a. co m ar n
Helena Verdev
kn
jig
Raziskujem preteklost
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V10.indd 1
6 03/05/16 11:29
Helena Verdev
RAZISKUJEM PRETEKLOST 6
učbenik za zgodovino za 6. razred osnovne šole
a. co m
Uredila: mag. Jelka Miranda Razpotnik Strokovni pregled 1. izdaje: dr. Bojan Balkovec, dr. Janez Bogataj, dr. Dušan Mlacović, dr. Verena Vidrih Perko, mag. Marjeta Šifrer Strokovni pregled 2. izdaje: mag. Marjeta Šifrer, Helena Pačnik Jezikovni pregled: Mateja Samastur Ilustracije: Iztok Sitar, Marko Kočevar (str. 80-81) Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o. Slikovno gradivo: Delo d. d., Gorenjski muzej, Narodni muzej Slovenije, Reuters picture archive, arhiv Založbe Rokus Klett, Bridgeman Art Library (natančen seznam na zadnji strani) Direktor produkcije: Klemen Fedran
Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o. Za založbo: Maruša Dejak
Oblikovanje in grafični prelom: Jasna Karnar Tisk: Cicero, d. o. o. 2. izdaja: 2. ponatis Naklada: 2.000 izvodov
ar n
Ljubljana, 2020
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
jig
Učbenik Raziskujem preteklost 6 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 176. dopisni seji, od 14. do 21. aprila 2016, s sklepom št. 613-2/2016/42 potrdil kot učbenik za zgodovino v 6. razredu osnovne šole.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2008). Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
VERDEV, Helena Raziskujem preteklost 6. [Učbenik za zgodovino za 6. razred osnovne šole] / Helena Verdev ; [ilustracije Iztok Sitar, Marko Kočevar (str. 80-81) ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Delo ... et al.]. - 2. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2020 ISBN 978-961-271-716-2 COBISS.SI-ID 302752256
RP 6 UC 2020 notranjost.indd 2
21/01/2020 10:28
Dragi učenci in učitelji zgodovine,
a. co m
ob prvi izdaji učbenika Raziskujem preteklost za 6. razred smo zapisali, da vam z njim želimo poučevanje in učenje zgodovine narediti zanimivo, aktivno in dinamično. Ob drugi izdaji lahko zapišemo, da smo se potrudili, da je učbenik ostal privlačen in aktualen; dodatno smo ga obogatili z raznolikim slikovnim gradivom. Učbenik omogoča uporabo sodobnih pristopov pri proučevanju zgodovine, spodbuja kritično razmišljanje ter pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj.
Učiteljem, ki želijo pri svojem poučevanju slediti sodobnim smernicam poučevanja zgodovine, učbenik pomaga pri njihovih prizadevanjih. Učencem, ki jih zanima preteklost, bo učbenik pomagal odpreti vrata v svet poznavanja in razumevanja zgodovine človeštva. Urednica mag. Jelka Miranda Razpotnik
ar n
Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali
Kaj je papirus
Obarvano besedilo učencu omogoča, da v besedilu takoj opazi bistvo določene teme.
Pred več kot 3500 leti so Egipčani začeli uporabljati papirus. Papirus je rastlina, ki raste ob bregovih reke Nil.
Egipčani so ga uporabljali za izdelovanje vrvi, čolnov, tudi za pripravo jedi, predvsem pa so iz te rastline izdelovali podlago za pisanje. Papirusovo steblo so najprej narezali na kose, potem pa jedro na tanke trakove, ki so jih zložili enega poleg drugega. Na prvo plast so prečno naložili drugo plast. Nato so ju potolkli z lesenim kladivom, da bi se sprijeli. Ko so nanju udarjali, je iz njiju stekel sok. Sledilo je sušenje in glajenje.
