9789612717070

a. co m

JELKA MIRANDA RAZPOTNIK, DAMJAN SNOJ, HELENA VERDEV

RAZISKUJEM PRETEKLOST

ar n

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

7

ZA ZGODOVINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

kn

jig

1. DEL

RP 7 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 1

27/12/16 09:49

Jelka Miranda Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev

RAZISKUJEM PRETEKLOST 7

Samostojni delovni zvezek za zgodovino za sedmi razred osnovne šole - 1. del

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Urška Dolenc Grafični prelom: Boštjan Brecelj, Goran Karim Tisk: Bulvest Print AD 1. izdaja: 5. ponatis Naklada: 2.000 izvodov Ljubljana 2021

a. co m

Urednici: mag. Jelka Miranda Razpotnik, Helena Verdev Strokovni pregled: Helena Pačnik, Andreja Janša, Boštjan Majerič Ilustracije: Iztok Sitar, Urška Glavnik (strani 35, 72, 105) Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen seznam je na zadnji strani) Jezikovni pregled: Mateja Samastur

ar n

V navodilih pri nalogah smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2016). Vse pravice pridržane.

jig

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

kn

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) MIRANDA Razpotnik, Jelka Raziskujem preteklost 7. Samostojni delovni zvezek za zgodovino v 7. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev ; [ilustracije Iztok Sitar, Urška Glavnik ; slikovno gradivo Shutterstock et al.]. - 1. izd., 5. ponatis.

- Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-707-0 1. Snoj, Damjan, 1972- 2. Verdev, Helena COBISS.SI-ID 37320963

RP 7 SDZ 2021 notranjost 1 del.indd 2

15/01/2021 14:42

KAZALO Kaj že znam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

a. co m

ŽIVLJENJE PRVIH ČLOVEŠKIH SKUPIN: rojstvo človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Kako je potekal razvoj v kameni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Kakšno je bilo življenje v dobi kovin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

izbirne vsebine

Prazgodovina na Slovenskem − od piščali so vaške situle . . . . . . . . . 20 Dosežki v umetnosti in duhovni svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

PRVE CIVILIZACIJE: rojstvo civilizacij in kulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

ar n

Kako in kje so nastale prve civilizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Države v Mezopotamiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Egipt in ostale države rodovitnega polmeseca . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Kakšna je bila družba prvih civilizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

izbirne vsebine

Kulturna dediščina prvih civilizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki . . . . . . . . . . . . 60 Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

ANTIČNA GRČIJA: izumitelji demokracije in občudovalci lepote .

. . . . . . . . . . .

68

jig

Prve razvite civilizacije na današnjih grških tleh . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Grki so živeli v različnih polisih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Grki kot skupnost: sodelovanje in tekmovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Kako je Aleksander Veliki postal velik vladar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 izbirne vsebine

kn

Antična grška kultura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Ponovimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Časovni trak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

RP 7 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 3

27/12/16 09:49

KAJ ŽE ZNAM? Preden se lotimo raziskovanja prazgodovine, starega in srednjega veka, ponovimo osnovne pojme, ki smo jih spoznali pri pouku zgodovine v 6. razredu.

Dopolni povedi. Pomagaj si z zapisanimi pojmi.

1.

POMOŽNE ZGODOVINSKE VEDE ARHEOLOGIJA

ARHIVI

ZGODOVINA

a. co m

MUZEJI

ZGODOVINSKI VIRI

GALERIJE

Veda o preteklosti:

Posebne znanosti, ki se ukvarjajo s proučevanjem posameznih zgodovinskih virov, so:

Pomagajo nam pri proučevanju dogajanja v preteklosti:

Veda, ki proučuje materialne ostanke človeške preteklosti:

Ustanove, ki hranijo predvsem materialne vire:

Ustanove, ki hranijo arhivsko gradivo:

Ustanove, ki hranijo likovna in umetniška dela:

ar n

kn

jig

Poznamo različne vrste zgodovinskih virov. Poimenuj vrsto posameznega zgodovinskega vira 2. na sliki in napiši, kje ga hranijo.

Pisatelj Ivan Tavčar se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko, umrl pa je leta 1923 3. v Ljubljani. a) V katerem desetletju, stoletju in tisočletju se je rodil? b) Delo Cvetje v jeseni je napisal, ko je bil star 66 let. Katerega leta je bilo to? c) Koliko je bil star, ko je umrl?

4

RP 7 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 4

27/12/16 09:49

Za razumevanje dogajanja v preteklosti je pomembno, da vemo, kdaj se je dogodek zgodil. V 4. katerem stoletju in tisočletju so se zgodili napisani dogodki?

