Issuu

Helena Verdev

RAZISKUJEM SLOVENIJO Samostojni delovni zvezek

9 knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 1

23/04/15 11:00

Helena Verdev

Raziskujem Slovenijo

Samostojni delovni zvezek za geografijo v devetem razredu osnovne šole Urednica:

Helena Verdev

Strokovni pregled:

dr. Karel Natek, Emica Škrinjar

Jezikovni pregled:

Mateja Samastur

Tehnične risbe:

Gregor Štrukelj

Oblikovni pregled:

Grega Inkret

Zemljevidi:

Monde Neuf, d. o. o., Grega Žorž / Extreme alt bojan goli s.p.

Ilustracije:

Igor Šinkovec, Marko Renko/Umer d. o. o.

Fotografije:

Istockphoto, Shutterstock, Fotodokumentacija Dela, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine, zasebno gradivo (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society. © Založba Rokus Klett, 2011. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki.

knjigarna.com swis721

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 2

CMYK 10/100/90/0

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.2)(076.1) VERDEV, Helena Raziskujem Slovenijo 9. Samostojni delovni zvezek / Helena Verdev ; [zemljevidi Monde Neuf, Grega Žorž ; tehnične risbe Gregor Štrukelj ; ilustracije Igor Šinkovec, Marko Renko ; fotografije Istockphoto ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2015 ISBN 978-961-271-659-2 279249920

23/04/15 11:00

KAZALO Slovenija Po površini majhna, a izredno raznolika

6 8

Dogajanje na ozemlju Slovenije v preteklosti

V žarišču: Republika Slovenija

Nastanek površja

Kamninska zgradba

Podnebje

Rastlinstvo in živalstvo

Prebivalstvo Slovenije

Prebivalstvo skozi čas

Naravno gibanje prebivalstva

Sestava prebivalstva

Poselitev Slovenije

V žarišču: Slovenci po svetu

Gospodarstvo Slovenije

Gospodarstvo nekoč in danes

Kmetijstvo

Industrija, promet in trgovina

V žarišču: Preskrba z energijo

Turizem

Naravnogeografske enote Slovenije

Delitev Slovenije

Alpske pokrajine

V žarišču: Varstvo narave

Predalpske pokrajine

100

V žarišču: Onesnaževanje okolja

108

Obpanonske pokrajine

112

V žarišču: Naravne nesreče

118

Dinarskokraške pokrajine

122

V žarišču: Kras v Sloveniji

128

Obsredozemske pokrajine

132

Slovenija še enkrat na kratko

142

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 3

23/04/15 11:00

SPET DOMA naslov teme

naloge

Novim dogodivščinam naproti! Pozdravljeni na novem potovanju! Sedaj ste že pravi popotniki, saj ste prepotovali že ves svet. Po ogledu našega planeta od daleč in raziskovanju posameznih celin je prišel čas, da se vrnemo domov in si natančneje ogledamo Slovenijo. Najprej bomo to čudovito deželo spoznali kot celoto, nato bomo raziskovali, kdo živi tu in s čim se ukvarja, na koncu pa si bomo ogledali vsak del države posebej. Potovanje vam bo prineslo številna nova spoznanja, nekateri deli pa vam bodo še posebej ostali v spominu. O krajih, ki jih bomo obiskali, gotovo že marsikaj veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – presenečeni boste, koliko zanimivosti skriva. Z vrnitvijo v domači kraj zaključujemo naše štiriletno druženje. Upam, da ste spoznali, kako čudovit in nenavaden je planet, na katerem živimo. Poskrbite, da ga bodo lahko obiskovali tudi popotniki za vami. Helena

A J I N E V O SL

LI BOMO RAZISKA

en lege enije in pom sko lego Slov • geograf in svetu e v Evropi nost Slovenij • prepoznav dne naro e v med ost Slovenij čen vklju • e organizacij anja ga vključev mednarodne • pomen Slovenije v je na ozemlju • dogajan preteklosti Slovenije značilnosti • naravne

LOV E N I E N OT E S

J E—

ja. na vprašan odgovori vo pomočjo in z njego skem barju barjih na strani 101. mokrot an e blj očj Lju je obm zapis o kih visokih e kotline. To vniki Preberi si is o Pohors u Ljubljansk (ekstenzivno košeni tra bo tudi zap an južnejšem del V pomoč ti ina obdelave vezan na ohr barje je v naj nač o jsko nsk adi jen blja Zar živl k Lju e vode. rastlin je in pozno koš taln in li ih ke Krajinski par jen živa viso gno del ji posledica ega skromno bivalci gr rstnost. Več obs pre nov tev nji raz travišč, ki so ajš ani tuk N OT E S L velika biotska nskega barja ter na ohr dobi, ko so E O GoR Ana E Etu FSK sve je ohranila G kol blja mlajši kameni — AV N O no N AeR lese značaja Lju rejš eljeno že v doslej najsta mokrotnega je je bilo pos bljansko bar bilo tu odkrito travnikov. Lju kolih. Leta 2002 pa je e na .si/) kolišča – hiš janskobarje