jig
Na papirus so lahko pisali samo na eni strani, zaradi tega so liste lepili enega za drugim in nastali so dolgi zvitki. Nanje so pisali s čopičem ali peresom iz trstike. Za pisanje so uporabljali črnilo. Izdelovali so ga iz saj in raztopine rastlinskega barvila. Uporaba papirusa se je iz Egipta razširila po celotnem Sredozemlju. Uporabljali so ga do okoli leta 1000 po Kr. ALI VEŠ?
kn
• Preden so ljudje poznali pisavo, so na stene jam dogodke narisali. • Prvi zapisi izvirajo izpred 30.000 let, to so v kosti vpraskani znaki štetja. • Papirusovi zvitki so bili zaradi dolžine zelo nepraktični za branje, zato so zvitke razdelili na stolpce; najdaljši ohranjen zvitek je dolg 20 metrov in ima 160 stolpcev. Zvitki za normalno rabo so bili vsaj za tretjino manjši in krajši. Bili so naviti okoli palice; če so bili veliki, pa okoli dveh.
S premišljeno izbrano fotografijo in besedilom učence opozarja na aktualne dogodke, ki so povezani z obravnavano temo.
S sliko in besedilom predstavlja dogodke ali ustanove, ki so povezani z zgodovino v določenem obdobju.
Na trdo podlago (kamen, les) je bilo težko pisati. Ljudje so iskali material, na katerega bi lahko lažje in hitreje zapisovali.
KIPU • Ameriški staroselci Inki niso nikoli razvili pisave. So pa uporabljali zapleteno metodo beleženja podatkov z vrvicami in vozli, imenovano kipu. • Vsak kipu je bil sestavljen iz glavne vrvi, s katere je viselo tudi do sto obarvanih vrvic. • S kipuji so kraljevi uradniki beležili npr. število lam ali količino kmečkih pridelkov. • Kipu na sliki je iz 15./16. stoletja.
Na sliki je egipčanski pisar, v ozadju pa lahko vidimo papirusovo podlago.
ZNANE KNJIŽNICE STAREGA VEKA: • Knjižnica asirskega kralja Asurbanipala v Ninivah v 7. stoletju pr. Kr.; hranila je 30.000 glinastih ploščic, ki so danes shranjene v Britanskem muzeju v Londonu. • Bogati in učeni Grki ter Rimljani so imeli svoje privatne knjižnice; hranile so na tisoče zvitkov, ki so bili najkvalitetnejše izdelave. Zvitki so bili naoljeni s cedrinim oljem in zato gladkejši, bili so naviti na palicah iz slonovine, zaščiteni z vijoličastimi ovitki ter zvezani z vrvicami v škrlatni barvi. • Knjižnica v Aleksandriji (Egiptu) v 4. stoletju pr. Kr.; hranila naj bi okoli 500.000 papirusovih zvitkov in velja za največjo knjižnico in najpomembnejše središče znanja v starem veku. Po ukazu vladarja so vsem ladjam, ki so priplule v mesto, zaplenili zvitke in jih v knjižnici prepisali. Požar je knjižnico popolnoma uničil. • Knjižnica v Pergamonu v 2. stoletju pr. Kr.; hranila je okoli 200.000 del, ki so bila v času rimske oblasti prenesena v aleksandrijsko knjižnico.
Učence seznanja z zanimivimi in manj poznanimi dejstvi, ki so povezani s temo.
POJMI SAJE – črn prah, ki nastane pri gorenju PONOVIMO 1. Na katere materiale so najprej pisali ljudje v preteklosti? 2. Kakšne pripomočke so uporabljali? PREMISLI Od česa je bila odvisna uporaba pripomočkov za pisanje?
Z vprašanji, ki obsegajo različne zahtevnostne ravni, navaja učence na kritično razmišljanje.
