Skip to main content

9789612717124

Page 1

A J A D IZ SOM

Slovenščina za vsak dan U S PL

a. co m

8

kn

jig

ar n

Samostojni delovni zvezek – 1. del

SZVDPLUS 8 SDZ 2021 notranjost 1.del.indd 1

19/01/2021 08:31


Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, dr. Martina Križaj, dr. Marja Bešter Turk

Slovenščina za vsak dan 8 – izdaja s plusom

Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 8. razredu osnovne šole, 1. del Urednica: Andreja Ponikvar Ilustracije: Suzana Bricelj Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Alenka Hiti Tisk: JP Službeni glasnik Prva izdaja: 2. ponatis Naklada: 2.000 izvodov

ar n

Ljubljana 2021

a. co m

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2016). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

SZVDPLUS 8 SDZ 2021 notranjost 1.del.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) SLOVENŠČINA za vsak dan 8. Samostojni delovni zvezek : izdaja s plusom / [Nana Cajhen ... [et al.] ; ilustracije Suzana Bricelj ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-712-4 1. Cajhen, Nana COBISS.SI-ID 37806595

19/01/2021 08:31


Kazalo 1 Najstniki med seboj

..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

5

Vaja dela mojstra ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................10 Sleng ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................14 Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede ................................................................................................................................................19

2 Jeziki med seboj

.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

25

3 Mala, ne pa velika

a. co m

Prevzete besede .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 34 ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

43

Vaja dela mojstra .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 52

4 Sprašujem in raziskujem ........................................................................................................................................................................................................................................................................................... 55 Vaja dela mojstra ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................63 Umetnostno in neumetnostno besedilo ......................................................................................................................................................................................................... 70 5 Delam in naredim

..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

6 Vse teče in se spreminja

.......................................................................................................................................................................................................................................................................................

75

83

Vaja dela mojstra .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 90 Dejstva, občutki in mnenja ............................................................................................................................................................................................................................................................... 102

ar n

7 Pridite, kupite, srečnejši boste!

...................................................................................................................................................................................................................................................

107

Vaja dela mojstra ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................118

8 Stavki – zidaki za povedi

.....................................................................................................................................................................................................................................................................................

121

kn

jig

Veznik ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................126 Sestava podredno zložene povedi .............................................................................................................................................................................................................................129

SZVDPLUS 8 SDZ 2017 notranjost 1.del.indd 3

23/12/16 11:06


Krajšave zaim. zaimek os. zaim. osebni zaimek vprašalni zaimek vpr. zaim. svoj. zaim. svojilni zaimek kazalni zaimek kaz. zaim. oziralni zaimek oz. zaim. prid.

pridevnik

štev. števnik glag. glagol sedanjik sed. pret. preteklik prih. prihodnjik povedni naklon pov. nakl. velelni naklon vel. nakl. pogojni naklon pog. nakl.

gl. glej ipd. in podobno in tako dalje itd. itn. in tako naprej na primer npr. oz. oziroma prim. primerjaj tako imenovani t. i. tj. to je

ar n

predl. predlog

stavčni člen st. čl. oseb. osebek povedek pov. pr. predmet prislovno določilo kraja p. d. k. prislovno določilo časa p. d. č. prislovno določilo načina p. d. n. p. d. v. prislovno določilo vzroka

a. co m

sam. samostalnik

sp. spol moški spol m. sp. ženski spol ž. sp. srednji spol sr. sp.

jig

ed. ednina dvojina dv. mn. množina

imenovalnik rodilnik dajalnik tožilnik mestnik orodnik

kn

im. (I) rod. (R) daj. (D) tož. (T) mest. (M) or. (O)

SZVDPLUS 8 SDZ 2021 notranjost 1.del.indd 4

24/11/2020 06:15


1

a. co m

Najstniki med seboj

kn

jig

ar n

Razmišljali bomo o tem, • kako se pogovarjamo, kadar želimo kaj izvedeti, • kaj je sleng, kdaj je njegova raba ustrezna in kdaj ni, • katere besede so slogovno zaznamovane in na kaj moramo paziti, kadar jih želimo uporabiti.

SZVDPLUS 8 SDZ 2017 notranjost 1.del.indd 5

23/12/16 11:06


1 Najstniki med seboj 1.

O čem se najraje pogovarjaš z vrstniki? Ali se med takim pogovorom predvsem pogajate med seboj, si izmenjujete podatke o nekom oz. nečem ali pozivate drugega k določenemu dejanju? O čem se največkrat pogovarjate, ko se srečate po počitnicah? Kaj te takrat najbolj zanima? Kako to izveš?

