena leta 1907.
Boj za kolonije Potrebe industrijskega razvoja po surovinah, večjih trgih in poceni delovni sili so v drugi polovici 19. stoletja med gospodarsko najbolj razvitimi državami povzročile boj za kolonije v Afriki in Aziji. Največ kolonij so pridobile Velika Britanija, Francija, Nizozemska in Belgija. Ob začetku 20. stoletja so v boj za kolonije vstopile Nemčija, Italija, ZDA in Japonska. Tekmovanje za kolonije je povzročilo napetosti med evropskimi državami.
Pokristjanjevanje prebivalcev v nemški koloniji Nemška Jugozahodna Afrika (današnja Namibija), ki so ga opravljali nemški misijonarji leta 1910.
Italijanska vojska je leta 1911 napadla Tripolitanijo (Libijo).
Balkansko krizno žarišče Pozornost evropskih sil se je v začetku 20. stoletja usmerila v Osmansko cesarstvo, ki je segalo od Balkana na severu do Rdečega morja in Perzijskega zaliva na jugu. To veliko cesarstvo je že tristo let izgubljalo svojo moč, toda nadziralo je trgovske pomorske poti v vzhodnem Sredozemlju in imelo bogata nahajališča nafte. Evropske države so tekmovale za vpliv na njegovem ozemlju. Velika Britanija in Francija sta podpirali narodna gibanja na ozemlju cesarstva, ki so državo dodatno slabila. Kraljevina Italija je zahtevala dele vzhodne obale Jadranskega morja. Rusija je podpirala Srbe v njihovem boju za osamosvojitev, Avstro-Ogrska pa je nasprotovala močni Srbiji. Z Osmanskim cesarstvom se je gospodarsko povezalo Nemško cesarstvo. Balkan je zaradi raznolikosti interesov velikih sil postal krizno žarišče, imenovano »sod smodnika«. Nasprotja med tu živečimi narodi so pripeljala do dveh vojn, v katere so bile vpletene tudi druge evropske države. V prvi balkanski vojni leta 1912 so se narodi na Balkanu borili za osamosvojitev izpod osmanske oblasti. V drugi balkanski vojni leta 1913 so se med seboj spopadli za preostalo evropsko ozemlje Osmanskega cesarstva.
10
RP 9 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 10
23/08/17 08:26