, lemenjak S ja n a T , B e rc P r a h Dubravka
gar Saša Per
a. co m
E V R BA A K I JEZ
kn
jig
ar n
o . del slovenščin strokovnih šol, 1 a z k e z e h v z nji i delovni tnih sred Samostojn gimnazij in štirile u v 1. letnik
Barve jezika SDZ 2021 1 del notranjost.indd 1
11/01/2021 11:55
Dubravka Berc Prah, Tanja Slemenjak, mag. Saša Pergar
Barve jezika 1
Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol, 1. del Urednica: Andreja Ponikvar Strokovni sodelavki pri izdelavi osnutka: dr. Marja Bešter Turk, dr. Martina Križaj Strokovni pregled: dr. Martina Križaj
Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Urška Dolenc Prelom: Danilo Frlež Tisk: Bulvest Print AD Prva izdaja: 5. ponatis Naklada: 5.000 izvodov
ar n
Ljubljana 2021
a. co m
Ilustracije: Miroslav Mrva/Umer, d. o. o. Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2016). Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) BERC-Prah, Dubravka Barve jezika. Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 1. letniku gimnazij in štiriletnih srednjih strokovnih šol / Dubravka Berc Prah, Tanja Slemenjak, Saša Pergar ; [ilustracije Miroslav Mrva ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd., 5. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-710-0 (komplet) 1. Slemenjak, Tanja 2. Pergar, Saša, 1977COBISS.SI-ID 36098819
Barve jezika SDZ 2021 1 del notranjost.indd 2
11/01/2021 11:55
KAZALO 1 SPORAZUMEVANJE
4
• Preverimo svoje predznanje
6 12 18 24
• Preverimo svoj napredek
28
a. co m
• Kaj je sporazumevanje, čemu služi in kako poteka? • Katere so sporazumevalne dejavnosti in kaj nastane pri sporazumevanju? • Katera sredstva uporabljamo za sporazumevanje?
2 TVORJENJE IN SPREJEMANJE BESEDIL • Preverimo svoje predznanje
32 34 38 44 48 60 66 70 74 80 84 88 92 96
• Preverimo svoj napredek • Kako ste se učili in kaj ste se naučili s tem samostojnim delovnim zvezkom?
98 102
ar n
• Kako na tvorjenje besedil vplivajo okoliščine sporočanja? • V katerih okoliščinah uporabljamo knjižni jezikovni zvrsti? • V katerih okoliščinah uporabljamo neknjižne jezikovne zvrsti? • Kako sporočamo, da bo naslovnik prepoznal naš namen? • Kako tvorimo verodostojno, razumljivo in zanimivo besedilo? • Kako in koliko v besedilu razodevamo svoje doživljanje in mnenje? • Kako okoliščine sporočanja vplivajo na sporočevalčevo izbiro besed? • Kako tvorimo jezikovno pravilno besedilo in s čim si pri tem pomagamo? • Kako na tvorjenje besedila vplivajo značilnosti izbrane besedilne vrste? • Kako se pripravimo na sporočanje in kako to poteka? • Od česa je odvisna naša uspešnost pri sprejemanju besedil? • Kako sprejemamo govorjena in zapisana besedila?
104
• Preverimo svoje predznanje
106
• Kako se uspešno pogovarjamo? • Po čem se raziskovalni pogovor loči od povezovalnega, pogajalnega in prepričevalnega? • Kako tvorimo intervju? • Kako nastanejo glasovi slovenskega knjižnega jezika? • Kako izgovarjamo samoglasnike slovenskega knjižnega jezika v besedah? • Kako izgovarjamo soglasnike slovenskega knjižnega jezika v besedah? • Kako izgovarjamo povedi in besedila? • Katere vrste govornih nastopov poznamo? • Kako se pripravimo na govorni nastop? • Kako uspešno govorno nastopamo? • Kako se pripravimo na poslušanje neumetnostnega besedila in kako uspešno poslušamo? • Kako si poslušano besedilo čim bolje zapomnimo?