19
3
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V11.indd 3
04/05/16 11:57
OSTANKI PRETEKLOSTI: spoznavajmo zgodovino
8 10 12 14 16 18 20 22 24
Kaj uči zgodovina Kakšne sledove je zapustilo življenje v preteklosti Kje hranimo zgodovinske vire Kako označujemo čas v preteklosti Zakaj je nastala prva pisava Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali Kdaj se je pojavila knjiga Od kdaj knjige tiskamo Drobci ostankov na slovenskem ozemlju
a. co m
6
26 ČLOVEK USTVARJA: gradbeni dosežki
Prva bivališča Gradbeništvo v času prvih civilizacij Gradbeništvo v času starih Grkov in Rimljanov Gradbeništvo v srednjem veku Ko so svetišča zamenjale cerkve in samostani Gradbeništvo pred 200 leti ali kakšna so bila nova mesta Gradbeništvo danes Stolp
ar n
28 30 32 34 36 38 40 42
kn
jig
44 ČLOVEK RAZMIŠLJA: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi
46 48 50 52 54 56
Prve iznajdbe v prazgodovini Iznajdbe v starem veku Iznajdbe v srednjem in novem veku Iskanje novih virov energije v moderni dobi Kje so meje razvoja znanosti in tehnologije Kolo
4
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V10.indd 4
03/05/16 11:29
58 ČLOVEK RAZISKUJE: prve znanosti in njihov začetek Medicina – kako večno živeti Astronomija – kako napovedati poplave Matematika – kako pravilno sešteti gosi Ura in merjenje časa
a. co m
60 62 64 66
68 ČLOVEK SE DRUŽI: način življenja v preteklosti 70 72 74 76 78
Prve človeške skupnosti Družina v grški, rimski in srednjeveški družbi Družina v novem veku Otroštvo nekoč in danes Umetnost – podobe o načinu življenja
ar n
80 ČLOVEK OHRANJA: kulturna dediščina
Kaj označujemo s pojmom kulturna dediščina Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina Kaj označujemo s pojmom likovno obzorje Kaj označujemo s pojmom rokodelska dediščina
kn
jig
82 84 86 87
5
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V10.indd 5
03/05/16 11:29
PRAZGODOVINA 3,5 milijona pr. Kr.–4000 pr. Kr. • razvije se človek • prva bivališča, orodje in orožje
STARI VEK 4000 pr. Kr.–476 po Kr. prva pisava abeceda ali črkopis latinica prvi koledarji julijanski koledar papirus rojstvo Jezusa Kristusa
SREDNJI VEK 476–1492 rokopisi pergament kodeks tisk
EVROPA: NAJSTAREJŠA PIŠČAL NA SVETU
PALESTINA: TU SE JE RODIL JEZUS KRISTUS
jig
• • • •
ZDA: PRVI RAČUNALNIK IN SVETOVNI SPLET
ar n
• • • • • • •
a. co m
Ostanki preteklosti: spoznavajmo zgodovino
NOVI VEK 1492–1900
kn
• razširitev tiska v Evropi • prve tiskane knjige v slovenskem jeziku • gregorijanski koledar
SREDNJA AMERIKA: MAJI SO RAZVILI SVOJO PISAVO
MODERNA DOBA 1900
• računalniki • svetovni splet • elektronske knjige
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V10.indd 6
03/05/16 11:29
KLJUČNE BESEDE
zgodovina zgodovinski viri arheologija muzeji arhivi zgodovinska obdobja slikovna pisava črkopis papir
KITAJSKA: IZUM PAPIRJA
kn
jig
ar n
MEZOPOTAMIJA: PRVA ZLOGOVNA PISAVA NA SVETU
a. co m
VSEBINA:
1. Kaj uči zgodovina 2. Kakšne sledove je zapustilo življenje v preteklosti 3. Kje hranimo zgodovinske vire 4. Kako označujemo čas v preteklosti 5. Zakaj je nastala prva pisava 6. Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali 7. Kdaj se je pojavila knjiga 8. Od kdaj knjige tiskamo Drobci ostankov na Slovenskem ozemlju
AFRIKA: NAJDENI NAJSTAREJŠI OSTANKI ČLOVEKA
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V11.indd 7
AVSTRALIJA: STENSKE SLIKE STAROSELCEV
04/05/16 11:58
xKaj uči zgodovina
a. co m
GLAVNE GLAVNEIDEJE IDEJE Kdo ustvarja zgodovinox Kaj proučuje zgodovina Zakaj je pomembno poznavanje KLJUČNE zgodovine BESEDE x KLJUČNE BESEDE zgodovina zgodovinar pomožne zgodovinske vede
Kdo ustvarja zgodovino
PRAZGODOVINA
Zgodovina, tvoj novi učni predmet, te bo popeljala v preteklost. Najprej milijone let nazaj, v čas, ko se je razvijal človek. Nazadnje pa v čas pred nekaj desetletji, ko je človek iznašel računalnik, brez katerega si današnje življenje težko predstavljamo. Ali pa bomo morda raziskali včerajšnji dan. Se še spomniš, kaj se je zgodilo včeraj? To je že zgodovina!
