9789612717780

ka š, Dubrav u p m a K emru , Katja Pr k ja n e m Sle

B e rc P r a h

E V R BA A K I JEZ

Tanja

o slovenščin ih šol, 1. del a z k e z e v z vn i delovni jih stroko Samostojn gimnazij in sredn u v 2. letnik

P BARVE JEZIKA 2 SDZ 1 del notranjost.indd 1

Rešitve nalog so objavljene na spletnih straneh www.srednja.net/gradiva/slovenscina in www.iRokus.si.

26/04/2017 09:35

Tanja Slemenjak, Katja Premru Kampuš, Dubravka Berc Prah

Barve jezika 2

Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol, 1. del Urednica: Andreja Ponikvar Lektorica: dr. Nataša Hribar Ilustracije: Miroslav Mrva/Umer, d. o. o.

Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Urška Dolenc Prelom: Danilo Frlež Tisk: Grafostil, d. o. o.

Prva izdaja: 1. ponatis Naklada: 4.000 izvodov Ljubljana 2018

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2017). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

BARVE JEZIKA 2 SDZ 2018 1 del notranjost.indd 2

SLEMENJAK, Tanja Barve jezika. Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Tanja Slemenjak, Katja Premru Kampuš, Dubravka Berc Prah ; [ilustracije Miroslav Mrva ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018 ISBN 978-961-271-778-0 (komplet) 1. Premru Kampuš, Katja 2. Berc-Prah, Dubravka 292709632

20/12/2017 09:57

KAZALO 1 POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA • Preverimo svoje predznanje

4 6

• Kaj so besede in kaj pomenijo?

• Kako uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika?

• Kako uporabljamo Slovenski pravopis?

• Kako izgovarjamo knjižne glasove v besedah in kako jih zapisujemo?

• V katerih pomenskih razmerjih so besede?

10 18 26 30 34

• Preverimo svoj napredek

42

2 IZVOR BESED TER NJIHOVA FRAZEOLOŠKA IN TERMINOLOŠKA RABA

46

• Preverimo svoje predznanje

48

• Katere besede glede na izvor sestavljajo besedišče slovenskega knjižnega jezika?

• Kako uporabljamo Slovenski etimološki slovar?

• Kako prevzemamo besede in kako pišemo prevzete besede?

• Kako tvorimo frazeme in kdaj uporabljamo frazeološki slovar?

• Kdaj uporabljamo têrmine in terminološke slovarje?

50 54 58 66 74

• Preverimo svoj napredek

80

3 OBLIKE BESED – PREGIBNE BESEDNE VRSTE

84

• Preverimo svoje predznanje

86

• V katere besedne vrste razvrščamo besede slovenskega knjižnega jezika?

• Kaj poimenujejo samostalniki in katere so njihove oblikovne lastnosti?

• Kako sklanjamo samostalnike?

• Katerih vrst so samostalniški zaimki in kako jih sklanjamo?

• Kdaj uporabljamo posamostaljene pridevniške besede?

• Kaj poimenujejo pridevniki in katere so njihove oblikovne lastnosti?

• Kako stopnjujemo pridevnike?

• Kaj poimenujejo števniki in kako jih pišemo?

• Katerih vrst so pridevniški zaimki in kdaj jih uporabljamo?

• Kaj poimenujejo glagoli in katere so njihove oblikovne lastnosti?

• Kdaj uporabljamo neosebne glagolske oblike?

• Kako tvorimo osebne glagolske oblike za izražanje časa?

• Kako tvorimo osebne glagolske oblike za izražanje glagolskega naklona in kdaj jih uporabljamo?

• Kako izražamo trajanje glagolskega dejanja?

90 96 102 112 120 124 130 134 138 142 148 152

• Preverimo svoj napredek • Kako ste se učili in kaj ste se naučili s tem samostojnim delovnim zvezkom?

164 168

STVARNO KAZALO

BARVE JEZIKA 2 SDZ 1 del notranjost.indd 3

56 1 160

170

26/04/2017 09:35

1

POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA • Preverimo svoje predznanje • • • • •

Kaj so besede in kaj pomenijo?