110 114 116 122 126 132 138 142 146 152 154 158
• Preverimo svoj napredek • Kako ste se učili in kaj ste se naučili s tem samostojnim delovnim zvezkom?
162 168
kn
jig
3 GOVORJENJE IN POSLUŠANJE
STVARNO KAZALO
Barve jezika SDZ 2017 1 del notranjost.indd 3
170
08/12/16 10:16
1
a. co m
SPORAZUMEVANJE
ar n
• Preverimo svoje predznanje
jig
• Kaj je sporazumevanje, čemu služi in kako poteka? • Katere so sporazumevalne dejavnosti in kaj nastane pri sporazumevanju? • Katera sredstva uporabljamo za sporazumevanje?
kn
• Preverimo svoj napredek
Barve jezika SDZ 2017 1 del notranjost.indd 4
08/12/16 10:16
Sporazumevanje je veščina, ki se je lahko priučimo. Je kakor vožnja kolesa ali uporaba tipkovnice. Če si se pripravljen izpopolnjevati, lahko kmalu izboljšaš kakovost prav vsakega delčka svojega življenja.
kn
jig
ar n
a. co m
(Brian Tracy)
Barve jezika SDZ 2017 1 del notranjost.indd 5
08/12/16 10:16
6
SPORAZUMEVANJE
PREVERIMO SVOJE PREDZNANJE Naloge rešujte neobremenjeno. Če katere ne boste znali rešiti, se o njej pogovorite z učiteljem. K reševanju se boste vrnili po obravnavi celotnega poglavja. 1. Preberite slovarska sestavka iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. sporazumévati se -am se nedov. (ẹ́) 1. z dogovarjanjem prihajati do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: sporazumevati se za cene; državi sta se sporazumevali o novi pogodbi 2. izmenjavati, posredovati misli, informacije: zaradi prevelikega hrupa se nista mogla sporazumevati; sporazumevati se v tujem jeziku / mravlje se sporazumevajo s tipalnicami / dobro sta se sporazumevala se ujemala, se razumela sporazumevajóč -a -e: sporazumevajoč nasmeh
a. co m
komunicírati -am nedov. (ȋ) 1. izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se: komunicirajo vsak v svojem jeziku; gluhonema sta uspešno komunicirala s pomočjo dogovorjenih znakov / z njim se ni dalo več komunicirati / v vesoljskem centru komunicirajo s satelitom 2. publ. biti razumljiv, sprejemljiv: ta film slabo komunicira z gledalci
a) Ali sta besedi komunicirati in sporazumevati se sopomenki? b) Katera od teh besed je prevzeta? Kako to veste?
DA
NE
ar n
c) V primeru ta film slabo komunicira z gledalci nadomestite besedo komunicira z ustreznim domačim sopomenskim izrazom in znova napišite primer.
č) Primerjajte pomene besed komunicirati in sporazumevati se. Razložite, kaj je sporazumevanje.
jig
2. Kako se sporazumevamo ljudje in katera sredstva uporabljamo za to?
3. Kdaj je po vašem mnenju sporazumevanje učinkovito?
kn
4. Preberite tri odlomke iz besedila Žuželke se sporazumevajo po rastlinskih telefonih Silvestre Rogelj Petrič (celotno besedilo je bilo objavljeno v časopisu Delo) in rešite naloge.
1
»Žuželke se v veliki večini sporazumevajo s tresljaji, ki se prenašajo po tleh,« pojasnjuje prof. dr. Čokl in predstavi celostno sliko sporazumevanja nekaj vrst žuželk, ki so ekonomsko izredno pomembni škodljivci in se v zadnjem času zaradi podnebnih sprememb intenzivno širijo tudi v notranjost Evrope.