3.

a. co m

2. Oglej si posnetek. Kdo se je pogovarjal? Kdo je začel pogovor? Kako ga je začel? Ali se je Nina rada odzvala na njegovo pobudo? Po čem tako sklepaš? Kaj je prekinilo njun pogovor? Kako sta končala pogovor?

ar n

4. Katera trditev o posnetem pogovoru je pravilna? a) Ves čas je govorila Nina, Peter jo je poslušal. b) Ko je govorila Nina, jo je Peter poslušal; ko pa je govoril Peter, je Nina poslušala njega. c) Peter in Nina sta govorila hkrati.

5. Preberi nepopolno besedilo in ga dopolni z besedami sogovorec, sporočevalec in naslovnik. Pogovarjanje je najpogostejša oblika našega sporazumevanja. Pogovarjata se najmanj dve osebi, ki se izmenjujeta v vlogi

in          ;

jig

zato ju imenujemo          .

kn

6. Na kaj paziš, ko se s kom pogovarjaš? Podčrtaj ustrezne odgovore. Med pogovarjanjem pazim, – da uporabljam samo besedni jezik, – da gledam sogovorca v oči, – da sogovorca sploh ne gledam, – da sogovorca pozorno poslušam, – da govorim hkrati s sogovorcem, – da sogovorca ne prekinjam, – da sogovorcu ne pustim priti do besede, – da počakam na sogovorčev odziv, – da sem do sogovorca vljuden in strpen, – da govorim ustrezno glasno in hitro, – da govorim zborno, torej tako kot med govornim nastopanjem, – da maham z rokami, – da ponavljam sogovorčeva vprašanja.

la Podčrtal si nače a ustrezneg pogovarjanja. Zapomni si jih in jih upoštevaj.

V razredu preverite svoje rešitve in se pogovorite o njih. 6

SZVDPLUS 8 SDZ 2017 notranjost 1.del.indd 6

23/12/16 11:06


Najstniki med seboj

1

a. co m

7. Še enkrat si oglej Ninin in Petrov pogovor – med gledanjem in poslušanjem bodi pozoren na to, ali sta sogovorca upoštevala načela ustreznega pogovarjanja, in na to, kako je Nina odgovarjala Petru. Ali sta Nina in Peter upoštevala načela ustreznega pogovarjanja? DA  NE Ponazori svoj odgovor. Kako je Nina odgovarjala Petru? a) Tako, da je na začetku ponovila del njegovega vprašanja, šele nato mu je povedala novi podatek (npr. Peter: Kje si bila med počitnicami? – Nina: Med počitnicami sem bila v Italiji.) b) Tako, da mu je povedala samo novi podatek (npr. Peter: Kje si bila med počitnicami? – Nina: V Italiji.)

Pomisli na to, kako se pogovarjaš s starši, sorodniki in prijatelji, ter povej, ali je Nina ravnala prav. Pojasni svoj odgovor.

8.

Čemu se je Peter začel pogovarjati z Nino? a) Da bi Nina naredila to, kar želi on. b) Da bi izvedel to, kar ve Nina. c) Da bi imela Nina o nekom ali nečem enako mnenje kot on.

ar n

9. Preberi nepopolno besedilo in ga dopolni z besedama vprašanje in odgovor. Kadar želimo od sogovorca kaj izvedeti, ga po tem vprašamo.

je po navadi več. Vsakemu

. Pogovor, ki je sestavljen iz

, je raziskovalni pogovor.

sledi

in

jig

10. Kdo je v posnetem pogovoru raziskoval: Nina ali Peter? Pojasni svoj odgovor.

kn

11. V katerih družbenih vlogah sta bila Nina in Peter v posnetem pogovoru? a) Hči in oče. b) Učiteljica in učenec. c) Prijateljica in prijatelj. č) Novinarka in poslušalec.

Ali sta bila v enakovrednem družbenem razmerju?

DA  NE

7

SZVDPLUS 8 SDZ 2017 notranjost 1.del.indd 7

23/12/16 11:06


1 Najstniki med seboj Kako se to kaže v njunem pogovoru? (Pomisli na nagovarjanje sogovorca z imenom in priimkom, na tikanje in vikanje, na rabo knjižnega ali neknjižnega jezika …) Ali je pogovor med družbeno enakovrednima sogovorcema uraden ali neuraden?