Kako uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika?

Kako uporabljamo Slovenski pravopis?

Kako izgovarjamo knjižne glasove v besedah in kako jih zapisujemo?

V katerih pomenskih razmerjih so besede?

• Preverimo svoj napredek

BARVE JEZIKA 2 SDZ 1 del notranjost.indd 4

26/04/2017 09:35

Beseda je Ĺžebelj, na katerega obesimo misel.

(Henry Ward Beecher)

BARVE JEZIKA 2 SDZ 1 del notranjost.indd 5

26/04/2017 09:35

6

POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

PREVERIMO SVOJE PREDZNANJE Naloge rešujte neobremenjeno. Če katere ne boste znali rešiti, se o njej pogovorite z učiteljem.

K reševanju se boste vrnili po obravnavi celotnega poglavja.

1. Oglejte si spodnjo fotografijo. Na kaj pomislite ob njej? Svoje asociacije primerjajte s sošolčevimi. Ali ste uporabili podobne ključne besede kot sošolci?

BESEDE, KI SO TEMATSKO POVEZANE Z MORJEM

PROTIPOMENKI BESEDE LJUBITI

SOPOMENKA BESEDNE ZVEZE IMETI RAD

PODPOMENKE BESEDE MORJE

2. Naslednje besede spadajo v isto besedno družino. zaljubiti se, poljubiti, poljubček, vzljubiti Izpišite koren besed.

Razložite, zakaj spadajo v isto besedno družino.

3. Napišite čim več besed, ki spadajo v isto besedno družino kot beseda morje.

Kaj je torej koren besede morje?

BARVE JEZIKA 2 SDZ 1 del notranjost.indd 6

26/04/2017 09:35

POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

7

4. Ugotovite, ali besede, s katerimi poimenujemo stvari in bitja na ilustracijah, izgovarjamo in pišemo enako ali podobno. Obkrožite pravilni odgovor.

Besedi izgovarjamo enako/podobno, Besedi izgovarjamo enako/podobno, pišemo ju enako/podobno, zato sta besedi pišemo ju enako/podobno, blizuzvočnici/enakozvočnici. zato sta besedi blizuzvočnici/enakozvočnici.

5. Iz katerih priročnikov so slovarski sestavki? Naslov priročnika napišite pod slovarski sestavek.

1

mórje -a stil. morjé -á s (ọ̑ ; ẹ̑ ) 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina, globina morja; vihar na morju; prevoz po morju; življenje v morju; globok, velik kot morje // ta voda kot prometna pot: morje je postalo odprto / država nima izhoda na morje / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. morje z obalo kot prostor za oddih: iti, odpotovati na morje; bili smo na morju; izlet na morje; vikend na morju / prihajamo z morja // pog. letovanje ob morju: sit sem morja; dva tedna morja imam zadosti 3. pog. morska voda: morje razjeda železo; napil se je morja / slano morje 4. ekspr., s prilastkom velika količina, množina: morje cvetov; tam za morjem hiš; govori morju ljudi / morje zastav je krasilo ulice ● ekspr. ribiča je vzelo morje utonil je v morju; pog. iti čez morje oditi v čezmorsko deželo, navadno kot izseljenec na delo; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. v morje vreči proč vreči; ekspr. v morju je našel svoj grob utonil je v morju; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; publ. prosto ali svobodno morje z istimi pravicami dostopno vsem državam; ekspr. široko morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; ekspr. kraljica morja Benetke; pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; preg. hvali morje, a drži se brega ne izpostavljaj se brez potrebe nevarnostim ♦ geogr. obrežno ali litoralno morje stransko morje, ki se vleče vzdolž obrežja celine in ki ga proti odprtemu morju omejujejo otoki ali polotoki; odprto morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; geol. brakično morje v katerem se mešata morska in sladka voda; jur. notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; obalno morje del morja, ki je pod izključno oblastjo države, kateri pripada obala; odprto morje ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; teritorialno morje zunanji del obalnega morja; navt. mrtvo morje