TISOČLETJE

STOLETJE

Prve umetniške slike v zgodovini človeštva so našli v jamah v Evropi in Aziji; nastale naj bi okoli leta 38.000 pr. Kr. Okoli leta 3200 pr. Kr. so v Mezopotamiji izumili prvo pisavo.

Leta 1582 je bil uveden gregorijanski koledar.

Država Republika Slovenija je bila ustanovljena leta 1991.

Leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije.

a. co m

Kolosej, velikanski amfiteater sredi Rima, je bil zgrajen leta 80.

Dogajanje v preteklosti je razdeljeno na zgodovinska obdobja.

5.

kn

jig

ar n

a) Nad slike, ki prikazujejo posamezna obdobja, napiši imena zgodovinskih obdobij. b) Pod slike dopiši letnice, ki omejujejo posamezna obdobja.

Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine?

6.

5

RP 7 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 5

27/12/16 09:50

3,5 milijonov pr. Kr.

10.000 pr. Kr.

konec zadnje ledene dobe začetek srednje kamene dobe neolitska revolucija prve udomačene živali prve poljedelske kulture prve obrti

jig

• • • • • •

ar n

• pojav prvega človeka (avstralopitek) • začetek starejše kamene dobe (1,5 milijona pr. Kr.) • odkritje ognja • pojav neandertalca (200.000 pr. Kr.) • piščal iz Divjih bab • pojav kromanjona (40.000 pr. Kr.) • prvi primeri umetnosti – jamske slike

a. co m

Življenje prvih človeških skupin: rojstvo človeka

6000 pr. Kr.

kn

• izdelovanje keramike • tkanje, predenje • začetek bakrene dobe

2000 pr. Kr.

• začetek bronaste dobe • koliščarji na Ljubljanskem barju • izdelovanje stekla

1000 pr. Kr. • • • •

začetek železne dobe vaška situla prvi kovani denar noriško kraljestvo

RP 7 SDZ 2018 notranjost 1 del.indd 6

civilizacij

22/11/2017 13:11

KLJUČNE BESEDE

• glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (homo sapiens sapiens) • kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka • način življenja v posameznih obdobjih prazgodovine • odkritja in iznajdbe, ki so imele velik vpliv na življenje ljudi • glavne kulturne dosežke ljudi v prazgodovini

• neandertalec • homo sapiens sapiens • kamena doba • bakrena doba • bronasta doba • železna doba • situlska umetnost

kn

jig

ar n

a. co m

SPOZNALI BOMO

RP 7 SDZ 2018 notranjost 1 del.indd 7

22/11/2017 13:11

Kako je potekal razvoj v kameni dobi V 6. razredu si že nekoliko spoznal obdobje prazgodovine. Obkroži značilnosti življenja 1. v prazgodovini.

prvi vlak

lov na živali

izdelava velikih kipov

grobo obdelan kamen

Dolga kamena doba

mumificiranje

a. co m

tiskanje knjig

prva piščal

skrb za ogenj

Največji del prazgodovine, najstarejšega obdobja v zgodovini človeštva, predstavlja kamena doba, ki se deli na tri obdobja: starejšo, srednjo in mlajšo kameno dobo. Za obdobje kamene dobe razpolagamo le z materialnimi viri, najstarejše so najdbe človeških kosti in različne arheološke najdbe (ostanki orodja in orožja).

Najprej bomo predstavili starejšo in srednjo kameno dobo.

Srednja kamena doba ali mezolitik

ar n

Starejša kamena doba ali paleolitik

• 3,5 milijona pr. Kr. do 10.000 pr. Kr. • Menjavale so se ledene dobe in otoplitve; ob koncu starejše kamene dobe se je končala ledena doba in na Zemlji je postalo topleje.

• 10.000 pr. Kr. do 6000 pr. Kr. • Človek je iz kosti izdelal iglo, trnek in harpuno, tudi deblak ali drevak.

• Zaradi otoplitve so izumrli mamuti, dlakavi nosorogi in jamski medvedje.

kn

jig

Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.

2.

Na sliki so bodala, noži, pile ipd. iz starejše kamene dobe.

a) Iz katerega materiala je bilo izdelano prvo orodje in orožje?

b) Kje so ta material našli?

c) Zakaj najdaljše obdobje v zgodovini človeštva imenujemo kamena doba?

Človek se je v času kamene dobe seznanil z ognjem. Najprej ga je spoznal naključno ob udaru strele ali ob gozdnih požarih. Moral ga je varovati, da ni ugasnil. Najprimernejše mesto za varovanje so bili skalni previsi in votline, ki so postali stalnejše prebivališče ljudi. Pozneje je prvi človek ogenj zanetil načrtno. Za netenje je uporabljal kremen ali les.

8

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

RP 7 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 8

27/12/16 09:50

Ob ilustraciji zapiši, v kakšne namene je človek uporabljal ogenj.

