V OBLAKIH DOMIŠLJIJE 25
NAJBOLJŠIH ZGODB
9 789612 717728
DN 160666 Natecaj 25 let - naslovnica knjige 0711 crv.indd 1
16/11/16 11:03
KAZALO 6 Literarni natečaj V oblakih domišljije 8 Do podob in naprej 10 Povsem običajen dan lisjaka Hana, ki to v resnici ni bil 14 Zvezdna princeska 18 Zgodba o lisički in medvedu 22 Frederik, junaška podgana 26 Inovativno dekle 30 Zastonj sem dobil, zastonj bom dajal 34 Pomočnik Gregor 38 Prijaznost se povrne 42 Ne izdaj plamena 46 Dinozavri pred večerjo 50 Hobotnica Max
DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 4
16/11/16 10:03
54 Dedek in jaz 58 Črtomirjeve sanje 62 Nekoč ni bilo lahko 66 Skrivnost gospoda Srečka 70 Zgodba o čarobni roži 74 Nenavadna skulptura 78 Potepuh in kmet 82 Poglej strahu v oči 86 Skrivnost poslednjih vitezov 90 Dobro se z dobrim povrne 94 Levček Leni 98 Načrti za počitnice 02 Nihče ni heroj zaradi fizične moči, 1 ampak zaradi močnega srca 106 Samota z rdečimi lasmi
DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 5
16/11/16 10:03
POVSEM OBIČAJEN DAN LISJAKA HANA, KI TO V RESNICI NI BIL
Lisjak Han je zamišljeno strmel v sliko na steni. Na sliki ni imel več kot deset let. Seveda, hodil je v peti razred. Le kako bi lahko pozabil na ta povsem običajni dan, ki to v resnici ni bil? Nasmehnil se je ob pogledu na sliko in se spomnil, kako je bil razburjen, preden se je odločil za skok. Bi si danes upal skočiti, ali pa bi mu padlo srce v hlače? Kdo ve? Tistega dne, ko je nastala slika, je mladi lisjaček Han strašno zamujal. Spomini sčasoma zbledijo, zato se danes Han ni natančno spomnil razloga za zamudo. Mogoče je le spal nekoliko dlje kot običajno, ali pa je spet popacal srajco z zobno pasto. Hanove misli so za trenutek odtavale v daljno preteklost, in začutil je topli vonj jutranjega čaja babice Hanke. Kje so tisti časi? Zamuda gor ali dol, Han je moral v šolo priti pravočasno, saj jo bo obiskal največji bojevnik lisičjega rodu vseh časov. Še danes gre Hanu na smeh ob misli
rad inbojevnika pišem, na veselje, ki mu ga jeZelo prinesla že samaberem obljuba obiska Hitrega K. Več tednov so se v šoli pogovarjali o doživetjih mojstrskega bojevnika. saj sem zelo radoveden in Ko je ob pripravah na obisk bojevnika učiteljica Slavka vprašala Hana, katerih dogodivščin Hitrega K. se spomni, je kot iz topa izstrelil dve. Najprej je opisal pobeg vedoželjen. V prostem Ëasu Dante Manolo Drožina, 10 let Hitrega K. pred bengalskim tigrom sredi Indijskega polotoka. K. je rešil še tri mlade pande. Kako so bili starši mladičev veseli, ko jih je Hitri K. vrnil v varno zavetje jadram, igram tenis inHitrigolf Mentorica: Mojca Železen Repe ter nogomet. Moja najljubša doma. Sošolci so od navdušenja zacepetali z nogami in enoglasno ponavljali najmanjše podrobnosti zgodbe. barva je Ërna, sreËna številka e Diego Druga zgodba je bila še iz časov, ko je mladi Hitri K. služboval v črni Afriki. Tam je pomagal priŠola: sklepanjuOsnovna prijateljstva medšola krokodiliVincenzo in čredo zeber. Mladi Han ni znal pa 847. De Castro Piran
Le čudež b
prepoveda ki je vodil
ki mu jo je
je na šolsk
Kako je š
natančno pojasniti, kakšen nesporazum je botroval sporom, vedel pa je, da je Hitri K. brez oklevanja skočil med rjoveče krokodile ter z mirnim prigovarjanjem dosegel, da so
Ko je Ha
slednji prisluhnili poglavarju zeber.
Ozrl se je
Ko je Han stekel proti šoli, je ura neusmiljeno tiktakala.
DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 10
16/11/16 10:03
Le čudež bi lahko pomagal Hanu, da bi prispel v šolo pravočasno. Odločil se je, da bo ubral bližnjico skozi gozd. Starši so mu to pot prepovedali, saj je bil most čez reko, ki je vodil do šole, zelo nevaren. Han je poznal gozd povsem na pamet, zato je divje tekel z zaprtimi očmi. V roki je stiskal palico prijateljstva, ki mu jo je podaril njegov dedek, danes pa jo bo Han podaril svojemu junaku. Ko je Han pridrvel do mosta, je na šolsko dvorišče ravno prispela karavana z njegovim junakom. Brez razmišljanja in kot blisk se je Han pognal čez poškodovani most. Kako je švignil v zrak! Nožice so trepetale od razburjenja in strahu, toda Hanova srčnost je premagala strah. Ko je Han pristal na drugem koncu mostu, je zaslišal divje vzklikanje in ploskanje. Ozrl se je proti šoli in zagledal svoje sošolce, učitelje in Hitrega K., kako mu navdušeno ploskajo, fotografi pa fotografirajo.
DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 11
Ilustracija: Robert ValËiË
11
16/11/16 10:03
Lisjak Han je zamišljeno strmel v sliko na steni. Na sliki ni imel veË kot deset let. Seveda, hodil je v peti razred. Le kako bi lahko pozabil na ta povsem obiËajni dan, ki to v resnici ni bil? Nasmehnil se je ob pogledu na sliko in se spomnil, kako je bil razburjen, preden se je odloËil za skok. Bi si danes upal skoËiti, ali pa bi mu padlo srce v hlaËe? Kdo ve?
Tistega dne, ko je nastala slika, je mladi lisjaËek Han strašno zamujal. Spomini sËasoma zbledijo, zato se danes Han ni natanËno spomnil razloga za zamudo. MogoËe je le spal nekoliko dlje kot obiËajno ali pa je spet popacal srajco z zobno pasto. Hanove misli so za trenutek odtavale v daljno preteklost in zaËutil je topli vonj jutranjega Ëaja babice Hanke. Kje so tisti Ëasi? Zamuda gor ali dol, Han je moral v šolo priti pravoËasno, saj jo bo obiskal najveËji bojevnik lisiËjega rodu vseh Ëasov. Še danes gre Hanu na smeh ob misli na veselje, ki mu ga je prinesla že sama obljuba obiska bojevnika Hitrega K. VeË tednov so se v šoli pogovarjali o doživetjih mojstrskega bojevnika. Ko je ob pripravah na obisk bojevnika uËiteljica Slavka vprašala Hana, katerih dogodivšËin Hitrega K. se spomni, je kot iz topa izstrelil dve. Najprej je opisal pobeg Hitrega K. pred bengalskim tigrom sredi Indijskega polotoka. Hitri K. je rešil še tri mlade pande. Kako so bili starši mladiËev veseli, ko jih je Hitri K. vrnil v varno zavetje doma. Sošolci so od navdušenja zacepetali z nogami in enoglasno ponavljali najmanjše podrobnosti zgodbe. Druga zgodba je bila še iz Ëasov, ko je mladi Hitri K. služboval v Ërni Afriki. Tam je pomagal pri sklepanju prijateljstva med krokodili in
12 DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 12
16/11/16 10:03
Ëredo zeber. Mladi Han ni znal natanËno pojasniti, kakšen nesporazum je botroval sporom, vedel pa je, da je Hitri K. brez oklevanja skoËil med rjoveËe krokodile ter z mirnim prigovarjanjem dosegel, da so slednji prisluhnili poglavarju zeber. Ko je Han stekel proti šoli, je ura neusmiljeno tiktakala. Le Ëudež bi lahko pomagal Hanu, da bi prispel v šolo pravoËasno. OdloËil se je, da bo ubral bližnjico skozi gozd. Starši so mu to pot prepovedali, saj je bil most Ëez reko, ki je vodil do šole, zelo nevaren. Han je poznal gozd povsem na pamet, zato je divje tekel z zaprtimi oËmi. V roki je stiskal palico prijateljstva, ki mu jo je podaril njegov dedek, danes pa jo bo Han podaril svojemu junaku. Ko je Han pridrvel do mosta, je na šolsko dvorišËe ravno prispela karavana z njegovim junakom. Brez razmišljanja in kot blisk se je Han pognal Ëez poškodovani most. Kako je švignil v zrak! Nožice so trepetale od razburjenja in strahu, toda Hanova srËnost je premagala strah. Ko je Han pristal na drugem koncu mostu, je zaslišal divje vzklikanje in ploskanje. Ozrl se je proti šoli in zagledal svoje sošolce, uËitelje in Hitrega K., kako mu navdušeno ploskajo, fotografi pa fotografirajo. Zadihani Han je dostojanstveno prikorakal na šolsko dvorišËe, se vljudno priklonil Hitremu K. in mu predal palico prijateljstva. Hitri K. je Hana potrepljal po ramenih in rekel: ≈Takšnega skoka si sam ne bi upal izvesti, pa Ëe bi deset bengalskih tigrov teklo za mano!« Kdo bi lahko pozabil ta dan? Han je še dolgo strmel v sliko, ki je bila naslednji dan objavljena v lokalnem Ëasopisu, in se smehljal.
