9789612716622

8

a. co m

Fizika

kn

jig

ar n

Timotej Maroševič, Danica Mati Djuraki, Riko Jerman in Mihael Gojkošek

Fizika 8 AZ 01_2016.indd 1

23/03/16 09:44

Timotej Maroševič, Danica Mati Djuraki, mag. Riko Jerman in dr. Mihael Gojkošek

Fizika 8

Zvezek za aktivno učenje (1. del)

a. co m

Urednik: dr. Mihael Gojkošek Strokovni pregled: Stane Arh Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Igor Šinkovec, Kristina Krhin, Andrej Jurjovec (tehnične skice) Fotografije: Shutterstock, iStockPhoto in drugi viri (natančen seznam je na strani 64)

ar n

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2015). Vse pravice pridržane.

jig

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

kn

National Geographic, National Geographic Society in rumeni okvir so registrirane znamke društva National Geographic Society.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 531 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

53(075.2)(076) FIZIKA 8. [Zvezek za aktivno učenje] / Timotej Maroševič ... [et al.] ; [urednik Mihael Gojkošek ; ilustracije Igor Šinkovec, Kristina Krhin, Andrej Jurjovec (tehnične skice) ; fotografije Shutterstock, iStockPhoto in drugi viri]. - 1. izd., 1. ponatis. Ljubljana : Rokus Klett, 2016 ISBN 978-961-271-662-2 1. Maroševič, Timotej 2. Gojkošek, Mihael, 1985284048384

Fizika 8 AZ 01_2016.indd 2

23/03/16 10:01

Kazalo

a. co m

5

Uvod v fiziko

Fizika kot veda

6

Fizikalne količine in enote

Svetloba

8

17

Širjenje svetlobe

18

ar n

Preslikave z zbiralno lečo

Vesolje

39

Zvezde in ozvezdja Osončje

40

44

Razvoj astronomije

jig

kn

30

54

Pred seboj imaš zvezek za aktivno učenje, ki ti bo v pomoč pri pouku fizike v osmem razredu. Vaje v tem zvezku te bodo vodile v svet raziskovanja svetlobe, vesolja, gibanja in sil. Naloge na temni podlagi so predlogi za dejavnosti, ki jih lahko izvedeš samostojno ali v paru s sošolcem ali sošolko.

Kako se najraje imenuješ:

a. co m

Naj ti bo spoznavanje fizike in njenih zakonitosti v veselje, novopridobljeno znanje pa navdih za raziskovanje sveta.

Datum tvojega prihoda na svet: Višina: Masa: Barva oči:

ar n

Barva las:

Kaj te v življenju najbolj veseli?

Kaj si želiš početi v prihodnosti?

kn

jig

Tvoja najljubša pesem:

lika:

s Tvoja

Tvoji n

ajdra

žji:

a. co m

1

Uvod v fiziko Kako to, da narava ničesar ne naredi zaman; in od kod se pojavita ves ta red in ta lepota, ki ju vidimo v svetu?

kn

jig

ar n

sir Isaac Newton

Uvod v fiziko | 5

Fizika kot veda Fizika je naravoslovna veda, ki naravne pojave opisuje s fizikalnimi količinami in zakoni.

Naštej fizikalne količine, ki jih že poznaš. Kaj opisujemo z njimi?

Metode dela v fiziki

a. co m

1

Znanstveniki za opazovani pojav najprej predlagajo več razlag. Pravilno izmed njih izberejo s pomočjo testnih poskusov.

Opiši proces, v katerem nastane znanstvena teorija.

jig

ar n

2

3

Obkroži odgovore, ki pravilno nadaljujejo spodnjo poved.

Znanstvena teorija …

je napoved izida testnega poskusa. je razlaga, ki jo zagovarja najbolj izkušen znanstvenik. je razlaga, ki uspešno prestane številne testne poskuse. ni nikoli dokončno potrjena. je izražena z matematičnimi enačbami.

kn

a) b) c) d) e)

6 | Uvod v fiziko

4

Poleg fizike naravne pojave preučujejo tudi druge naravoslovne vede. Razišči in primerjaj metode dela pri naravoslovnih vedah.

a. co m

a) Naštej vede, ki jih poleg fizike še uvrščamo med naravoslovne vede.

b) Izberi in opiši en naravni pojav, ki ga opisuje fizika.

ar n

c) Razišči, katera od naravoslovnih ved še preučuje ta pojav.

d) Primerjaj vidike preučevanja naravoslovnih ved, ki opisujejo izbrani naravni pojav.

Katere metode dela so naravoslovnim vedam skupne, katere se razlikujejo?

jig

e) Na kakšen način fiziki opisujejo izbrani pojav?

kn

f) Kaj jih pri raziskovanju izbranega pojava najbolj zanima?

c) Kaj raziskujejo ostali naravoslovci?

Uvod v fiziko | 7

Fizikalne količine in enote Osnovne fizikalne količine S črto poveži fizikalno količino, njeno enoto in pripravo za merjenje te količine.

Osnovna enota meter amper kelvin kilogram sekunda

2

Fizikalna količina

Merska priprava

a. co m

1

masa

ura

čas

termometer

električni tok

tehtnica

dolžina

ampermeter

temperatura

meter

Dopolni preglednico osnovnih fizikalnih enot.

Osnovna fizikalna količina Ime

Oznaka

Ime

m

kilogram

čas

I

s amper

T

množina snovi

kn

jig

svetilnost

8 | Uvod v fiziko

Oznaka m

ar n

dolžina

Osnovna fizikalna enota

A K

mol cd

Merjenje fizikalnih količin Poimenuj merilne naprave.

4

a. co m

3

Preizkusi se v izvedbi preprostega fizikalnega poskusa in merjenju izbrane fizikalne količine.

Potrebuješ: dve kladi, debelejši karton, plastenko, riž, kuhinjsko tehtnico.

jig

ar n

Sestavi dolino iz kartona, ki ga na robovih podložiš s kladama. Plastenko različno napolni z rižem (na primer 3 do 14 , do 12 , do 4 in do vrha) in jo vsakič stehtaj. Plastenko vsakič spusti z istega mesta na pobočju doline in vsakokrat štej, kolikokrat se zakotali sem in tja, preden se ustavi. Meritve zberi v spodnji preglednici.

Napolnjenost plastenke

Masa [kg]

Število potovanj

kn

povsem prazna

do

1 4

polna riža

do

1 2

polna riža

do

3 4

polna riža

povsem polna riža

Izziv: nariši še graf, ki kaže, kako se število potovanj spreminja z maso plastenke.

Uvod v fiziko | 9

5

Izmeri dolžino šolske klopi.

Potrebuješ: šolsko klop, meter. a) Oceni, ne da bi meril, kolikšna je dolžina šolske klopi.

a. co m

Ocenjena dolžina: b) Z metrom čim bolj natančno izmeri dolžino šolske klopi. Izmerjeno vrednost vpiši v spodnjo tabelo. Meritev nekajkrat ponovi, ali pa tabelo dopolni z meritvami svojih sošolcev.

Meritev Izmerjena dolžina

1

2

3

4

5

6

c) Zakaj pri merjenju pride do razlik v izmerkih?

ar n

d) Kako imenujemo napake, ki lahko nastanejo pri merjenju? Zakaj nastanejo?

jig

Povprečno vrednost izračunamo tako, da seštejemo vse vrednosti meritev in seštevek delimo s številom meritev.

kn

e) Izračunaj povprečno vrednost izmerjenih dolžin. Za koliko se tvoja ocena dolžine razlikuje od te vrednosti?

10 | Uvod v fiziko