A J A D IZ SOM
Slovenščina za vsak dan U S PL
a. co m
8
kn
jig
ar n
Učbenik
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 1
P
Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.devetletka.net/gradiva/slovenscina.
4. 07. 16 13:50
Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, dr. Martina Križaj, dr. Marja Bešter Turk
Slovenščina za vsak dan 8 – izdaja s plusom Učbenik za slovenščino v 8. razredu osnovne šole
Urednica: Andreja Ponikvar Recenzentki: mag. Lara Godec Soršak, Marta Rubin Ilustracije: Suzana Bricelj Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)
Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Alenka Hiti Tisk: No-Kachi, d. o. o. Prva izdaja Naklada: 1.000 izvodov
ar n
Ljubljana 2016
a. co m
Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Slovenščina za vsak dan 8 – izdaja s plusom je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 198. seji dne 21. 3. 2019 s sklepom št. 613-1/2019/93 potrdil kot učbenik za slovenščino – jezik za 8. razred osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2016). Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
SZVD 8 PLUS UC notranjost 2019.indd 2
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2) SLOVENŠČINA za vsak dan 8. [Učbenik za slovenščino v 8. razredu osnovne šole] : izdaja s plusom / Nana Cajhen ... [et al.] ; [ilustracije Suzana Bricelj ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2016 ISBN 978-961-271-713-1 1. Cajhen, Nana 285350912
08/07/2019 10:31
Kazalo 1 Najstniki med seboj
.........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
5
Sleng ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 8 Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede ................................................................................................................................................10
2 Jeziki med seboj
..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
15
Prevzete besede .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 20
3 Mala, ne pa velika 4 Sprašujem in raziskujem
...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
a. co m
...........................................................................................................................................................................................................................................................................................
27 33
Umetnostno in neumetnostno besedilo ......................................................................................................................................................................................................... 38
5 Delam in naredim 6 Vse teče in se spreminja
41 45
...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
...........................................................................................................................................................................................................................................................................................
Dejstva, občutki in mnenja ..................................................................................................................................................................................................................................................................... 50
7 Pridite, kupite, srečnejši boste! 8 Stavki – zidaki za povedi
.........................................................................................................................................................................................................................................................
..........................................................................................................................................................................................................................................................................................
53 59
Veznik .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 62 Sestava podredno zložene povedi ..................................................................................................................................................................................................................................64
9 Naj grem po denar na kartomat ali bankomat? 10 Odvisniki – stavčni členi v obliki stavkov
.....................................................................................................................................................................................
.............................................................................................................................................................................................................
69 75
Osebkov odvisnik ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 76 Predmetni odvisnik ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 78 Prislovnodoločilni odvisnik ..................................................................................................................................................................................................................................................................... 79
ar n
11 Po korakih od začetka do konca 12 Dober nasvet je vreden zlata
........................................................................................................................................................................................................................................................
.......................................................................................................................................................................................................................................................................
87 93
Prilastkov odvisnik ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 98
13 Kaj je, zakaj nastane in kaj povzroča?
......................................................................................................................................................................................................................
103
Navajanje virov .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................107
14 Iz srca do srca 15 Navadna, priporočena ali hitra ? 16 Tečem, skačem, tekmujem 17 Besedno in nebesedno Raba vejice pri naštevanju v stolpcih
.....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
109 119 125 131
jig
.......................................................................................................................................................................................................................
...........................................................................................................................................................................................................................................................................
...............................................................................................................................................................................................................................................................................................
137
kn
................................................................................................................................................................................................................
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 3
4. 07. 16 13:50
Krajšave zaim. zaimek os. zaim. osebni zaimek vprašalni zaimek vpr. zaim. svoj. zaim. svojilni zaimek kazalni zaimek kaz. zaim. oziralni zaimek oz. zaim. prid.
pridevnik
štev. števnik glag. glagol sedanjik sed. pret. preteklik prih. prihodnjik povedni naklon pov. nakl. velelni naklon vel. nakl. pogojni naklon pog. nakl. predl. predlog
gl. glej ipd. in podobno in tako dalje itd. itn. in tako naprej na primer npr. oz. oziroma prim. primerjaj tako imenovani t. i. tj. to je
ar n
sp. spol moški spol m. sp. ženski spol ž. sp. srednji spol sr. sp.