Pojasni svoj odgovor.

a. co m

Katere vrste pa je pogovor med ravnateljem in učencem?

O čem sta se pogovarjala Nina in Peter? Kje je bila Nina na počitnicah? Čemu je šla tja? Koliko časa je obiskovala tečaj? Ali ji je bilo na tečaju všeč? Zakaj? Kaj so se učili na tečaju? Kaj pa so se učili pri jezikovnem pouku? Zakaj ji pri jezikovnem pouku ni bilo dolgčas? Kako so tudi pri kuhanju spoznavali italijanščino? Kako so govorili na tečaju? Kako pa so govorili tam, kjer so stanovali?

Ali je Petra zanimalo, kar mu je povedala Nina? Po čem tako sklepaš? Kaj ga je presenetilo? Zakaj ga je to presenetilo? Ali je Peter Nini verjel, da misli resno? Po čem tako sklepaš?

ar n

12.

jig

13. Predstavljaj si, da si novinar/novinarka in želiš po televiziji objaviti pogovor z Nino o njenem učenju italijanščine v Firencah. Kako boš govoril/govorila z Nino: knjižno ali neknjižno?

Če boš govoril/govorila knjižno, ali boš govoril/govorila v knjižnem pogovornem ali

kn

zbornem jeziku?

Zakaj?

Kako boš vodil/vodila ta pogovor? Določi zaporedje svojih korakov v pogovoru. Zahvalil/zahvalila se ji bom za pogovor, gledalcem pa za pozornost. Pozdravil/pozdravila bom Nino in jo predstavil/predstavila gledalcem.

Gledalcem bom napovedal/napovedala, s kom se bom pogovarjal/pogovarjala in o čem se bova pogovarjala/pogovarjali.

8

SZVDPLUS 8 SDZ 2017 notranjost 1.del.indd 8

23/12/16 11:06


Najstniki med seboj

1

Nini bom postavil/postavila vprašanje, nato bom poslušal/poslušala njen odgovor in jo potem spet kaj vprašal/vprašala … Nazadnje bom pozdravil/pozdravila Nino in gledalce.

Pozdravil/pozdravila bom gledalce ter tako z njimi navezal/navezala stik.

O čem bi spraševal/spraševala Nino, da bi gledalci čim več izvedeli o tečaju? Dopolni vprašanja v miselnem vzorcu.

a. co m

Koliko časa je trajal? Kje si dobila

Kdaj

?            ? Kako           tja?

Kje

? JEZIKOVNI TEČAJ V FIRENCAH Koliko            Kje                         ? pouk? Kdo                  ?

popoldne in zvečer?

ar n

Kaj

V okenca v miselnem vzorcu napiši zaporedne številke, in sicer glede na to, kako bi razvrstil/razvrstila ta vprašanja.

Napiši še vprašanja

jig

– o prireditelju tečaja:

kn

– o poteku pouka: – o razvrstitvi v skupine: – o številu učencev v skupini: – o učiteljih na tečaju: – o končnem potrdilu in spričevalu: – o ekskurzijah: – o prebivališču: – o prijavi: – o načinu plačila: – o prehrani:

S sošolko zaigrajta ta televizijski pogovor. 9

SZVDPLUS 8 SDZ 2017 notranjost 1.del.indd 9

23/12/16 11:06


1 Najstniki med seboj 14. S sošolcem ali sošolko bosta nastopila v raziskovalnem pogovoru. Najprej si določita družbeni vlogi in temo pogovora, nato se pripravita na pogovor. Po vsakem odigranem pogovoru se s sošolci in sošolkami pogovorite o tem, – ali je bil to res raziskovalni pogovor, – ali so bila vprašanja razumljiva, – ali so bila vprašanja smiselno razvrščena, – ali so se odgovori navezovali na vprašanja, – ali so odgovori vsebovali samo nove podatke, – ali je besedno izražanje sogovorcev ustrezalo njuni družbeni vlogi, – ali je bila nebesedna govorica sogovorcev ustrezna, – ali je bil pogovor zanimiv ipd.