3. v mrzlih dneh in nočeh,

Ogenj je ljudem omogočal:

in

hrane,

pred divjimi živalmi,

a. co m

v večernem času, lesenih pripomočkov za lov.

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka

Današnji človek pripada vrsti homo sapiens sapiens. To pomeni razumni (misleči, modri) človek. V zgodovini je bila ta vrsta najuspešnejša v boju za preživetje.

jig

ar n

Slike predstavljajo razvoj človeške vrste, ki je v več milijonih let prešla različne stopnje razvoja.

4. a) S pomočjo zemljevida na str. 6–7 v zadnjo vrstico preglednice vpiši območje, kjer je posamezna vrsta živela.

Pred 2 milijonoma let

Pred 1,6 milijona let

Pred 400.000 leti

Pred 200.000 leti

Pred 40.000 leti

AVSTRALO­ PITEK

SPRETNI ČLOVEK

POKONČNI ČLOVEK

HOMO SAPIENS

NEANDERTALEC

HOMO SAPIENS SAPIENS/SODOBNI ČLOVEK − KROMANJON

možgani 500 cm3

možgani 700 cm3

možgani 1.000 cm3

možgani 1.350 cm3

možgani 1.450 cm3

možgani 1.400−1.800 cm3

kn

Pred 4 milijoni let

Afrika

Afrika, nato vse celine

b) Primerjaj velikost možganov avstralopitka in sodobnega človeka. Pojasni, kaj se je spremenilo in kaj je to človeku omogočilo.

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

RP 7 SDZ 2018 notranjost 1 del.indd 9

9

22/11/2017 13:11

ALI VEŠ?

• V vzhodni Afriki so pred 50 leti našli ostanke stopinj, ki jih je zapustil avstralopitek. Našli so tudi okostje avstralopitka, ki so ga poimenovali Lucy. Okostje je staro 3,5 milijona let.

• Najstarejši ostanki vrste homo sapiens so bili najdeni v Etiopiji, kjer so našli lobanje dveh odraslih in otroka iz časa pred 160.000 leti.

a. co m

Po mnenju znanstvenikov sta približno 150.000 let sočasno živeli dve človeški vrsti: neandertalec in homo sapiens. Neandertalci so živeli med 200.000 in 30.000 pr. Kr. Ime so dobili po najdišču Neanderthal v Nemčiji. Bili so zelo iznajdljivi in prilagodljivi, prilagojeni so bili na življenje v zelo hladnem podnebju. Poznali so govorico in preprosto verovanje, verjeli so v življenje po smrti.

Preživljali so se z lovom, pri čemer so uporabljali kamnita rezila in strgala. Gradili so zasilna zavetja iz lesa in kož. Neandertalci so izumrli, ker naj bi jih izpodrinila vrsta homo sapiens sapiens.

Vrsta Homo sapiens sapiens (sodobni človek − Kromanjon) se je v Evropi pojavila pred približno 40.000 leti. Pripadniki vrste so bili izkušeni lovci in so delovali premišljeno ter načrtno. Imeli so izpopolnjeno orodje in orožje (lok, puščica, harpuna). Poznali so tudi koščeno iglo, s katero so šivali kože za obleke in čolne ter izdelovali nakit.

Katero značilnost neandertalcev opisuje pisni vir?

5.

»[Pri neandertalcih] /…/ lahko govorimo o globokem občutku za duhovno življenje. Skrb za usodo človekove duše je univerzalna in prisotna v današnjih družbah in je bila prisotna tudi v neandertalski. Imamo razloge, da verjamemo, da so neandertalci skrbeli za svoje bolne in ostarele. V jami Shanidar [severovzhodni Irak] so na kosteh vidne poškodbe sklepov, nekateri pokopani so bili celo pohabljeni. /…/ Ti ljudje so lahko preživeli le s stalno podporo in nego tovarišev.«

ar n

(Vir: Richard E. Leakey, The Making of Mankind, Dutton, Boston, 1981)

Primerjaj neandertalca in homo sapiens sapiensa. Kaj ugotoviš?

6.

Zakaj so bili kromanjonci uspešnejši od neandertalcev? Podčrtaj pravilni odgovor.

7. a) Delovali so bolj premišljeno in načrtno, kar jim je omogočilo razvoj boljših orožij in orodij.

jig

b) Bili so večji in močnejši od neandertalcev.

c) Oblačili so se bolj moderno in imeli udobnejša bivališča.