povedek pov. pr. predmet prislovno določilo kraja p. d. k. prislovno določilo časa p. d. č. prislovno določilo načina p. d. n. p. d. v. prislovno določilo vzroka
a. co m
sam. samostalnik
jig
ed. ednina dvojina dv. mn. množina
imenovalnik rodilnik dajalnik tožilnik mestnik orodnik
kn
im. (I) rod. (R) daj. (D) tož. (T) mest. (M) or. (O)
st. čl. stavčni člen oseb. osebek
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 4
4. 07. 16 13:50
1
a. co m
Najstniki med seboj
kn
jig
ar n
Razmišljali bomo o tem, • kako se pogovarjamo, kadar želimo kaj izvedeti, • kaj je sleng, kdaj je njegova raba ustrezna in kdaj ni, • katere besede so slogovno zaznamovane in na kaj moramo paziti, kadar jih želimo uporabiti.
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 5
4. 07. 16 13:50
1 Najstniki med seboj 1. O čem se pogovarjaš z vrstniki, ko se srečate po počitnicah? Kaj te takrat najbolj zanima? Kako to izveš?
3.
Kdo se je pogovarjal? Kdo je začel pogovor? Kako ga je začel? Kaj je prekinilo njun pogovor? Kako sta končala pogovor?
a. co m
2. Oglej si posnetek.
4. Katera trditev o posnetem pogovoru je pravilna? a) Ves čas je govorila Nina, Peter jo je poslušal. b) Ko je govorila Nina, jo je Peter poslušal; ko pa je govoril Peter, je Nina poslušala njega. c) Peter in Nina sta govorila hkrati.
5. Preberi nepopolno besedilo in ga dopolni z besedami sogovorec, sporočevalec in naslovnik. Nato ga napiši v zvezek.
ar n
Pogovarjanje je najpogostejša oblika našega sporazumevanja. Pogovarjata se najmanj dve osebi, ki se izmenjujeta v vlogi in ; zato ju imenujemo
.
kn
jig
6. Na kaj paziš, ko se s kom pogovarjaš? Izberi ustrezne odgovore. Prepiši jih v zvezek. Med pogovarjanjem pazim, – da uporabljam samo besedni jezik, – da gledam sogovorca v oči, – da sogovorca sploh ne gledam, – da sogovorca pozorno poslušam, čela Prepisal si na – da govorim hkrati s sogovorcem, ga ne ez ustr – da sogovorca ne prekinjam, pogovarjanja. in – da sogovorcu ne pustim priti do besede, Zapomni si jih j. va – da počakam na sogovorčev odziv, te jih upoš – da sem do sogovorca vljuden in strpen, – da govorim ustrezno glasno in hitro, – da govorim zborno, torej tako kot med govornim nastopanjem, – da maham z rokami, – da ponavljam sogovorčeva vprašanja. V razredu preverite svoje rešitve in se pogovorite o njih.
7. Kako je Nina odgovarjala Petru? a) Tako, da je na začetku ponovila del njegovega vprašanja, šele nato mu je povedala novi podatek (npr. Peter: Kje si bila med počitnicami? – Nina: Med počitnicami sem bila v Italiji.) b) Tako, da mu je povedala samo novi podatek (npr. Peter: Kje si bila med počitnicami? – Nina: V Italiji.) 6
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 6
4. 07. 16 13:50
Najstniki med seboj
Pomisli na to, kako se pogovarjaš s starši, sorodniki in prijatelji, ter povej, ali je Nina ravnala prav. Pojasni svoj odgovor.
8.
Čemu se je Peter začel pogovarjati z Nino? a) Da bi Nina naredila to, kar želi on. b) Da bi izvedel to, kar ve Nina. c) Da bi imela Nina o nekom ali nečem enako mnenje kot on.