13 DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 13
16/11/16 10:03
FREDERIK, JUNAŠKA PODGANA Obstaja človeška zlata mrzlica, tista, ki jo je začela neka ženska. Potem pa je tu
Dominik Križ, 12 let
še podganja zlata mrzlica. Ta ni niti malo podobna človeški, saj je tukaj šlo za
Mentorica: Daša Joželj Kranjc
novo klet gostilničarja Toneta.
Šola: Osnovna šola Notranjski odred Cerknica
Stvar se je začela, ko je najbolj čvekaška podgana, g. Gobčnik, slučajno zatavala vanjo. Povsod klobase, sirček, belo in črno vino in še kaj, nekaj več kot nekaj bi se našlo tam notri. G. Gobčnik je seveda takoj stekel ven v Podganjegrad do glavnega mestnega časopisa in brez opozorila vdrl v glavno pisarno ravno sredi pomembne konference. »Za vas imam novico življenja!« In tako se je razvedelo. Že naslednji dan so vsi podganji pismonoše kričali: »Novica leta, novica leta! Včeraj je bila odkrita Tonetova nova klet, po besedah priče polna mesa, sira in vina, pa še kaj bi se našlo! To je več kot očiten začetek zlate podganje mrzlice! Slavnostni začetek kraje že danes! Kolikor vzameš, toliko dobiš! Kupite, kupite
Sem energiËen, vedno poln zamisli, iznajdljiv, pripravljen za akcijo in pustolovšËino. »as preživljam za raËunalnikom in rad igram odbojko, rad pa tudi berem knjige, kot so Harry Potter, Artemis Fowl ter Percy Jackson in olimpijci. Želim postati filmski igralec in pisatelj, moja vzornika pa sta Daniel Craig in J. K. Rowling.
in si preberite podrobnosti! Samo danes!«
22 DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 22
16/11/16 10:03
Ilustracija: Uroš Hrovat
23
DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 23
16/11/16 10:03
Obstaja Ëloveška zlata mrzlica, tista, ki jo je zaËela neka ženska. Potem pa je tu še podganja zlata mrzlica. Ta ni niti malo podobna Ëloveški. Stvar se je zaËela, ko je najbolj Ëvekaška podgana, g. GobËnik, po nakljuËju zatavala v novo klet gostilniËarja Toneta. Povsod klobase, sirËek, belo in Ërno vino in še kaj bi se našlo tam notri. G. GobËnik je seveda takoj stekel v Podganjegrad do glavnega mestnega Ëasopisa in brez opozorila vdrl v glavno pisarno ravno sredi pomembne konference. ≈Za vas imam novico življenja!« In tako se je razvedelo. Že naslednji dan so vsi podganji pismonoše kriËali: ≈Novica leta, novica leta! VËeraj je bila odkrita Tonetova nova klet, po besedah priËe polna mesa, sira in vina, pa še kaj bi se našlo! To je veË kot oËiten zaËetek zlate podganje mrzlice! Slavnostni zaËetek kraje že danes! Kolikor vzameš, toliko dobiš! Kupite, kupite in si preberite podrobnosti! Samo danes!« ≈To pa je zanimivo,« je momljal Frederik Podganar. Zastonj hrana ni nikoli bila niË slabega in res jo je potreboval. ≈Pa grem,« si je mislil. ≈Tako ali tako nimam niËesar izgubiti.« Založil se je z opremo, prižgal svoj avto znamke Gold in odpeketal. Ko je g. Podganar prispel, se je naredila že velika gneËa. ≈Umakni se!« ≈HoËem videti!« ≈Av, na nogi mi stojiš!« in podobno se je slišalo iz množice. ≈Mir, mir, prosim, MIIIIIIIIIIIR!« se je drl župan, g. Podganomembni. ≈Tu smo zato,« je zaËel govoriti po umiritvi, ≈da poberemo, kar nam pripada! Velja le eno pravilo − kar vzameš, ti uradno pripada. Sedaj pa v napaaaaaaaaaad!« Ob zadnji besedi so se vse podgane pognale skozi priprto okno in lov se je zaËel. Vendar pa Frederiku ni šlo dobro. Vedno, ko se je pognal nad kako klobaso ali sirËek, ga je kdo prehitel ali pa je pritekla kakšna velika in
