OD GL ASOV DO K NJIŽNIH SV E TOV
9
P
Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.devetletka.net/gradiva/slovenscina.
1
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 1
13/12/2017 09:17
Dr. Petra Kodre
Od glasov do knjižnih svetov 9 Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole JEZIK in KNJIŽEVNOST Urednica prve izdaje: Dubravka Berc Prah Urednica druge izdaje: dr. Mojca Stritar Kučuk Strokovni pregled: mag. Mateja Hočevar Gregorič Ilustracije: Igor Šinkovec Fotografije: Dreamstime Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovna zasnova: Jasna Karnar Prelom: Studio Signum, d. o. o. Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Tisk: Službeni glasnik, d. o. o. 2. izdaja Naklada: 6.000 izvodov Ljubljana 2018
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) 821.09(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 2
KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 9 : [samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole : jezik in književnost] / [Petra Kodre ; ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Dreamstime]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018 ISBN 978-961-271-786-5 1. Gl. stv. nasl. 292793600
13/12/2017 09:17
Kazalo vsebine
I. DEL: JEZIK Državni in uradni jezik
7
Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika
11
Beseda in besedna zveza Beseda Odnosi med besedami Besedna družina Domače in prevzete besede Slogovno zaznamovane besede Netvorjenke in tvorjenke Besedna zveza in stalna besedna zveza
15 15 15 18 18 19 21 24
Od besed in besednih zvez k vrstam besed Besedne vrste Glagol Deležnik Samostalnik Osebni zaimek Pridevnik Svojilni in povratni svojilni zaimek Vprašalni, kazalni in oziralni zaimek Prislov Števnik Veznik Predlog Členek Medmet
25 25 25 29 31 35 38 40 42 44 47 48 49 51 54
Besede združujemo v stavke in povedi Stavek razstavimo na stavčne člene Tvorni in trpni stavki Stavke združujemo v povedi Podredno zložena poved Priredno zložena poved Hkratna ali zaporedna dejanja Stopnjevanje Izbira Presenečenje in nasprotovanje Posledica Pojasnjevanje Sklepanje
57 57 60 70 72 77 77 79 82 85 88 92 97
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 3
13/12/2017 09:17
Od povedi k besedilom Vrste besedil Uradno in neuradno besedilo Pogovor Sožalje Prošnja Objektivno in subjektivno besedilo Življenjepis Pripoved o življenju osebe Opis poti Potopis Ocena besedila Grafikoni, preglednice in obrazci
101 101 103 103 107 109 111 112 114 117 121 125 127
Kaj pomaga, drugo znati, temu, ki ne zna pisati Vejica Raba vezaja in pomišljaja Tri pike Še nekaj vaj za utrjevanje
135 135 138 141 141
II. DEL: KNJIŽEVNOST Ljudsko slovstvo ali slovstvena folklora Ljudska pesem: Desetnica
147 148
Pismenstvo Brižinski spomeniki Rateški (ali Celovški) in Stiški rokopis
153 153 155
Protestantizem ali reformacija Primož Trubar: Uvod v Katekizem William Shakespeare: Romeo in Julija
157 158 162
Barok Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske
165 165
Razsvetljenstvo
167
Romantika France Prešeren: Glosa France Prešeren: Zdravljica France Prešeren: Gazela III
169 173 176 180
Realizem Simon Gregorčič: Soči
181 183
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 4
13/12/2017 09:17
Moderna Dragotin Kette: Spomini Josip Murn Aleksandrov: Vprašanje Oton Župančič: Žebljarska Ivan Cankar: Bobi Ivan Cankar: Skodelica kave Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi
189 189 192 193 197 204 207
Ekspresionizem Srečko Kosovel: Jutro na Krasu Srečko Kosovel: Rdeča raketa
211 211 213
Socialni realizem Prežihov Voranc: Doberdob France Bevk: Kaplan Martin Čedermac Ciril Kosmač: Pot v Tolmin
215 215 219 224
Sodobna književnost Boris A. Novak: Narcis in Eho Andrej Rozman Roza: Najemnina ali We are the nation on the best location Desa Muck: Nebo v očesu lipicanca Carolin Philipps: Made in Vietnam
229 229 233 236 242
Viri
247
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 5
13/12/2017 09:17
Drage devetošolke, dragi devetošolci! Pred vami je zadnji samostojni delovni zvezek v seriji učnega gradiva Od glasov do knjižnih svetov. Ker domnevam, da se s tem gradivom ne srečujete prvič, vam najbrž ni treba pojasnjevati, kako je razporejena snov v njem, zakaj je smiselno, da vsebuje poglavja iz jezika in književnosti, in kaj pomenijo barve piktogramov v razlagalnih okvirčkih. Namesto tega vas raje vprašam, ali vam je tak delovni zvezek všeč. Če kdo zdaj morda razmišlja, da je zastavljeno vprašanje zgolj retorično in nanj ne pričakujem odgovora, ima seveda prav, ampak s takim odzivom kljub temu nekaj pove – da je pridobljeno znanje našlo pot iz knjige v vsakdan. Prav to pa je osnovni cilj vsakega učenja in obenem vodilo, ki je spremljalo nastajanje tega učnega gradiva. V čem vidim osnovni cilj jezikovnega pouka? Razumeti prebrano ter jasno in pravopisno pravilno izražati svoje in povzemati druge misli. In v čem je osnovni cilj pouka književnosti? Vzbuditi ljubezen do branja, nato pa s prebiranjem najrazličnejše literature in razmišljanjem o odnosih med književnimi junaki lažje razumeti sebe in druge. Pot, po kateri stopamo skupaj, se torej ne konča v knjižnih svetovih, ampak gre dlje – vse do našega razuma, srca in sanj. Naj vam zato čisto za konec zaupam, katera misel iz tega samostojnega delovnega zvezka se ta trenutek najbolj dotika mojega srca. To so besede, ki jih je v noveli Pot v Tolmin zapisal Ciril Kosmač: sanj in želja se nikdar ne znebiš, če si človek, kakor je treba. Sama k temu dodajam le: ne bojte in ne sramujte se svojih sanj, ampak misli, da jih je mogoče uresničiti brez truda.