— N A R AV

NOGEOG

RAFSKE

ljubl http://www. (povzeto po:

pogojih A) V kakšnih

nastanejo

PREDALP

barja?

ovno razliko

osn C) Pojasni

je in za kog

bljansko bar

ki park Lju

isten Krajins

kor B) Zakaj je

nskim barjem

med Ljublja

itev lno za posel Kaj je znači pokrajin? Predalpskih

: Lega v Evropi Površina: sto: Glavno me Najvišji vrh:

LAHKO

a: Najdaljša rek

pokrajin Predalpske Alpam, prištevajo k po nižjih predvsem neb pod toplejšem ilnih štev V zgradbi. n so i vp sta tud me ajo plet teta lcev). Našpre sr biva ka pre ars 0 pod (25.30 ra pok več tudi gos ske tem ljud dalp a, ko Pre ven delo veli poselit kp širo aja na kilo rov prih met na vno o kamor dne značilno hitr. Ses teh mest je visokogorje pred Za obrobja hribovja ter bivalstva.

urn valno in kult o, izobraže mesto v Je gospodarsk ine in tretje največje kotl – začetki zgodovino dišče Celjske zelo bogato 15. stoletju je bilo Sloveniji. Ima v 14. in ov, eno hiKelt za čas a es velj segajo v grofov. Dan i z dobro sedež Celjskih se mest v Slovenij stmi. čih vno treje razvijajo o in storitvenimi deja strij indu razvito

Pohorje

102

učni cilji

razlaga 100 100

knjigarna.com swis721

dodatna informacija

uvodna naloga

CMYK 10/100/90/0

Zemljevidi – Osnova vsakega potovanja je zemljevid. Prav zaradi tega smo dodali zemljevid Slovenije. Z njegovo pomočjo in s pomočjo stenskega ali ročnega zemljevida boste dopolnjevali zemljevide posameznih pokrajin z osnovnimi

geografskimi pojmi. Zaradi boljšega razumevanja podatkov so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več in bolj podrobne zemljevide pa najdete v atlasu Slovenije.

DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 4

PREDALPS I V EVROPI

ložena števila pre značilna raz em svetu a hribovja je življali Za Predalpsk inah v hribovit ih ljudje tu pre V manjših dol i, po prisojnih pobočj S čim so se poselitev. Na ti? gručaste vas kmetije in zaselki. jo uje v preteklos vlad e ih rud pre nadmorske h pa samotn ob nahajališč va eni trov bilo me je slem 0 i na in do 110 pridobi P V preteklost ji so . Mnogo Idriko a poselitev delimo, Za arstvo. VKa 1300 metrov zahodu seg razvito rud vzhodu do v Hrastniku p delo v k, ero na i cin sev voz in na ec po višine, vsak dan Preedal a o psk dal v Mežici svin odn g. Pre Zah območja se ekod območj i premo ija a po ljudi s tega izac ovja so pon strm a rial ust Trbovljah rjav zajezna čiln la ind v dolini. Hrib aščanjem iji zI ezanim zar večje kraje inijipre me line Več prve v Sloven indust ne .ob začrije ter s tem pov poseljene kot km e vrste izseljevanja ga aloTo gosteje so ličn avlj ljajo Naj cej raz dst tav ne. pre pre Ses raji u ve Po in živ kulturne pok kjer gostota poselit tja kljub tem la o na žive ova id ošk pre fjel ljev vlad , pre j zem ine svetu staŠko živ prečje (gle in večje dol hribovitem jedelstvo in da vensko pov večjih mest: sedmih naj Vzhodno Pre o v dolinah pol , presega slo od i stvo 0 štir .60 dar jo a lje (37 Tu leži hribovje) seg strani 50). bivalcev), Ce enje , (277.500 pre 0 prebivalcev) in Vel meje. Hribovje Ljubljana Kranj (37.20 dnih več vzpore prebivalcev), p kamninah so odn Severovzh CELJE line Celjske kot o sre-

lega: Geografska

TOLE JE

i barji.

