ka š, Dubrav u p m a K emru , Katja Pr k ja n e m Sle
B e rc P r a h
E V R BA A K I JEZ
Tanja
o ih šol slovenščin srednjih strokovn a z ik n e ij in Učb u gimnaz v 2. letnik
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 1
11/05/2017 07:19
Tanja Slemenjak, Katja Premru Kampuš, Dubravka Berc Prah
Barve jezika 2
Učbenik za slovenščino v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol Urednica: Andreja Ponikvar Recenzenti: dr. Andreja Žele, dr. Sonja Hudej, Alen Mesarić Lektorica: dr. Nataša Hribar Ilustracije: Miroslav Mrva Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Urška Dolenc Prelom: Danilo Frlež Tisk: Gorenjski tisk storitve, d. o. o. Prva izdaja Naklada: 2.000 izvodov Ljubljana 2017
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Barve jezika 2 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 183. seji dne 20. aprila 2017 s sklepom št. 613-3/2017/49 potrdil kot učbenik za slovenščino – jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2017). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 2
SLEMENJAK, Tanja Barve jezika 2. Učbenik za slovenščino v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Tanja Slemenjak, Katja Premru Kampuš, Dubravka Berc Prah ; [ilustracije Miroslav Mrva ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2017 ISBN 978-961-271-779-7 1. Premru Kampuš, Katja 2. Berc-Prah, Dubravka 289839872
11/05/2017 07:19
KAZALO 1 POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA • Kaj so besede in kaj pomenijo? • Kako uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika? • Kako uporabljamo Slovenski pravopis? • Kako izgovarjamo knjižne glasove v besedah in kako jih zapisujemo? • V katerih pomenskih razmerjih so besede?
4 6 10 14 16 18
2 IZVOR BESED TER NJIHOVA FRAZEOLOŠKA IN TERMINOLOŠKA RABA • Katere besede glede na izvor sestavljajo besedišče slovenskega knjižnega jezika? • Kako uporabljamo Slovenski etimološki slovar? • Kako prevzemamo besede in kako pišemo prevzete besede? • Kako tvorimo frazeme in kdaj uporabljamo frazeološki slovar? • Kdaj uporabljamo têrmine in terminološke slovarje?
22 24 26 28 32 36
3 OBLIKE BESED – PREGIBNE BESEDNE VRSTE • V katere besedne vrste razvrščamo besede slovenskega knjižnega jezika? • Kaj poimenujejo samostalniki in katere so njihove oblikovne lastnosti? • Kako sklanjamo samostalnike? • Katerih vrst so samostalniški zaimki in kako jih sklanjamo? • Kdaj uporabljamo posamostaljene pridevniške besede? • Kaj poimenujejo pridevniki in katere so njihove oblikovne lastnosti? • Kako stopnjujemo pridevnike? • Kaj poimenujejo števniki in kako jih pišemo? • Katerih vrst so pridevniški zaimki in kdaj jih uporabljamo? • Kaj poimenujejo glagoli in katere so njihove oblikovne lastnosti? • Kdaj uporabljamo neosebne glagolske oblike? • Kako tvorimo osebne glagolske oblike za izražanje časa? • Kako tvorimo osebne glagolske oblike za izražanje glagolskega naklona in kdaj jih uporabljamo? • Kako izražamo trajanje glagolskega dejanja?
38 40 44 48 52 56 58 62 64 66 68 72 74
76 78
4 OBLIKE BESED – NEPREGIBNE BESEDNE VRSTE • Kaj poimenujejo prislovi in katerih vrst so? • Kaj izražajo predlogi in vezniki ter kako jih uporabljamo? • Kaj pomenijo členki in medmeti ter kako jih uporabljamo?
80 82 84 88
5 TVORBA BESEDIL • Kako v besedilu izrazimo svoj namen? • Kako v besedilu razvijamo temo z opisovanjem in kako s pripovedovanjem? • Kako predstavimo osebo, kraj, napravo in postopek? • Kako tvorimo publicistično poročilo in reportažo? • Kako tvorimo strokovno poročilo?