Petra Kodre
Legenda
Učna snov 1.–5. razreda
Učna snov 6. razreda
Učna snov 8. razreda
Učna snov 9. razreda
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 6
Učna snov 7. razreda
Pozor, da ne bo napak!
13/12/2017 09:17
Državni in uradni jezik V tem poglavju: – spoznaš pojma uradni jezik in državni jezik, – razmišljaš o položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji, – ugotoviš, kateri območji v naši državi sta dvojezični, in – spoznavaš, kako se dvojezičnost odraža v javnem življenju teh dveh območij.
Državni jezik predstavlja državo. Zapisan je na denarni valuti, v njem je besedilo državne himne, uporabljajo ga politiki in diplomati, kadar javno nastopajo in tako predstavljajo svojo državo. V Republiki Sloveniji je državni jezik eden, to je slovenščina.
Kateri pa so držav ni jeziki na ših sose d?
Italijanšč ina, nem ščina, madžarš čina in hrvaščin a.
V uradnem jeziku poteka uradovanje. Gre za jezik, ki ga za sporazumevanje s strankami uporabljajo različni uradi (npr. sodišča, šole, upravne enote, pošte, banke). V Republiki Sloveniji so uradni jeziki trije: • slovenščina je uradni jezik na celotnem slovenskem ozemlju, • italijanščina je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem živi italijanska narodna manjšina, • madžarščina pa je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem živi madžarska narodna manjšina. 7
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 7
13/12/2017 09:17
Dvojezična sta torej del slovenske Istre in del Prekmurja. Enakopravna raba obeh jezikov (tj. slovenščine in italijanščine ter slovenščine in madžarščine) v javnem življenju se kaže npr. z dvojezičnimi javnimi napisi, obrazci. Uradovanje na teh območjih poteka v obeh jezikih. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo je slovenščina eden od uradnih jezikov te zveze.
1 Kaj lahko sklepaš o tem, kje stojijo ti napisi?
Domanjševci Domonkosfa Ankaran Ancarano
DVOJEZIČNA OSNO VNA ŠOLA DOBROV NIK KÉTNYELVŰ ÁLTALÁ NOS ISKOLA DOBRO NAK
2 V razredu se pogovorite, kaj vam pomenijo slovenski evrski kovanci.
Odkar je slovenšč ina urad jezik v E ni vropski u niji, lahk dopise in o dokume nte evro institucij pskim am pošil jamo v slovenšč ini. Tudi odgovor bomo p nanje rejeli v s lovenščin i.
In vsi po
membn i dokume nti Evropske unije so objav ljeni tud i v sloven ščini.
8
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 8
13/12/2017 09:18
3 Oglej si zemljevida Primorske in Prekmurja.
a) Pobarvaj občine Koper, Izola, Piran in Ankaran, v katerih živi italijanska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.
BOVEC
KOBARID TOLMIN CERKNO KANAL
GORIŠKA BRDA
NOVA GORICA
IDRIJA
ŠEMPETER RENČEVOGRSKO MIRENKOSTANJEVICA
AJDOVŠČINA
KOMEN
VIPAVA POSTOJNA SEŽANA DIVAČA
HRPELJEKOZINA
ANKARAN IZOLA
PIVKA
ILIRSKA BISTRICA
KOPER
PIRAN
b) Pobarvaj še občine Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik, v katerih živi madžarska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
MA
CANKOVA
GR A
ROGAŠOVCI
D
Z KU
ŠA
LO G VC PE OR TR NJ I OV I CI
HODOŠ
PUCONCI
MORAVSKE TOPLICE KOBILJE TIŠINA MURSKA SOBOTA
TU DOBROVNIK RN IŠČ BELTINCI E ODRANCI
ČRENŠOVCI
LENDAVA
VELIKA POLANA 9
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 9
13/12/2017 09:18
4 Pravilne trditve označi s kljukico, napačne pa popravi. Popravljene povedi zapiši na črte.
a) V Republiki Sloveniji je slovenščina edini državni jezik. b) V Republiki Sloveniji sta dva uradna jezika – italijanščina in madžarščina. c) V Ljubljani je uradni jezik samo slovenščina. č) Ker so v Sloveniji trije uradni jeziki, lahko pripadniki manjšine kjerkoli zahtevajo, da se z njimi govori italijansko oziroma madžarsko. d) V Lendavi na vseh poštah, bankah, sodiščih itd. lahko dobimo tudi obrazce v madžarščini. e) Vsi slovenski časopisi, ki izidejo v Kopru, morajo biti prevedeni v italijanščino. f) V Kopru, Izoli, Piranu in Novi Gorici morajo biti vsi napisi na javnih zgradbah dvojezični. g) Slovenščina je bila izbrana za uradni jezik Evropske unije.
5 Dvojezična območja segajo tudi čez meje naše države (k zamejskim Slovencem), kar kaže
fotografija. Kaj misliš, v čem bi se napis razlikoval, če bi se nahajal na dvojezičnem območju v Sloveniji?
10
OGDKS 9 SDZ 2018 notranjost.indd 10
13/12/2017 09:18