1
a. co m
9. Preberi nepopolno besedilo in ga dopolni z besedama vprašanje in odgovor. Nato ga napiši v zvezek. Kadar želimo od sogovorca kaj izvedeti, ga po tem vprašamo. Vsakemu sledi . Pogovor, ki je sestavljen iz in pogovor.
je po navadi več. , je raziskovalni
10. Kdo je v posnetem pogovoru raziskoval: Nina ali Peter? Pojasni svoj odgovor.
ar n
11. V katerih družbenih vlogah sta bila Nina in Peter v posnetem pogovoru? a) Hči in oče. b) Učiteljica in učenec. c) Prijateljica in prijatelj. č) Novinarka in poslušalec.
jig
Ali sta bila v enakovrednem družbenem razmerju? Kako se to kaže v njunem pogovoru? (Pomisli na nagovarjanje sogovorca z imenom in priimkom, na tikanje in vikanje, na rabo knjižnega ali neknjižnega jezika …) Ali je pogovor med družbeno enakovrednima sogovorcema uraden ali neuraden? Katere vrste pa je pogovor med ravnateljem in učencem? Pojasni svoj odgovor. 12. S sošolcem ali sošolko bosta nastopila v raziskovalnem pogovoru. Najprej si določita družbeni vlogi in temo pogovora, nato se pripravita na pogovor. Po vsakem odigranem pogovoru se s sošolci in sošolkami pogovorite o tem, – ali je bil to res raziskovalni pogovor, – ali so bila vprašanja razumljiva, – ali so bila vprašanja smiselno razvrščena, – ali so se odgovori navezovali na vprašanja, – ali so odgovori vsebovali samo nove podatke, – ali je besedno izražanje sogovorcev ustrezalo njuni družbeni vlogi, – ali je bila nebesedna govorica sogovorcev ustrezna, – ali je bil pogovor zanimiv ipd.
Vsako svojo ugotovitev tudi pojasnite. Po nastopu vseh dvojic izberite najboljšo dvojico in pojasnite svojo izbiro.
kn
13. S sošolci in sošolkami se pogovorite o tem, kaj novega ste se naučili v tem delu učne enote. 7
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 7
4. 07. 16 13:50
1 Najstniki med seboj
Sleng 1. Ali še veš, kaj sta knjižni in neknjižni jezik ter kdaj ju uporabljamo? Ustno dopolni nepopolno besedilo (iz učnega gradiva za 7. razred). Ko govorimo, uporabljamo ali jezik. Ko pišemo, pa načeloma uporabljamo jezik (razen ko si dopisujemo s sorodniki ali prijatelji).
a. co m
jezik je enak na vsem slovenskem ozemlju. Učimo se ga zlasti v šoli, in sicer zato, da se lahko sporazumevamo z vsemi Slovenci. jezik torej združuje vse Slovence.
jezik govorimo predvsem takrat, kadar govorno nastopamo (npr. pri pouku, po šolskem radiu, na proslavi, po radiu, televiziji) ali kadar se pogovarjamo z ljudmi iz oddaljenih krajev. Pri govornem nastopanju uporabljamo strogo različico jezika, tj. zborni jezik; pri pogovarjanju z ljudmi iz oddaljenih krajev pa uporabljamo manj strogo različico jezika, tj. knjižni pogovorni jezik. Kadar se pogovarjamo s sorodniki in prijatelji ali z drugimi ljudmi iz istega kraja, uporabljamo jezik. jezik namreč razumejo samo ljudje iz istega dela Slovenije ali ljudje enake starosti.
ar n
Povzemi vsebino dopolnjenega besedila o rabi knjižnega in neknjižnega jezika; v zvezek preriši preglednico in jo dopolni. SLOVENSKI JEZIK
KNJIŽNI JEZIK
JEZIK
jig
–
KNJIŽNI POGOVORNI JEZIK
– pogovarjanje z ljudmi iz krajev
–
s sorodniki in prijatelji
kn
– pisanje spisov – dopisovanje z uradnimi osebami
– pogovarjanje s sorodniki in prijatelji ter z drugimi ljudmi iz kraja
2. Nina in Peter sta v pogovoru uporabila besede ful, mega in kul. Ali tudi ti uporabljaš te besede? Kdaj jih uporabljaš? a) Kadar se pogovarjam z vrstniki ali si z njimi dopisujem. b) Kadar se pogovarjam z ravnateljem. c) Kadar se pogovarjam z učiteljem ali si z njim dopisujem. č) Kadar govorno nastopam.
Ali so te besede knjižne ali neknjižne? Povej njihove knjižne ustreznice.