90 92 96 100 102 110
6 RAZVOJ SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA OD 17. DO KONCA 19. STOLETJA • Kako se je slovenski knjižni jezik razvijal v 17. stoletju in v prvi polovici 18. stoletja? • Kaj se je s slovenskim knjižnim jezikom dogajalo v drugi polovici 18. stoletja? • Kako se je slovenski knjižni jezik razvijal v prvi polovici 19. stoletja? • Kako se je slovenski knjižni jezik uveljavljal v drugi polovici 19. stoletja?
112 114 118 122 126
POVZEMIMO
128
STVARNO KAZALO
130
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 3
11/05/2017 07:19
1
POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA • • • • •
Kaj so besede in kaj pomenijo? Kako uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika? Kako uporabljamo Slovenski pravopis? Kako izgovarjamo knjižne glasove v besedah in kako jih zapisujemo? V katerih pomenskih razmerjih so besede?
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 4
11/05/2017 07:19
Beseda je Ĺžebelj, na katerega obesimo misel. (Henry Ward Beecher)
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 5
11/05/2017 07:19
6
POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
KAJ SO BESEDE IN KAJ POMENIJO? PREDEN ZAČNEMO 1. Poimenujte, kar je na fotografijah.
2. Dogovorite se, kako boste poimenovali predmet na fotografiji. 3. Izhajajte iz 1. in 2. naloge ter razložite, kaj je beseda. 4. Kateri besedi iz 1. naloge imata več pomenov? Ponazorite svoj odgovor tako, da besedi uporabite v povedih.
BERIMO
KRANJ BESEDILO: KATJA GOLOB FOTOGRAFIJE: IZTOK DIMC OBJAVLJENO: ADRIA IN-FLIGHT MAGAZINE DEC 2012
MESTO, KI SEDE V DLAN KRANJ SE JE ZASPANO NASTAVLJAL SONCU IN NAPOVEDOVAL ŠOPIRJENJE V TOPLIH JESENSKIH BARVAH. MEDTEM KO SVA S FOTOGRAFOM OPREZALA ZA NJEGOVIMI BISERI, SE JE NAŠEL TUDI TRENUTEK ZA MARTINČKANJE NA SONCU IN PREMLEVANJE IDEJE, ALI NE BI BILI LEŽALNIKI OBVEZNA OPREMA VSEH LOKALČKOV, KI DAJO KAJ NASE. MORDA JE KRIV JESENSKI ČAS, ZARADI KATEREGA LAHKO V NESKONČNOST OPAZUJEŠ, KAJ ZMOREJO BARVE, MORDA PA TUDI DEJSTVO, DA SVA SVOJ TURISTIČNI OGLED KRANJA ZAČELA POD ZEMLJO, ZATO SONCA TISTI DAN NI MOGLO BITI PREVEČ.
Kranjski podzemni rovi Pred nekaj leti so pod starim kranjskim mestnim jedrom dočakali svoje odprtje podzemni rovi, ki so bili zgrajeni med drugo svetovno vojno in so najprej služili kot zaklonišče med letalskimi napadi. Kasneje so v njih gojili šampinjone, zares pa so zaživeli kot turistična znamenitost in prizorišče kulturnih dogodkov, ki potekajo vse leto – vinske poti, razstave adventnih venčkov, postavitve jaslic, prireditve za otroke … Ko stojiš pred vhodom v rove, se ti njihovih 1.300 metrov zdi neskončno
dolgih, vendar minejo neverjetno hitro, saj pot tu in tam popestri kakšen čisto pravi kapnik, na ogled pa sta tudi dve stalni razstavi: razstava mineralov in fosilov ter razstava kranjskega podzemlja in kranjskih rovov (omenjeni rovi namreč niso edini podzemni rovi v Kranju). Najbolj dramatična točka obhoda pa je zagotovo zvočna simulacija zračnega napada, ki jo spremljajo dodatni posebni učinki, npr. tresenje klopi. V trenutku se prebudi domišljija, takoj za njo pa želja, da bi čim prej spet pokukal na svež zrak in svetlobo.