ar n
Zgodovino ustvarjamo vsi ljudje, tudi ti. Vsak od nas je del zgodovinskega dogajanja.
STARI VEK
Čez veliko let, stoletja in tisočletja bodo zgodovinarji proučevali naše življenje in dogodke v našem času.
jig
SREDNJI VEK
kn
NOVI VEK
19. STOLETJE
SODOBNOST
8
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V10.indd 8
03/05/16 11:29
Kaj uči zgodovina
Kaj proučuje zgodovina Spoznali smo že, da zgodovino ustvarjajo ljudje. In ljudi je že od nekdaj zanimala lastna preteklost. Pripovedovali in opisovali so dogodke, ki so jih doživeli ali so se zgodili njihovim prednikom. Tako se je razvila zgodovina – veda o preteklosti.
a. co m
Toda zgodovina dogodkov iz preteklosti ne le opisuje, ampak jih med seboj povezuje, ugotavlja njihove vzroke in posledice. Zgodovina proučuje razvoj človeštva od njegovega nastanka do danes.
Numizmatika proučuje stare novce oz. denar.
Kako je nastal človek? Kakšen je bil nekoč njegov odnos do okolja? Kako so si ljudje razlagali pojave v naravi? Kako jim je uspelo narediti velikanske piramide in templje? Ali so otroci tudi nekoč hodili v šolo? Kaj so otroci počeli, ko še ni bilo televizije? Kakšne so bile njihove igrače? Kako so se ljudje sporazumevali, ko še ni bilo telefonov, interneta, mesengerja … Vse to bomo spoznali pri urah zgodovine, kajti zgodovina ni le naštevanje letnic, bitk in kraljev, kar zna biti včasih dolgočasno, temveč je živahna in pestra zgodba preteklih dni. Oseba, ki proučuje dogajanje v preteklosti, se imenuje zgodovinar. Lahko bi mu rekli tudi raziskovalec, ki proučuje in razlaga različne zgodovinske dogodke in pojave.
ar n
Zgodovinarju pri proučevanju dogajanja v preteklosti pomagajo posebne znanosti, ki se ukvarjajo s proučevanjem novcev, starih pisav, pečatov, grbov. Imenujemo jih pomožne zgodovinske vede.
jig
HERODOT • Živel je v Grčiji v 5. stoletju pr. Kr. • Velja za prvega znanega zgodovinarja, zato mu pravimo »oče zgodovine«. • Napisal je prvo zgodovinsko delo, ki je zbirka zgodovinskih podatkov, legend, navad, običajev in geografije antičnega sveta. • Številni podatki v njegovih delih so netočni, veliko pa je uporabnih.
Grbi izvirajo iz srednjega veka, ko so bili prepoznavni znak plemiških družin. Danes jih kot svoj znak uporabljajo mesta; na sliki je grb mesta Ljubljana. Grbe preučuje heraldika.
»Herodot iz Halikarnasa vam v svojem delu predstavljam ugotovitve svojega raziskovanja. Namen mojega dela je preprečiti, da bi čas izbrisal sledove človeštva in ohraniti slavo pomembnih in izjemnih dosežkov, tako Grkov kot tudi drugih ljudstev. Posebno pozornost sem namenil vzrokom sovraštva med Grki in drugimi ljudstvi.« (Vir: Herodot, Zgodbe, 5. stol. pr. Kr.)
kn
Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine Zgodovina se nikoli ne konča. Sedanjost je posledica dogajanja v preteklosti. Lahko rečemo, da ima vsaka človeška dejavnost svoje korenine v preteklosti. Zato velja: če želimo razumeti sedanjost, moramo poznati preteklost.