24 DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 24
16/11/16 10:03
mišiËasta podgana, mu preprosto vzela plen in tekla dalje. Skoraj je že obupal. Nato pa ga je premamil noro dober vonj sira. In ga je zagledal; najlepši in najveËji kos sira je stal v kotu ter privabljal poglede še drugih podgan. Vsi so takoj izpustili vse in zaËeli dirkati proti sirnemu kralju nad kralji. Vendar pa je najlepši in najveËji kos sira po navadi tudi najbolj varovan. In tudi tukaj je bilo enako. Sir je Ëepel pod prej nevidno stekleno kupolo, okoli nje pa so po dolžini vsaj enega metra stale same mišelovke. Vse podgane so se zaËele ustavljati. Na mišelovke so imele kar nekaj hudih spominov. Tudi župan je opazil pasti, nato je nekaj sekund razmišljal in zaklical: ≈Kdor dobi ta kos sira, poleg njega dobi še nagrado.« To je premagalo vse ovire. Podgane so zaËele kriËati in poskušale to in ono. Nekdo je hotel vzeti zalet in past preskoËiti, vendar se ni obneslo in je pozneje šel domov z mišelovko na repu. Spet drugi je poskusil plezati po zidu. Brez uspeha. Nato pa je župan Podganomembni zakriËal: ≈Kaj res nihËe ni zmožen priti do sira?! Naj vam pokažem!« Zapodil se je, skakal z mišelovke na mišelovko in se zrinil pod kupolo. Prišel je do sira! Potem pa je kar naenkrat zaËel glasno kriËati: ≈Pomagajte, ne morem ven!« Takrat je Frederik skoËil v svoj avto, zmolil en ≈podgana − oËe naš« in zaËel voziti Ëez mišelovke. Seveda se jih je nekaj sprožilo, vendar mu je uspelo in z avtom je razbil kupolo ter tako rešil župana! Frederika so imeli za junaka nad junaki! Danes, 50 let pozneje, v mestnem parku še vedno stoji kip Frederika Podganarja, podgane, ≈ki je našla najveËji kos sira nasploh«.
25 DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 25
16/11/16 10:03
SKRIVNOST GOSPODA SREČKA Živijo! Sem Marjetica in živim v petem nadstropju šestnadstropnega bloka.
Izabela Ostanek, 11 let
V njem živita samo še naša družina
Mentorica: Maja Sušin
in naš sosed, gospod Srečko. Tudi polovica sosednjega bloka je prazna.
Šola: Zavod sv. Stanislava, Osnovna šola Alojzija Šuštarja, saj bi s tem razočarali našega edinega soseda in ga pustili samega v bloku. Ljubljana Moj oče se želi preseliti, a moja mama vztraja, da se ne bomo preselili,
Vsi ostali so se najbrž odselili prav zaradi Srečka, saj mislijo, da je blazno zmešan, ker hodi naokoli z debelo knjigo pravljic in nosi dvojna očala. Na vsake toliko časa se ustavi in nabere šop rož. To v resnici niso rože, ampak štiriperesne deteljice. Za rojstni dan mi vedno prinese toliko peresno deteljico, kolikor let sem stara. Tudi začimbe dela iz deteljic. Zadnjič, ko smo bili pri njem na kosilu, je naredil juho in vanjo stresel nekaj te začimbe. Po kosilu sem se počutila nekako srečno in to je dokaz, da deteljice res prinašajo srečo.
Želim si napisati knjigo, ki bi bila v knjižnici ves Ëas izposojena. Rada igram klavir in pišem pesmi. Z užitkom išËem štiri- in veËperesne deteljice, imam jih že skoraj 200.