BARVE JEZIKA 2 SDZ 1 del notranjost.indd 7

2

3

4

mórje -a tudi morjé -á s, druga oblika dalje -u -é -u -em; -i mórij -ema -i -ih -ema; -a mórij -em -a -ih -i (ọ̑; ẹ̑ ȃ) pluti po ~u; iti na ~; južna ~a; prakt. sp. tisoč metrov pod ~em pod morsko gladino; pesn. ~á široka cesta; poud. ~ hiš, ljudi |množica|; snov., prakt.sp. ~ je slano morska voda

priróčnik in prirôčnik -a m (ọ̑ ; ȏ) knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem: izdati, napisati priročnik / jezikovni, kuharski priročnik; priročnik o gobah / priročnik za učitelje / ta knjiga bo koristen priročnik

priróčnik -a in prirôčnik -a m (ọ̑ ; ȏ) ~ o gojenju lončnic; ~ za učitelje

26/04/2017 09:35

8

POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

Kdaj bi uporabili katerega od priročnikov?

6. Preberite slovarski sestavek besede morje iz SSKJ (prejšnja naloga) in rešite naloge. a) Iz slovarskega sestavka izpišite

– glavo:

– zaglavje:

– ponazarjalno gradivo pri razlagi četrtega pomena:

b) Izpišite štiri različne oznake oz. kvalifikatorje in jih razložite.

c) Obkrožite DA, če je trditev pravilna, in NE, če ni.

Beseda morje

– spada med pridevniške besede.

DA NE

– je večpomenka.

DA NE

– ima v imenovalniku dva zloga.

DA NE

– je v tretjem pomenu slogovno zaznamovana.

DA NE

Znak • uvaja frazeološko gnezdo, znak ♦ pa terminološko.

DA NE

Naglas morjé je slogovno zaznamovan.

DA NE

č) Ali so primeri, ki so navedeni za znakom ♦, strokovni izrazi oz. termini?

Razložite svoj odgovor.

7. Kaj pomenijo besede? besednjak besedovati besedičiti besedovati se béseda 8. Prečrtajte napačne trditve o Slovenskem pravopisu. a) Slovenski pravopis obstaja le v tiskani obliki. b) V priročniku je tudi slovarski del. c) V pravopisu iščemo pravila za postavljanje vejice. č) V njem najdemo pravila o rabi velike začetnice. d) V Slovenskem pravopisu najdemo razlago besed. e) Seznanja nas, od kod izvirajo posamezne besede. f) Slovenski pravopis je normativni priročnik.

BARVE JEZIKA 2 SDZ 1 del notranjost.indd 8

26/04/2017 09:35

9

POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

9. Kako ste zadovoljni s svojim besednim zakladom?

Drži.

Delno drži.

Ne drži.

Ločim med pojmoma aktivni besedni zaklad in pasivni besedni zaklad.

Moj aktivni besedni zaklad je bogat.

Moj pasivni besedni zaklad je bogat.

Menim, da je bogat besedni zaklad pomemben za učinkovito sporazumevanje.

Svoj besedni zaklad širim z branjem časopisov, revij in besedil na spletu.

Svoj besedni zaklad širim z branjem kakovostnih umetnostnih besedil. Če besede ne razumem, jo poiščem v slovarjih in razložim njen pomen.

Nove besede uporabim večkrat v kratkem času, da si jih bolje zapomnim.

Besedam znam poiskati sopomenke, nadpomenke in podpomenke.

Znam izbrati ustrezno besedo glede na okoliščine sporazumevanja.

Razmislite, kako boste obogatili svoj besedni zaklad.

PRIČAKOVANI DOSEŽKI V TEM POGLAVJU SE BOSTE UČILI O ...