Velika sprememba v mlajši kameni dobi

kn

Ob koncu zadnje ledene dobe okoli 10.000 pr. Kr. se je zaradi otoplitve podnebja življenje ljudi zelo spremenilo. Toplejše podnebje je namreč omogočilo boljše pogoje za rast rastlin. Prej je bil človek nabiralec plodov, sedaj pa je postal pridelovalec hrane, poljedelec. To spremembo imenujemo neolitska revolucija in pomeni začetek mlajše kamene dobe ali neolitika. Mlajša kamena doba je trajala od 6000 pr. Kr. do 3500 pr. Kr. Človek je na začetku uporabljal obliko poljedelstva, ki jo imenujemo požigalništvo. Ljudje so požgali del gozda in tam posejali pridelke. Pepel je služil kot gnojilo. Ko se je zemlja izčrpala, so izsekali nov del gozda.

Kmalu po začetku poljedelstva so lovci udomačili živali – koze in prašiče. Začela se je živinoreja. Ljudje so izdelovali orodje iz kamna, ki je bilo brušeno in glajeno (noži, kladiva, svedri …). Ker so bili ljudje preskrbljeni s hrano, se jim ni bilo treba več seliti. Uveljavila se je stalna naselitev. Nastale so prve vasi.

10

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

RP 7 SDZ 2019 notranjost 1 del.indd 10

28/11/2018 06:51

Iz besedila Velike spremembe v mlajši kameni dobi ob spodnji ilustraciji izpiši značilnosti mlajše 8. kamene dobe; kjer je mogoče, jih s puščico poveži s sliko.

a. co m

ČAS:

ALI VEŠ?

ar n

• Prve udomačene živali so bili psi; našli so ostanke ljudi in psov, ki so živeli skupaj že pred 16.000 leti.

Življenje lovcev in nabiralcev

Prvi ljudje so se preživljali z lovom, nabiralništvom in ostanki živali, ki so jih ubili veliki plenilci. Moški in ženske v prazgodovinskih skupnostih so si delo razdelili.

kn

jig

Moški so bili lovci. Lovili so mamute, dlakave nosoroge, ture, divje konje, jelene, pa tudi ribe in ptice. Lovska tehnika je bila preprosta. Na dno jame so položili priostrene kole. Jamo so pokrili z listjem in vejami. Z vabami ali s kričanjem so zvabili zveri, ki so se pri padcu v jamo poškodovale. Živali so nato kamenjali do smrti.

Potem so jih odrli in razkosali.

Mnoge najstarejše umetniške upodobitve iz prazgodovine prikazujejo lov.

Prvi ljudje so za zavetje uporabljali skalne previse in jame.

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

RP 7 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 11

11

27/12/16 09:50

Ženske so nabirale sadeže, koreninice, zeli in mehkužce. Pripravljale so hrano in pekle meso. Varovale so ogenj, iz kož so šivale obleke in šotorska krila. Ukvarjale so se z vzgojo otrok.

Prvi ljudje so se selili za čredami lovnih živali, zato niso imeli stalnih bivališč. Prebivali so v velikih šotorih.

Ogrodje je bilo narejeno iz lesa ali kosti in pokrito z živalskimi kožami, lubjem in listjem. Ob slabem vremenu ali nevarnostih so se zatekli pod skalne previse ali v jame.

V kameni dobi posameznik ne bi mogel preživeti sam, zato so se ljudje družili v skupnosti. Skupine, v katerih je bilo od 10 do 30 ljudi, so se imenovale horde. Na čelu skupine je bil vodja. Življenje v skupini je bilo izjemno pomembno pri lovu.

a. co m

Primerjaj delo moških in žensk v kameni dobi in dopolni preglednico tako, da vpišeš 9. v ustrezen stolpec.

ar n

ALI VEŠ?

• Neandertalci so največkrat lovili zajce in druge male živali, čeprav so bili med njihovim plenom tudi mamuti.

• Še danes ponekod v Afriki, Aziji in Južni Ameriki obstajajo ljudstva, ki se preživljajo podobno, kot so se ljudje v prazgodovini.

MOŠKI

ŽENSKE

izdelava orodja in orožja priprava živalskih kož

jig

lov

skrb za otroke in starejše nabiranje sadežev

pripravljanje hrane in varovanje ognja

kn

postavljanje šotorov

Dosežki v razvoju tehnike Kamenodobni ljudje so bili tisočletja lovci in nabiralci. Pri lovu so si pomagali z različnim orožjem in orodjem, ki so ga izdelali iz materialov, ki so jih našli v naravi: kamenjem, lesom in kostmi. Najprej so jih uporabili takšne, kot so jih našli v naravi. Niso jih oblikovali ali spreminjali.

Prvo obdelano orodje je bil grobo obdelan kamen (pestnjak) iz trdega kremena. Njegova uporaba je za človeka pomenila večjo uspešnost pri preživetju in boljše življenje.

12

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

RP 7 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 12

27/12/16 09:50