8
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 8
4. 07. 16 13:50
Najstniki med seboj
1
3. Preberi nepopolno besedilo in ga dopolni z besedama knjižni ali neknjižni ter enako ali različno. Nato ga napiši v zvezek. jezik, ki ga v pogovorih in dopisih (npr. v SMS-jih, e-pošti, na forumih) pogosto uporabljajo stari sogovorci (npr. najstniki), je sleng. Poznamo več vrst slenga; najbolj znan je mladostniški oz. najstniški sleng.
a. co m
4. Katere besede so značilne za sleng: slovenske ali tiste, ki so prevzete iz tujih jezikov? Iz katerega tujega jezika je največ slengovskih besed? 5. Katera trditev je pravilna? a) Sleng se spreminja počasneje kot knjižni jezik. b) Sleng se spreminja hitreje kot knjižni jezik.
6. V zvezek napiši pet slengovskih besed, ki jih pogosto uporabljaš. Nato pripiši njihove knjižne ustreznice.
ar n
Prfoksu bom povedu!
Pober se, šnofla!
jig
Kr dej, špeca, sera!
S kom naj se ne bi sporazumeval v slengu? a) Z zdravnikom/zdravnico. b) Z bratrancem/s sestrično. c) Z učiteljem/učiteljico. č) S starejšo sosedo/starejšim sosedom. d) Z ravnateljem/ravnateljico. e) S knjižničarjem/knjižničarko. f) S sosedovim otrokom, ki je star toliko kot jaz.
V zvezek prepiši nepopolno poved in jo dopolni.
kn
7.
Najstniki naj bi uporabljali sleng le v pogovorih in dopisih z ljudmi enake
.
9
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 9
4. 07. 16 13:50
1 Najstniki med seboj 8. Preberi besedilo. hej a s vidu un film o bondu a s ta novim igralcem jep nism
a film al bond oba2 jutr bo s5 plis glej nvm mam lih trening ampak je ful DC pol pa v 5ek ostan doma in glej FSM CYA
a. co m
veš kok je kulski
ar n
Čemu je to besedilo bolj podobno – dopisu ali pogovoru? Zakaj? Kaj zagotovo povezuje sogovorca? Starost./Spol./Družina./Pokrajinski izvor. Po čem tako sklepaš? Po kateri poti sta se pogovarjala? Po čem to veš? Predstavi jezikovne značilnosti tega pogovora. V katerih okoliščinah je tako pogovarjanje ustrezno? V katerih pa ni?
jig
9. S sošolci in sošolkami se pogovorite o tem, kaj novega ste se naučili v tem delu učne enote.
Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede Kaj sta besedi ful in zelo? a) Protipomenki. b) Sopomenki. c) Besedi iz iste besedne družine. č) Podpomenka in nadpomenka.
Pojasni odgovor.
Ali ju razumejo in uporabljajo vsi Slovenci, ne glede na njihovo starost, poklic, izobrazbo, kraj rojstva ali bivanja? Dopolni poved – vstavi besedi ful in zelo; nato jo napiši v zvezek. Besedo razumejo in uporabljajo vsi Slovenci, besedo pa razume in uporablja samo določena skupina Slovencev.
kn
1.
10
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 10
4. 07. 16 13:50
Najstniki med seboj
1
Za katero skupino Slovencev je značilna beseda ful?
Kdaj lahko uporabljaš besedi ful in zelo – v vseh okoliščinah oz. besedilih ali le v določenih? Dopolni povedi; nato ju napiši v zvezek. Besedo zelo lahko uporabljam v okoliščinah oz. v besedilih. Besedo ful lahko uporabljam samo v okoliščinah oz. v besedilih.
a. co m
2. Razmišljaj še o besedah žakon in nogavica. Ali razumeš obe besedi? Pojasni odgovor.
Z besedo žakon v Baški grapi poimenujejo 'pleteno oblačilo za nogo'.
Katero besedo iz te sopomenske dvojice razumejo in uporabljajo vsi Slovenci, ne glede na njihov pokrajinski izvor, starost, poklic, izobrazbo?
Katero od njiju bi Luka iz Baške grape uporabil v pogovoru z Dunjo iz Prekmurja – svojo domačo (neknjižno) besedo žakon ali splošnoslovensko (knjižno) besedo nogavica? Zakaj? 3. Preberi besedilo, prepiši ga v zvezek in ga upoštevaj pri sporočanju.
ar n
Sopomenske besede (npr. krnščak, klobuk) imajo enak pomen, niso pa enako razširjene med ljudmi in zato niso uporabne v enakih okoliščinah oz. besedilih. Pravimo, da nimajo enake slogovne/uporabne vrednosti.