Ko bomo spoznavali preteklost, bomo ugotovili, da se včasih zdi, kot da se pojavi iz preteklosti ponavljajo; da ljudje tudi danes delajo napake, ki so jih delali v preteklosti; da so bili ljudje že od nekdaj različni in so imeli različna mnenja; da je človek že od nekdaj želel biti boljši, uspešnejši, hitrejši …
ALI VEŠ? Prvi zgodovinski zapisi so bili seznami kraljev in letnice njihovega vladanja. PONOVIMO 1. Kaj je zgodovina? 2.Opiši delo zgodovinarja. 3. Kaj nam pomaga razumeti zgodovina? PREMISLI Kateri dogodki so v preteklosti najbolj vplivali na kraj, v katerem živiš?
9
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V10.indd 9
03/05/16 11:29
KLJUČNE BESEDE zgodovinski viri materialni viri ustni viri pisni viri arheologija
ALI VEŠ? • Da bi bila ljudem preteklost bolj zanimiva, gradimo »žive« muzeje in ustvarjamo strani na medmrežju, ki omogočajo ljudem obisk arheoloških najdišč iz domačega naslonjača. • V Narodnem muzeju v Ljubljani so izdelali deblak, kakršnega so uporabljali koliščarji pred 4.500 leti in se z njim uspešno popeljali po Ljubljanici. • O ljudeh iz preteklosti veliko povedo njihove smeti; obstaja celo tako imenovana »smetiščna« arheologija.
Kakšne sledove je zapustilo življenje v preteklosti
a. co m
GLAVNE IDEJE Kako vemo, kaj se je zgodilo v preteklosti Kaj nam pomaga pri proučevanju preteklosti Ali so zgodovinski viri zanesljivi
Kako vemo, kaj se je zgodilo v preteklosti
Običajno nam ni težko ugotoviti, kaj se je dogajalo v bližnji preteklosti. Če se je nek dogodek zgodil v času našega življenja, pobrskamo po svojem spominu. Za malo starejše dogodke lahko vprašamo starše ali stare starše. Za še starejša obdobja pa pogledamo v knjige, ki so jih napisali zgodovinarji. Zgodovinarji si pri proučevanju preteklosti pomagajo s sledovi ali ostanki, ki jih je zapustilo dogajanje v preteklosti.
ar n
Za mlajša, nam bližja dogajanja, so se ohranili številni sledovi. Toda bolj ko je dogajanje oddaljeno, manj je sledov. Ker pričevanj ni več, zgodovinarji proučujejo različne listine, zapise, orodje, orožje, stavbe … Za najstarejša obdobja ni nobenih zapisov, ampak le tu in tam najdemo kakšne posode, orodje, orožje, nakit, okostje …
kn
jig
Kaj nam pomaga pri proučevanju preteklosti Pri proučevanju dogajanja v preteklosti nam pomagajo sledovi ali ostanki iz preteklosti, ki jih imenujemo zgodovinski viri. Poznamo različne vrste virov. Viri so dragocen vir podatkov, saj razkrivajo velik del preteklosti, ki bi bila za nas sicer izgubljena. Pri proučevanju načina življenja v preteklosti nam lahko pomaga tudi raziskovanje življenja še danes živečih tradicionalnih kultur, na primer v pragozdovih Južne Amerike in tropske Afrike.
ARHEOLOGIJA • Veda, ki preučuje materialne ostanke človeške preteklosti. • Načrtna raziskovanja možnih arheoloških najdišč so začeli v 19. stoletju. • Arheologe imenujemo tudi časovni detektivi ali »žličkarji«. • Danes je ena ključnih nalog arheologov zaščita dediščine preteklosti pred škodo, ki jo povzročajo okolje in človeške dejavnosti.