MESTO, KI SEDE V DLAN – Kranj je od Ljubljane oddaljen nekaj več kot 20 kilometrov, od letališča Brnik pa le kakšen kilometer manj. Staro mestno jedro nad sotočjem Kokre in Save je majhno in lahko obvladljivo; razteza se v smeri sever–jug, od Prešernove ulice prek glavnega trga do Cankarjeve ulice, ki jo na robu Kranja zaključi Pungert z dvema stolpoma. Glavne znamenitosti si tako rekoč podajajo roko, saj so nanizane druga poleg druge, staro mestno jedro pa je bilo razglašeno tudi za kulturni in zgodovinski spomenik.
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 6
11/05/2017 07:19
POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Pungert z mestnim obrambnim stolpom in cerkvijo Jug starega mestnega središča se zaključi s Trubarjevim trgom, na katerem najdemo prenovljen srednjeveški obrambni stolp Pungert in cerkev, ki je bila sezidana konec 15. stol. in je posvečena zaščitnikom pred kugo, danes pa gre za pravoslavni objekt. Stolp je bil kot del obrambnega zidu večkrat prezidan; v 19. stol. so ga uporabljali kot ječo, kasneje so v njem prebivali meščani nižjega sloja. Danes je privlačno obnovljen in namenjen različnim aktivnostim, na njegovo temačno zgodovino pa spominjajo debele rešetke na oknih. V njegovi bližini je na eni strani prikupna kavarna z lepim razgledom, na drugi pa razgledni stolp, imenovan četrti – to je pravzaprav razgledna ploščad, s katere se odpira pogled na spodaj ležeči kanjon reke Kokre s sotesko. Grad Khislstein Ko prodirate s Pungerta nazaj proti mestnemu jedru, srečate nepogrešljivi del mestne podobe – grad Khislstein, ki v svojih temeljih skriva ostanke antičnega obzidja. Grad se je skozi stoletja spreminjal in večal, današnjo podobo je dobil v 16. in 17. stol. Po dolgotrajni obnovi so v novembru na njem zaključili še zadnja obnovitvena dela, tako da bo grad ponovno odprt za javnost. V njem bo Gorenjski muzej na ogled postavil novo stalno razstavo Prelepa Gorenjska; ta bo dopolnila koledar različnih prireditev, ki se bodo odvijale na grajskem dvorišču. Layerjeva domačija in stolp multimedijskih umetnosti Škrlovc Lučaj stran od gradu leži Layerjeva domačija, hiša iz 18. stol., na katero so Kranjčani še posebej ponosni in ji pravijo tudi hiša umetnikov, zaradi svojih arhitekturnih značilnosti pa je tudi pomemben kulturni spomenik. Najbolj znan hišni umetnik je bil slikar Leopold Layer, avtor Brezjanske Marije. Večinoma je ustvarjal po
naročilih cerkve, dokler niso na Kranjsko vdrli Francozi in so naročila začela presihati. Stiska je bila tako huda, da se je Leopold odločil tvegati in ponarejati avstro-ogrski denar. Vendar ga je po stari slovenski navadi izdal sosed: lepega dne so žandarji vdrli v Leopoldovo hišo in njegovo ženo zasačili z molitvenikom, polnim lažnih bankovcev. V stolp na Pungertu so zaprli vse člane družine, Leopold pa se je ob tej strašni izkušnji zaobljubil, da bo, če pride iz ječe živ, poslikal kapelico na Brezjah, kar je pozneje tudi storil.
7
V muzeju so tri stalne razstave: dela akademskega slikarja Lojzeta Dolinarja, čudovita arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem. Poleg muzeja je kostnica, katere nastanek sega v 13. stol., kosti in lobanje pokojnikov iz raznih obdobij pa so danes skrbno zložene v vitrino in na voljo za ogled. Odločitev, ali je bolj presunljiv pogled na preostanek bizonovega roga iz ledene dobe ali na kosti človeških prednikov, ni lahka!