... DA BI ZNALI OZ. ZMOGLI ...

besedah, njihovem pomenu in pomenskih razmerjih med njimi

odpraviti težave pri rabi in razumevanju besed

sestavi slovarskih sestavkov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskem pravopisu

uporabljati Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis

jezikovnih korpusih

uporabljati jezikovne korpuse

BARVE JEZIKA 2 SDZ 1 del notranjost.indd 9

26/04/2017 09:35

10

POMEN BESED SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

KAJ SO BESEDE IN KAJ POMENIJO? PREDEN ZAČNEMO 1. Poimenujte, kar je na fotografijah.

2. Dogovorite se, kako boste poimenovali predmet na fotografiji.

3. Izhajajte iz 1. in 2. naloge ter razložite, kaj je beseda.

4. Kateri besedi iz 1. naloge imata več pomenov? Ponazorite svoj odgovor tako, da besedi uporabite v povedih.

BERIMO

KRANJ BESEDILO: KATJA GOLOB FOTOGRAFIJE: IZTOK DIMC OBJAVLJENO: ADRIA IN-FLIGHT MAGAZINE DEC 2012

MESTO, KI SEDE V DLAN KRANJ SE JE ZASPANO NASTAVLJAL SONCU IN NAPOVEDOVAL ŠOPIRJENJE V TOPLIH JESENSKIH BARVAH. MEDTEM KO SVA S FOTOGRAFOM OPREZALA ZA NJEGOVIMI BISERI, SE JE NAŠEL TUDI TRENUTEK ZA MARTINČKANJE NA SONCU IN PREMLEVANJE IDEJE, ALI NE BI BILI LEŽALNIKI OBVEZNA OPREMA VSEH LOKALČKOV, KI DAJO KAJ NASE. MORDA JE KRIV JESENSKI ČAS, ZARADI KATEREGA LAHKO V NESKONČNOST OPAZUJEŠ, KAJ ZMOREJO BARVE, MORDA PA TUDI DEJSTVO, DA SVA SVOJ TURISTIČNI OGLED KRANJA ZAČELA POD ZEMLJO, ZATO SONCA TISTI DAN NI MOGLO BITI PREVEČ.

Kranjski podzemni rovi Pred nekaj leti so pod starim kranjskim mestnim jedrom dočakali svoje odprtje podzemni rovi, ki so bili zgrajeni med drugo svetovno vojno in so najprej služili kot zaklonišče med letalskimi napadi. Kasneje so v njih gojili šampinjone, zares pa so zaživeli kot turistična znamenitost in prizorišče kulturnih dogodkov, ki potekajo vse leto – vinske poti, razstave adventnih venčkov, postavitve jaslic, prireditve za otroke …

Ko stojiš pred vhodom v rove, se ti njihovih 1.300 metrov zdi neskončno

dolgih, vendar minejo neverjetno hitro, saj pot tu in tam popestri kakšen čisto pravi kapnik, na ogled pa sta tudi dve stalni razstavi: razstava mineralov in fosilov ter razstava kranjskega podzemlja in kranjskih rovov (omenjeni rovi namreč niso edini podzemni rovi v Kranju). Najbolj dramatična točka obhoda pa je zagotovo zvočna simulacija zračnega napada, ki jo spremljajo dodatni posebni učinki, npr. tresenje klopi. V trenutku se prebudi domišljija, takoj za njo pa želja, da bi čim prej spet pokukal na svež zrak in svetlobo.

MESTO, KI SEDE V DLAN – Kranj je od Ljubljane oddaljen nekaj več kot 20 kilometrov, od letališča Brnik pa le kakšen kilometer manj.

Staro mestno jedro nad sotočjem Kokre in Save je majhno in lahko obvladljivo; razteza se v smeri sever–jug, od Prešernove ulice prek glavnega trga do Cankarjeve ulice, ki jo na robu Kranja zaključi Pungert z dvema stolpoma. Glavne znamenitosti si tako rekoč podajajo roko, saj so nanizane druga poleg druge, staro mestno jedro pa je bilo razglašeno tudi za kulturni in zgodovinski spomenik.

BARVE JEZIKA 2 SDZ 1 del notranjost.indd 10

26/04/2017 09:35