10
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V10.indd 10
03/05/16 11:29
Kakšne sledove je zapustilo življenje v preteklosti MATERIALNI VIRI •V iri za proučevanje najstarejših obdobij, •p redmeti, ki jih je človek ustvaril in uporabljal v vsakdanjem življenju, •o mogočajo nam, da si stvari iz preteklosti lahko predstavljamo, • mednje štejemo: prebivališča, orodje, orožje, nakit, prevozna sredstva, obleko, posodo, pohištvo …, • s tarejše odkrivajo in proučujejo arheologi, mlajše tudi zgodovinarji. PISNI VIRI
a. co m
•Z apisi iz preteklosti, ki nam omogočajo stik z ljudmi iz davnine, •m ednje štejemo: zapise na nagrobnikih, stenah jam, listine, državne pogodbe, župnijske knjige, knjige, časopise, revije, letake … •p isni viri lahko izvirajo iz preteklosti (na primer časopis, ki je izšel pred dvajsetimi leti) ali današnjih dni, pri čemer črpajo informacije iz drugih, starejših virov (na primer učbenik za zgodovino). USTNI VIRI
• Pričevanja očividcev (kar nam povedo priče dogodkov, na primer naši starši, stari starši), • m ednje štejemo tudi: ljudsko izročilo, ki vsebuje vsaj nekaj sledov dogajanja v preteklosti (ljudske pesmi, miti, legende, bajke), ljudske plese, običaje, glasbo … , • pred iznajdbo pisave so bili edini način prenašanja sporočil.
AVDIO-VIZUALNI VIRI
ar n
• Izdelujemo in uporabljamo jih od 20. stoletja dalje, • mednje štejemo: zvočne zapise (na trakovih, ploščah, kasetah, zgoščenkah), filme (na trakovih, videokasetah, zgoščenkah, DVD), zgoščenke, USB-ključe, računalniške programe …
jig
Ali so zgodovinski viri zanesljivi
Vsi zgodovinski viri niso enako zanesljivi. Najbolj zanesljivi so materialni viri, malo manj pa pisni viri.
kn
Vedeti moramo, da zapisanega ne moremo vedno sprejeti za resnično. Računovodska poročila so verjetno točna, ljudske pesmi in zgodbe pa niso nujno resnične. Opisi posameznih bitk in dosežkov lahko vsebujejo pretirane številke udeležencev, zato da so vladarji poudarili pomen zmage. Poleg tega so isti dogodek različna ljudstva opisovala različno. Zato je pri proučevanju posameznega dogodka potrebno upoštevati različne vire, ki so na voljo. Še posebej moramo biti pozorni pri ustnih virih, ki veljajo za najmanj zanesljive. Sami niso dovolj za razjasnitev določenega dogajanja v preteklosti. Ponaredki so se pojavili že v preteklosti, poznamo pa jih tudi danes. Vzroki za ponarejanje so največkrat povezani s pridobivanjem materialne koristi. V preteklosti so si želeli na ta način prisvojiti posest, danes pa je glavni cilj ponarejevalcev predvsem zaslužek. Pri ugotavljanju, ali gre za ponaredek ali ne, so nam na voljo različne metode, s katerimi ugotavljamo starost zgodovinskih virov.
ALI VEŠ? Vire, ki jih uporablja zgodovinar, ko preučuje nek dogodek, delimo tudi na primarne in sekundarne. Primarni viri so nastali v času, ki ga zgodovinar preučuje; viri, ki ne izvirajo iz preučevanega časa, pa so sekundarni viri.
POJMI PONAREDEK – izdelek, ki je ponarejen, natančna kopija izvirnika PONOVIMO 1. Naštej vrste zgodovinskih virov. 2. Kateri zgodovinski viri so najbolj zanesljivi in zakaj? 3. Kdo išče in proučuje materialne vire? PREMISLI S kakšnim namenom ljudje ponarejajo zgodovinske vire?