V Hiši Layer je urejena še spominska soba izumitelja fotografije na steklo, Janeza Puharja, čigar življenjska zgodba je prav tako čarobna kot fotografija sama. Del hiše je Kavarna Layer, ki se razširi v atrij, v katerem potekajo umetniški večeri. Iz atrija se lahko povzpnete tudi v obnovljeni stolp Škrlovc. V njem je bila nekoč orožarna, danes pa je to slikovit in privlačen prostor za multimedijske umetnosti.
Mestna hiša in Gorenjski muzej Če ste v Kranju, ne smete izpustiti obiska Gorenjskega muzeja. Nahaja se v zgradbi Mestne hiše, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov renesančne arhitekture pri nas.
Prešernova hiša Za konec sva jo s fotografom mahnila še proti Prešernovi hiši, v kateri je največji slovenski pesnik bival zadnji dve leti pred smrtjo in tako iz Kranja naredil Prešernovo mesto. V hiši je urejen Prešernov spominski muzej, med drugim pesnikova spominska soba, v kateri so tudi izvirni kosi pohištva: pisalna miza, dva stola, postelja – mimogrede, zdi se tako majhna – in predalnik. V vitrinah so ohranjeni pesnikovi rokopisi, dnevniki in pisma, v katerih lahko preberemo marsikaj iz njegovega intimnega življenja – tudi to, da je pravilno zaslutil dan svoje smrti.
KRATKA ZGODOVINA – najnovejše arheološke najdbe pričajo, da je bil del Kranja – Pungert – poseljen že v mlajši kameni dobi pred približno 6.000 leti, veliko stoletij pred Rimljani in prvimi Slovani, ki so se tu naselili v 7. stol. (Carnium). Na začetku 10. stol. postane Kranj utrdba, v 13. stol. pa dobi kot pomembno trgovsko središče mestne pravice in status mesta. Svojo trgovsko in obrtno podobo začne spreminjati proti koncu 19. stol., ko zgradijo železnico ter s tem pospešijo njegov industrijski razvoj in zagon velikih gospodarskih podjetij. Zanimivo je, da je po mestu Kranj dobila ime celotna osrednjeslovenska regija, ki se je iz Kranjske krajine razvila v Vojvodino Kranjsko s sedežem v Ljubljani.
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 7
11/05/2017 07:19
8
POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
RAZMISLIMO 1. Izhodiščnemu besedilu določite okoliščine sporočanja. 2. Določite mu temo in podteme. 3. Kako je podnaslov povezan z vsebino besedila? 4. Premislite, ali so trditve v skladu z izhodiščnim besedilom. a) Gorenjski muzej je eden od najpomembnejših spomenikov renesančne arhitekture pri nas. b) V stolpu Škrlovec je bila nekoč orožarna, v Pungertu pa ječa. c) Cerkev na Pungertu je danes protestantski objekt. č) Kranjski podzemni rovi omogočajo obiskovalcu avtentično zgodovinsko izkušnjo. 5. S katerima besedama poimenujemo – naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja, – pripravo iz vzporednih ali prekrižanih, navadno železnih palic? Izbirajte med besedami vas, okraj, mesto, občina in kletka, rešetka, vrata. 6. Iz besedila izpišite tri besede, katerih zvočna podoba se razlikuje od pisne. 7. Kaj pomenita besedi lučaj in soteska? S katerim jezikovnim priročnikom si lahko pomagate pri razlagi njunega pomena? 8. Primerjajte slovarske sestavke in poskusite razložiti razliko med večpomenkami in enakozvočnicami. ležálnik -a m (ȃ) 1. ležalni stol: zlekniti se na ležalnik; poležavati v ležalniku / babica je napol ležala na svilenem ležalniku ● novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki z ležalnimi sedeži // iz desk zbita priprava za sončenje: na kopališču izposojajo ležalnike 2. ležalni vagon: v ležalniku je še nekaj prostih mest / ležalnik proti Beogradu je razprodan
átlas1 -a m (ā) zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige: izdati, sestaviti atlas; geografski, zgodovinski atlas; dialektološki atlas; anatomski atlas v barvah
átlas2 -a m (ā) svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani: rdeč, rožnat atlas; atlas za podlogo; obleka iz belega atlasa // tekst. vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah: barhant tkejo v atlasu
9. Novinarka in fotograf sta 1.300 m kranjskih rovov osvojila, znanje o preteklosti Layerjeve domačije pa usvojila. Kaj sta besedi osvojiti in usvojiti – enakozvočnici ali blizuzvočnici? Razložite, zakaj.