2 Signale, s katerimi se sporazumevajo te žuželke, ljudje lahko slišimo s posebno lasersko tehnologijo, ki se je razvila v zadnjih dvajsetih letih. Prav po zaslugi te tehnologije so raziskave prof. Čokla in njegovih sodelavcev postale uporabnejše, kar se kaže predvsem v kmetijstvu, zlasti pri razvoju metod biološke kontrole škodljivih vrst žuželk, pa tudi pri prenosu tehnologije na področje varovanja naravne in kulturne dediščine.
Barve jezika SDZ 2017 1 del notranjost.indd 6
08/12/16 10:16
SPORAZUMEVANJE
7
3
a. co m
Kako pomembno je poznavanje komunikacije med žuželkami, vidimo iz raziskav malih škržatkov, ki prenašajo hude bolezni, pojasnjuje dr. Čokl. »Ena od teh vrst je zelo invazivna in pomeni v Sloveniji velik problem. V laboratoriju smo dokazali, da z vibracijskimi signali, ki jih umetno sprožamo na rastlini, prekinemo komunikacijo, zato se partnerja ne srečata in ne pride do razmnoževanja. Obstoj neke vrste je seveda najbolj odvisen od sposobnosti razmnoževanja, komunikacija pa je najpomembnejši proces v tej fazi. Je eden od temeljnih procesov, ki poteka tako na ravni molekul kot tudi celic in možganov. Znana je med rastlinami, med živalmi, med rastlinami in živalmi, ki se pogovarjajo med seboj, in med ljudmi.«
a) Kaj proučuje prof. Čokl: žuželke ali njihovo sporazumevanje?
b) Kako lahko ljudje »slišimo« sporazumevanje žuželk?
c) Obstoj neke vrste je po mnenju prof. Čokla odvisen od sporazumevanja med njenimi člani. Utemeljite njegovo trditev.
č) Čemu smo torej živa bitja razvila zmožnost sporazumevanja?
ar n
d) V kateri rubriki časopisa Delo je bilo besedilo verjetno objavljeno? Podčrtajte najustreznejše poimenovanje rubrike in svojo izbiro utemeljite.
Kultura
Izobraževanje
Svet
Gospodarstvo
Znanost
Zdravje
Prosti čas
jig
e) Kdo je sporočevalec in kdo naslovnik prebranih odlomkov? Dopolnite poved.
Sporočevalec je
, naslovnik pa
.
f) Kaj lahko na podlagi odlomkov sklepate o izobrazbi Andreja Čokla in o strokovnem področju, s katerim se ukvarja?
kn
g) Ali je dr. Čokl razlago o sporazumevanju med živalmi prilagodil naslovniku? Utemeljite odgovor.
h) Zakaj je pomembno, da sporočevalec upošteva naslovnika?
Barve jezika SDZ 2017 1 del notranjost.indd 7
08/12/16 10:16
8
SPORAZUMEVANJE
5. Oglejte si fotografije, ki prikazujejo razne sporazumevalne položaje. Določite sporočevalca in naslovnika ter vrsto sporazumevanja, ki jo prikazuje fotografija (obkrožite ustrezno besedo ob poševnici). b)
Sporočevalec: Naslovnik:
a. co m
a)
Sporočevalec: Naslovnik:
Enosmerno/dvosmerno sporazumevanje
č)
ar n
c)
Enosmerno/dvosmerno sporazumevanje
Sporočevalec:
Naslovnik:
Naslovnik:
Enosmerno/dvosmerno sporazumevanje
Enosmerno/dvosmerno sporazumevanje
jig
Sporočevalec:
e)
kn
d)
Sporočevalec:
Sporočevalec:
Naslovnik:
Naslovnik:
Enosmerno/dvosmerno sporazumevanje
Enosmerno/dvosmerno sporazumevanje
Barve jezika SDZ 2017 1 del notranjost.indd 8
08/12/16 10:16
SPORAZUMEVANJE
9
6. Preberite zapise.
2
Vse skupaj so postavili v prijeten ambient, v katerem se lahko obiskovalci, zleknjeni v udobne fotelje, pogrezajo v branje. Slovenski ljubitelji knjig, ki se radi potikajo po knjigarniških ulicah svetovnih prestolnic, kot je denimo londonski Charing Cross Road, si verjetno niti pomisliti niso upali, da bi lahko imeli približek takega knjižnega raja tudi doma. Beri, jej, sanjaj. A je združba v resnici prijetna, plemenita in zanimivo diši.