66 DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 66
16/11/16 10:04
Ilustracija: Igor Ĺ inkovec
67 DN 160666 Design knjige V oblakih domiĹĄljije 1511.indd 67
16/11/16 10:04
Živijo! Sem Marjetica in živim v petem nadstropju šestnadstropnega bloka. V njem živita samo še naša družina in naš sosed, gospod SreËko. Tudi polovica sosednjega bloka je prazna. Moj oËe se želi preseliti, a moja mama vztraja, da se ne bomo preselili, saj bi s tem razoËarali našega edinega soseda in ga pustili samega v bloku. Vsi ostali so se najbrž odselili prav zaradi SreËka, saj mislijo, da je blazno zmešan, ker hodi naokoli z debelo knjigo pravljic in nosi dvojna oËala. Na vsake toliko Ëasa se ustavi in nabere šop rož. To v resnici niso rože, ampak štiriperesne deteljice. Za rojstni dan mi vedno prinese tolikoperesno deteljico, kolikor let sem stara. Tudi zaËimbe dela iz deteljic. ZadnjiË, ko smo bili pri njem na kosilu, je naredil juho in vanjo stresel nekaj te zaËimbe. Po kosilu sem se poËutila nekako sreËno in to je dokaz, da deteljice res prinašajo sreËo.
SreËko igra trobento in najbrž je tudi to razlog, da se je veËina stanovalcev odselila. Nikoli ni hodil v glasbeno šolo, zato igra kar po svoje, in oËe se vedno jezi, ko zaËne igrati. Zaradi tega ga je pred dolgim Ëasom zapustila njegova žena in ostal je Ëisto sam. Njegov najboljši prijatelj je frizer Vojko in z njim se res dobro razumeta. Pripovedujeta si hece in si prepevata stare popevke. Meni se zdi, da je SreËko res poseben Ëlovek, zato sem se ga odloËila nekega popoldneva obiskati. Ko sem pozvonila, me je sprejel z velikim nasmeškom na obrazu in me povabil naprej. Pokazal mi je album izrednih primerkov deteljic. Bilo jih je na milijone in milijone. Potem mi je na trobento zaigral svojo najnovejšo pesem, in Ëe povem po pravici, ni zvenela niti pol tako grozno kot ostale. Naenkrat pa sem sredi igre s kartami
68 DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 68
16/11/16 10:04
opazila, da ne nosi dvojnih oËal, ampak samo velika oËala. To se mi je zdelo Ëudno, saj vedno nosi dvojna oËala. Opozorila sem ga na to in on je poskoËil ter se zaËudeno vprašal, kako je to mogoËe. Razmišljala sem, SreËko pa je skakal okoli in iskal oËala v pralnem stroju, med umazanim perilom, pod prtom, pod preprogo in med stranmi Ëasopisa. Pa sem se naenkrat domislila in ga vprašala, ali sploh vidi brez oËal. Rekel je, da ne, nato pa malo pomislil in priznal, da vseeno Ëisto dobro vidi. To se mi je zdelo nekam sumljivo in sem ga vprašala, zakaj potem sploh potrebuje ta oËala. Malo se je obotavljal, potem pa sem mu morala sveËano obljubiti, da tega ne izdam nikomur, in mi je povedal. Dvojna oËala uporablja za iskanje sreËnih deteljic. In ker si jih pogosto pozabi sneti, jih vidi vsepovsod. Na primer v solati, na maminem cvetliËnem vrtu, v kavi, zato si je pogosto ne upa popiti, na moji jopi, celo namesto frnikole vidi z oËali deteljo. Povedal mi je, da je enkrat gospe Janici odtrgal tipko s klavirja, ker je revež mislil, da je to petperesna detelja. Zdaj sem konËno vedela, zakaj mi je SreËko odtrgal gumb z moje najljubše jope in zakaj se z dvojnimi oËali potika po vrtiËku maminih maËeh, kjer ne raste prav nobena detelja. Vse mi je postalo kristalno jasno. Toda SreËko res potrebuje oËala, drugaËe ne bo mogel veË iskati deteljic. Skupaj sva se podala v iskalno akcijo. Ker jih nisva našla, sva po dvajsetih minutah skoraj obupala. A naposled sem jih jaz le zagledala na njegovem starinskem telefonu, kjer so Ëepela namesto slušalke. Ko sem to povedala SreËku, je planil v glasen smeh in mi povedal, da je najbrž, ko ga je nekdo poklical, dvignil oËala namesto slušalke in zato ni niË slišal. Tej nerodnosti sva se smejala, dokler nisem odšla domov. Zdaj ste najbrž že vsi ugotovili, da je SreËko Ëisto v redu sosed in da se jaz nikoli ne bi preselila iz tega bloka.
69 DN 160666 Design knjige V oblakih domišljije 1511.indd 69
16/11/16 10:04