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 8
11/05/2017 07:19
9
POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
USVOJIMO V 1. letniku ste se poučili o tem, da je sporazumevanje izmenjavanje besedil, tj. smiselnih, sovisnih in zaokroženih sporočil. Temeljno sredstvo človekovega sporazumevanja je besedni jezik; vanj pri sporazumevanju vključujemo tudi prvine nebesednega jezika (pri govorjenju in poslušanju npr. kretnje in mimiko, pri pisanju in branju pa npr. slike in grafikone). Temeljna enota besednega jezika je beseda. Z besedami poimenujemo ves predmetni in pojmovni svet. Vsaka beseda ima dogovorjen pomen ter dogovorjeno glasovno in pisno podobo. Pripadniki slovenske jezikovne skupnosti so se nekoč dogovorili, da bomo žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi in navadno tudi s hišico poimenovali z besedo polž, ki jo bomo zapisali z zaporedjem črk p, o, l, ž in jo izgovorili kot [póŭš]. V nadaljnjem razvoju so besedo polž na osnovi določene podobnosti med pojavi pričeli uporabljati tudi v pomenu kdor hodi ali dela počasi in v pomenu daljši, spiralno zavit šop las. Tako so se postopoma oblikovali pomeni te besede, kot jih poznamo še danes: pólž -a [u̯ ž-] m (ọ̄ ọ́) 1. žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico: polž leze, se slini; polž se je skril v hišico; polži in školjke; hodi, leze, obrača se kot polž zelo počasi / goli polž brez hišice; kopenski, morski polži / jesti, naročiti polže 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: s tem polžem ne grem več v hribe / kot nagovor pohitite, polži 3. obrt. daljši spiralno zavit šop las: razčesati si polža; lase ob ušesu si je počesala v polža / v polža zaviti lasje
Poleg enopomenk in večpomenk poznamo še enakozvočnice. To so besede, ki imajo enako glasovno ali pisno podobo (lahko tudi oboje), vendar so si po pomenu zelo različne (npr. Na kavču je sedel gol. – Gol smo prejeli v zadnji minuti tekme.); v SSKJ so napisane druga pod drugo, torej vsaka v svojem slovarskem sestavku (gl. besedo atlas). V jeziku so tudi besede, ki imajo povsem različen pomen, izgovorijo in pišejo pa se zelo podobno, zaradi česar jih pogosto zamenjujemo. To so blizuzvočnice (npr. moram in morem, strmeti in stremeti, usvojiti in osvojiti).
BESEDA ima dogovorjen POMEN
ENOPOMENKE
dogovorjeno GLASOVNO IN PISNO PODOBO
ENAKOZVOČNICE
VEČPOMENKE
Ne pomen besede ne njena glasovna in pisna podoba pa nista nespremenljivi. Beseda polž se danes v svojem 3. pomenu le še redko uporablja, besedo pica pa smo še pred kratkim pisali pizza, danes pa je zapis s črko c že del pravopisne norme. Besede, ki imajo en sam pomen, so enopomenke (npr. beseda soteska), besede, ki imajo več sorodnih pomenov, pa so večpomenke (npr. beseda polž). V naravnih jezikih prevladujejo večpomenke, kar kaže na dejstvo, da smo pri uporabi jezika domiselni in hkrati gospodarni. Različni pomeni iste besede so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika zaznamovani z arabskimi številkami (gl. besedo polž).