Vsako svojo ugotovitev tudi pojasnite. Po nastopu vseh dvojic izberite najboljšo dvojico in pojasnite svojo izbiro.

a. co m

15. S sošolci in sošolkami se pogovorite o tem, kaj novega ste se naučili v tem delu učne enote.

Vaja dela mojstra

kn

jig

1

– Dober dan, a imate jagode? – Nekaj jih pa res še imam. – So sveže? – Čisto sveže. Zjutraj pobrane. – Od kod pa so? – Z mojega vrta. – Že, že, mislil sem, iz katerega kraja. – Aja! Iz okolice Kopra.

ar n

1. Preberi zapisana pogovora.

2

– Jagode vam lahko pripeljem domov. – O, to bi bilo imenitno! Jutri bom doma dopoldne. – Joj, gospod, ne morem. Dopoldne tu prodajam. Lahko pridem popoldne. – Popoldne imam sestanek. Bolj bi mi ustrezalo zvečer. – Prav, okoli osmih. – Zmenjeno, ob osmih.

Kdo sta bila sogovorca v obeh pogovorih? Kdo je začel prvi pogovor? Čemu ga je začel? Kaj je delal med pogovorom – se je pogajal s sogovorko, jo je spraševal ali je odgovarjal na njena vprašanja?

10

SZVDPLUS 8 SDZ 2017 notranjost 1.del.indd 10

23/12/16 11:06


Najstniki med seboj

1

Kaj pa je med pogovorom delala njegova sogovorka? Ali so vsi njeni odgovori vsebovali samo nove podatke? Ali so se vsi njeni odgovori navezovali na vprašanja? Ali je med sogovorcema prišlo do kakšnega nesporazuma? Pojasni svoj odgovor.

a. co m

Kaj je delal kupec med drugim pogovorom – je spraševal sogovorko, je odgovarjal na njena vprašanja ali se je z njo pogajal? O čem sta sogovorca skušala doseči soglasje? Zakaj je bilo potrebno pogajanje? Ali sta na koncu dosegla soglasje? Pojasni svoj odgovor. Katere vrste sta pogovora? Podčrtaj pravilno trditev. Prvi pogovor je raziskovalni/pogajalni. Drugi pogovor je raziskovalni/pogajalni. Pojasni svoji rešitvi.

je istega spola in števila kot beseda počitnice. ni istega spola in števila kot beseda počitnice.

Beseda počitnice Beseda zanimanje

je edninski samostalnik. je množinski samostalnik.

ar n

2. Poveži. Beseda Firence Beseda zanimanje

3. Preberi enostavčne povedi in se vprašaj po obkroženih stavčnih členih. Napiši vprašanja, nato pa še imena obkroženih stavčnih členov.

jig

Nina je bila med počitnicami v Firencah.

Tam se je učila italijanščino.

kn

Petru je pripovedovala o svojih dogodivščinah.

Peter jo je poslušal z velikim zanimanjem.

Veliko Nininih sošolcev in sošolk ne zna italijanščine.

11

SZVDPLUS 8 SDZ 2017 notranjost 1.del.indd 11

23/12/16 11:06


1 Najstniki med seboj 4. V povedih iz prejšnje naloge obkroži glagole. Katera trditev o njih je pravilna? a) Vsi so v sedanjiku. b) Vsi so v pretekliku. c) Štirje so v pretekliku, eden pa je v sedanjiku. č) Štirje so v sedanjiku, eden pa je v pretekliku.

a. co m

5. Iz povedi v 3. nalogi prepiši zaimke in k vsakemu pripiši, katere vrste je (npr. osebni, svojilni, vprašalni, oziralni ali kazalni). ZAIMEK

VRSTA ZAIMKA

6. Glagol iti postavi v pravilno obliko. Peter, kam Peter,

prejšnjo soboto?

po vstopnice za kino, prosim. v živalski vrt?

ar n

Peter, zakaj ne Peter, s kom

jutri v muzej?

7. Predstavljaj si, da se kot televizijski novinar/televizijska novinarka pripravljaš na intervju z Nino, ki se je vrnila iz Italije. Govoril/govorila boš knjižno. a) Glasno preberi besede. V vsaki besedi podčrtaj naglašeni samoglasnik. pogovor, učenci, zvečer, živeti, potekati, početi, šola, beseda, jed, postopek, Francozi, Anglež, nemščina, jezik, odmor, dom

Določi, kateri samoglasnik je naglašen, in besede prepiši v preglednico.

kn

jig

OZKIM E

BESEDE Z NAGLAŠENIM

ŠIROKIM E

OZKIM O

ŠIROKIM O

12

SZVDPLUS 8 SDZ 2017 notranjost 1.del.indd 12

23/12/16 11:06


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
9789612717124 by Založba Rokus Klett, d.o.o. - Issuu