Besede, ki so znane samo določeni skupini ljudi (npr. Prekmurcem), lahko uporabljamo samo v določenih/omejenih okoliščinah oz. besedilih; takim besedam pravimo slogovno zaznamovane besede.
jig
Besede, ki so splošno znane (tj. so znane večini Slovencev), pa lahko uporabljamo v vseh okoliščinah oz. besedilih; take besede imenujemo slogovno nezaznamovane besede.
Povzemi bistvo zgornjega besedila – v zvezek preriši preglednico in jo dopolni, in sicer tako, da v drugi vrstici dopolniš imeni obeh vrst besed.
kn
SLOGOVNO
BESEDE GLEDE NA SLOGOVNO VREDNOST BESEDE
SLOGOVNO
BESEDE
Ali so besede zelo, ful, žakon, nogavica, klobuk in krnščak slogovno zaznamovane ali ne? Prepiši jih na ustrezno mesto v preglednici. Pojasni svoje rešitve.
11
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 11
4. 07. 16 13:50
1 Najstniki med seboj
Kako so zaznamovane prepisane slogovno zaznamovane besede? Dopolni povedi in ju napiši v zvezek. Besedi in sta zaznamovani pokrajinsko. Beseda je zaznamovana starostno/generacijsko. 4. Preberi nepopolno besedilo in ga ustno dopolni z besedo ustrezna ali neustrezna. Upoštevaj ga pri sporočanju.
a. co m
Ko govorimo ali pišemo, skrbno izbiramo besede. Izberemo take, ki jih naslovnik pozna, ker želimo, da bi nas razumel. Vendar pa to ni vse. Pri izbiri besed moramo paziti tudi na to, komu, pred kom, kdaj in kje govorimo ali pišemo. Če npr. kdo med govornim nastopom ali v svojem spisu uporabi besedo, ki jo uporablja samo doma ali v pogovorih s sošolci/prijatelji, jo naslovnik sicer mogoče razume, a jo takoj zazna, ker se mu zdi v danih okoliščinah .
5. Ali poznaš besede oče, ati, atek, tata, tati, tatek, oči, očka? Ali so sopomenke? Pojasni svoj odgovor.
Razmisli, kaj delaš s temi besedami; v zvezek prepiši nepopolni povedi in ju dopolni – na črte prepiši ustrezne besede z začetka te naloge. Z besedo samo poimenujem osebo. Z besedami poimenujem osebo in hkrati izražam svojo naklonjenost do nje.
ar n
Sopomenkam iz te naloge določi slogovno vrednost; v zvezek preriši preglednico in na ustrezno mesto prepiši te besede. SLOGOVNO NEZAZNAMOVANA BESEDA
jig
SLOGOVNO ZAZNAMOVANA BESEDA
kn
Kako so zaznamovane besede iz te naloge: starostno/generacijsko, pokrajinsko ali čustveno? Pojasni svoj odgovor. Katero sopomenko iz te naloge uporabljaš največkrat? Ali jo lahko uporabiš tudi v uradnih dopisih ali v govornih nastopih? Zakaj? Ali je v rojstnem listu rubrika Ime atka ali Ime očeta? Zakaj?
12
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 12
4. 07. 16 13:50
Najstniki med seboj
1
6. Preberi nepopolni povedi in ju dopolni z besedama nezaznamovane in zaznamovane. Nato ju napiši v zvezek. Slogovno besede lahko uporabimo v vseh okoliščinah, slogovno pa ne – njihova raba je namreč omejena le na določene okoliščine. Slogovno so vse neknjižne besede (npr. slengovske, narečne, pogovorne) in vse čustvene besede (npr. ati, tata, očka, fotr).
kn
jig
ar n
Oči, kva dogaja v tvojih cajtengah? V mojih se je zajec pogledu v špegu pa je reku, da je to njegova fotka …
a. co m
7. S sošolci in sošolkami se pogovorite o tem, kaj novega ste se naučili v tem delu učne enote.
13
SZVD_8_PLUS_notranjost_UC.indd 13
4. 07. 16 13:50