11
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V10.indd 11
03/05/16 11:29
KLJUČNE BESEDE muzeji arhivi knjižnice galerije
Kje hranimo zgodovinske vire
a. co m
GLAVNE IDEJE Kje in kako najdemo zgodovinske vire Kako zgodovinske vire zavarujemo pred uničenjem
Kje in kako najdemo zgodovinske vire Zgodovinski viri so povsod okoli nas. Najdemo jih naključno ali z načrtnim iskanjem.
Na vrtu, na podstrešju, v kleti, rekah, morju, jamah … Piramide, gradovi in druge zgradbe, ohranjene v celoti ali pa le še kot ruševine, so očitno vidne. Na mnoge materialne vire naletimo na primer ob kopanju temeljev za nove stavbe ali pri gradnji ceste. Veliko virov pa najdemo z načrtnim raziskovanjem določenih območij. To so območja, za katera domnevamo, da so bila v preteklosti prizorišče določene dejavnosti.
Kako zgodovinske vire zavarujemo pred uničenjem
ar n
Iskanje potopljenih ladij in njihovih ostankov v morskih globinah.
jig
Zgodovinske vire moramo primerno zavarovati in shraniti. Temu so namenjene različne ustanove, ki hranijo določeno vrsto zgodovinskih virov. V teh ustanovah si lahko zgodovinske vire tudi ogledamo. Poleg tega, da vire zberejo in hranijo, jih tudi vzdržujejo, restavrirajo in preučujejo.
kn
TEMPELJ RAMZESA II. • Ob gradnji Asuanskega jeza (1960—1970) na reki Nil v Egiptu so bili zaradi naraščajoče vode ogroženi številni spomeniki na tem območju. • Egipčani so templje in druge spomenike preselili na drugo lokacijo. • Tempelj Ramzesa II. je vklesan v skalo v Abu Simblu; vpisan je na seznam Unescove svetovne dediščine.
12
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V11.indd 12
04/05/16 11:58
Kje hranimo zgodovinske vire
ARHIVI
• Hranijo predvsem materialne vire, • ogledamo si jih lahko na stalnih ali občasnih razstavah.
•H ranijo arhivsko gradivo (pomembno dokumentarno gradivo, filme, slike …), • največji arhiv v Sloveniji je Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani, v njem hranijo najpomembnejše arhivsko gradivo za zgodovino Slovencev.
• Hranijo pisne vire (knjige, revije, časopise), • osrednja slovenska knjižnica je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki hrani vsa dela v slovenskem jeziku, slovenskih založb in avtorjev ter tujih avtorjev, ki pišejo o Sloveniji.
ar n
GALERIJE
KNJIŽNICE
a. co m
MUZEJI
• Materialne vire najdemo tudi v naravi, • manjše originale hranimo v muzejih, • spomeniki in stavbe na terenu so zavarovani, • mnogi gradovi in spominske hiše so preurejeni v muzeje.
kn
jig
•H ranijo likovna in umetniška dela, • dela si lahko ogledamo na stalnih in občasnih razstavah, • najstarejša in osrednja galerija v Sloveniji je Narodna galerija v Ljubljani.
TEREN
ALI VEŠ? Narodni muzej Francije v Louvru je najbolj znan in obiskan muzej na svetu; letno ga obišče več kot 9 milijonov obiskovalcev. Muzej je odprt od leta 1793.
POJMI DOKUMENTARNO GRADIVO – gradivo, ki ga ustvari državni organ, javni zavod ali zasebnik RESTAVRACIJA – obnovitev, vrnitev v prvotno stanje PONOVIMO 1. Kje najdemo zgodovinske vire? 2. Na kakšen način pridemo do različnih zgodovinskih virov? 3. Naštej ustanove, ki hranijo zgodovinske vire. PREMISLI Kakšne so naloge ustanov, ki hranijo zgodovinske vire?
13
DN150580_RP 6 UC 2016 notranjost_V10.indd 13
03/05/16 12:36