a. co m
1
Gre za knjigarno Mladinske knjige Trgovine, ki se je v soseščini pridružila Modrijanovi knjigarni in Hiši sanjajočih knjig. Na ljubljanski Trubarjevi ulici so pred dnevi odprli že tretjo knjigarno. Pa ga imajo. Slovenski ljubitelji knjig, ki se radi potikajo po knjigarniških ulicah svetovnih prestolnic, kot je denimo londonski Charing Cross Road, si verjetno niti pomisliti niso upali, da bi lahko imeli približek takega knjižnega raja tudi doma.
3
Slovenski ljubitelji knjig, ki se radi potikajo po knjigarniških ulicah svetovnih prestolnic, kot je denimo londonski Charing Cross Road, si verjetno niti pomisliti niso upali, da bi lahko imeli približek takega knjižnega raja tudi doma. Pa ga imajo. Na ljubljanski Trubarjevi ulici so pred dnevi odprli že tretjo knjigarno. Gre za knjigarno Mladinske knjige Trgovine, ki se je v soseščini pridružila Modrijanovi knjigarni in Hiši sanjajočih knjig.
ar n
a) Kateri od prebranih zapisov je besedilo? Utemeljite svojo izbiro.
b) Katere pomanjkljivosti ste odkrili v drugih dveh zapisih?
jig
7. Odkrijte nepravilnosti v trditvah in jih odpravite. Na črte napišite pravilne trditve. a) Ljudje se sporazumevamo samo nebesedno. b) Raba nebesednih spremljevalcev govorjenja in pisanja je le redko nezavedna.
kn
c) Gestikulacija ali izražanje s kretnjami rok je prvina človekovega besednega jezika. č) V zapisanih besedilih ne uporabljamo prvin nebesednega jezika.
Barve jezika SDZ 2017 1 del notranjost.indd 9
08/12/16 10:16
10
SPORAZUMEVANJE
8. Čemu … a) so deli besedila natisnjeni krepko? b) je del besedila tudi grafikon ali zemljevid? c) so besedilu dodane fotografije?
a. co m
č) izgovorimo del besedila glasneje in počasneje?
d) vas sogovorec ne gleda v oči, ampak ves čas umika pogled ali celo zardeva?
e) sogovorec pri zagovarjanju svojega stališča močno maha z rokami?
ar n
9. Sporazumevanje obsega dejavnosti sporočanja in dejavnosti sprejemanja (ter razumevanja). Kateri sporazumevalni dejavnosti sta sporočanjski oz. dejavnosti tvorjenja in kateri sprejemalni oz. dejavnosti sprejemanja? Dejavnosti tvorjenja:
Dejavnosti sprejemanja:
1 0. Sporazumevamo se lahko prek vidnega ali slušnega prenosnika.
jig
a) Kateri sporazumevalni dejavnosti potekata, kadar se sporočevalec in naslovnik sporazumevata prek vidnega prenosnika?
b) Naštejte tri nebesedne spremljevalce, s katerimi lahko sporočevalec pri posredovanju besedila prek vidnega prenosnika dopolni svoje besedilo.
kn
c) Kateri sporazumevalni dejavnosti potekata, kadar se sporočevalec in naslovnik sporazumevata prek slušnega prenosnika?
č) Naštejte tri nebesedne spremljevalce, s katerimi lahko sporočevalec pri posredovanju besedila prek slušnega prenosnika dopolni svoje besedilo.
Barve jezika SDZ 2017 1 del notranjost.indd 10
08/12/16 10:16