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 9
KLJUČNE BESEDE
• glasovna in pisna podoba besede • pomen besede • enopomenke, večpomenke in enakozvočnice • blizuzvočnice
11/05/2017 07:19
10
POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
KAKO UPORABLJAMO SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA? PREDEN ZAČNEMO 1. Ali ste kdaj razmišljali o tem, koliko besed obsega besedišče slovenskega jezika? Koliko besed pa uporabljate v vsakodnevnem sporazumevanju? 2. Kdo v vašem razredu ima najbogatejši besedni zaklad? 3. Ali ste vedeli, da je Prešeren v svojih pesmih uporabil 2.750 različnih besed, da je William Shakespeare v svojih delih uporabil okrog 29.000 različnih besed in da je James Joyce samo v enem romanu (Ulikses) uporabil kar 30.000 različnih besed? Kaj ti podatki povedo o izrazni moči teh piscev? 4. Kako usvajamo nove besede v prvih letih svojega življenja in kako jih usvajate sedaj? 5. V katerem jezikovnem priročniku je zbranih in razloženih največ besed slovenskega knjižnega jezika? 6. Ali veste, koliko besed oz. gesel ali iztočnic obsega zadnja izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika?
BERIMO
10
15. oktober
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Opa, ful kul bejba z irokezo Maja Šučur
Po triindvajsetih letih je izšla nova, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Kot že starega sta tudi novi SSKJ pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izdala ga je Cankarjeva založba), pri projektu pa je v času priprave sodelovalo dvanajst strokovnih sodelavcev. Druga izdaja SSKJ obsega 97.669 slovarskih sestavkov, od tega 4.521 novih, kot so na primer všečkati, tajkun in evro. Skupno jim je to, da so se v slovenskem knjižnem jeziku uveljavili v obdobju po osamosvojitvi, odražajo pa seveda spremembe v našem vsakdanjiku in družbi. Spremembe v oblačenju so denimo prinesle boksarice in pajkice, razvoj sodobne tehnologije je uveljavil hekanje in antivirusnik, spremembe v prehranjevanju so pripeljale vegane in mocarelo. Evroskeptik in biseksualec sta posledica družbenih in gospodarskih premikov, ajurveda in heavy metal pa novosti v popularni in duhovni kulturi. Tudi izrazi ful, kul in bejba zdaj ne morejo biti več nobena novotarija, saj jim novi SSKJ podeljuje status besede, ki je iz slengovske rabe prešla v splošno, čeprav se bodo lektorji na to najbrž privajali malo dlje kot slovenska mladina.
BJ 2 UCB 2017 notranjost.indd 10
Dobrodošle pridobitve so tudi posodobljene pomenske razlage, ki so preživele duha časa ali so bile celo politično nekorektne. Tako družina ni več zgolj zakonski par z otroki, temveč je skupnost enega ali obeh staršev z otroki. Tudi razlage ženskih oblik, dodanih je približno 300 novih, po novem prinašajo primernejše izraze, saj denimo fizioterapevtka ni več ženska oblika od fizioterapevt, ampak je končno strokovnjakinja za fizioterapijo. Radovednejše uporabnike bodo podrobneje zanimale še prenove kvalifikatorjev, ki opredeljujejo besede glede na nevtralnost in slovnično kategorijo, ter posodobitve naglasnih značilnosti besed. Strah, da bi zaradi prenovljenega slovarja izgubili nekatere zastarele izraze, katerih raba peša, je kljub posodobitvi odveč. Pripravljalci poudarjajo, da druga izdaja SSKJ ohranja vse besede in pomene prve, s čimer zajame bogastvo slovenskega besedja iz doslej najdaljšega obdobja, ki obsega čas od druge polovice 19. stoletja do leta 2013. Večina dodanih besed in pomenov se naslanja na gradivo iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika.
11/05/2017 07:19