i visokim in Pohorskim

23/04/15 11:00

V žarišču − Večini poglavij so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali »V žarišču«. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, ki izstopajo pri posameznem delu potovanja, hkrati pa je obravnavani pojav pomemben za celo Slovenijo. Naloge za žarišča so razdeljene na enote PRED, MED in PO prebranem osnovnem besedilu. Naloge PRED poskusite rešiti, preden preberete besedilo »V žarišču«, naloge MED rešujte med branjem, naloge PO pa so namenjene poglobitvi znanja. Slovenija še enkrat na kratko − Na koncu je dodana še kratka ponovitev, s pomočjo katere boste obnovili in strnili osnovna znanja o Sloveniji in njenih prebivalcih.

fotografije in grafi

povzetek in aktivnosti

vprašanja.

dgovori na

mokrotnih je območje kotline. To vniki) se o košeni tra anitev e (ekstenzivn vezan na ohr jsko jen živl enih je in pozno koš ih jen gno kromno bivalci gradiliN I J E— pre nji ajš E bi, ko so tuk G R Ana N OT E S LOV E Etu SK F sve O G Ekolo AV N O no A R lese N jše

AJINE SKE POKR PREDALP POVZETEK

INE KE POKRAJ PREDALPS V SLOVENIJI IN V EVROPI

očja imajo Najvišja obm vladuje podnebja. pre imamo tri tipe dozemskih pokrajinah ija pa ima V Sloveniji sre ven Ob v Slo je, ala neb preost gorsko pod podnebje, je. dozemsko insko podneb zmerno sre zmerno cel

osto Evropi pog ločijo pokrajine v Predalpske rav se od njih Alpam, čep ah, prištevajo k morskih višin ki po nižjih nad ši kamnins predvsem ju in pestrej ah se neb pod rajin toplejšem dalpskih pok številnih Pre lih pokrajin. zgradbi. V sovpli i nevileosta sta tud me ajo plet teta Našpre a, 20 do 50 ebivalcev). arska središč so prib . o ensko i gospodske liceližn rajin pok i izeoko slov ljud dalp a, temveč tud Pre o veliko , ki obdaja k pas na delmet rov šironar aščanje predalpska evno prihaja kiločiln o hitr.oSes tavljajo jih je zna in kotline. ne visokogorje doli a teh mest predalpske tva. hribovja ter

ji.

i visokimi bar

PONOVI Sloveniji? podnebje v iji. j vpliva na ja v Sloven osti podneb m kraju. 1. Kaj najbol šne značiln ače 2. Naštej splo osti podnebja v dom z vodo? čiln mi pri oskrbi 3. Opiši zna venija sooča s težava Slo 4. Zakaj se

ebivals

li tu preživlja o se ljudje moga eklosti? ih rud in pre bro,pokrajine? ob nahajališč vali živo sreke bilo je sti klo pridobi o Predalps in . V Idriji so lim destn ga so rudarstvo KakoHra iku, Zagorju je, za katere

hrijebov cink, v rajione psk ine, se pok ci svinec in Preedal o psk dal odn se ozke dol e kotline. zelo g. Pre Zah terso mo očjavile ija. Raz a pob ah rjavi pre izac strm a rial do Ljubljansk ust čiln zna la ind a jeavir in seg ijolstv o, biva z Ital Sloveniji zaje rije inijipre me , Cerkljansk ob Več . jsko ne V Idri zač o. ust o, inskstv kmetij aloTolm ne vrste ind Ses avljga ljajo - ovje. dst tav hrib kogoz u pre rajsin hogeja Polnor in živi o la etja kljub tem Ško ko ova ošk vlad . bovje (tudi Posavs sta prefjel eja živinor hri in vitem svetu o vo aške psk hrv elst dal do o Pre h poljed nske kotline lja vo, v dolina Vzhodn a od Ljublja dela, sestav hribovje) seg ki ga Sava deli na dva jših mla , in. V meje. Hribovje slemen in vmesnih dol premoga. dnih lišča rjavega aja več vzpore nah d poneko je sega od kamninah so psko hribov so odno Predal . Na severu Severovzh je z Avstrijo line do me Celjske kot

d katera so in Kozjak, me orje, Strojna in Mežiška hribovja Poh e Dravska, Mislinjska . Od zan injska dolina globoko vre a Zgornja Sav leži odu lina, Šalešk zah Celjska kot dolina. Na eru si sledijo ezni deli juga proti sev jgraška kotlina. Posam so bolj ven ovja dolina in Slo pskega hrib dal Pre ega Severovzhodn hriboviti. av gričevnati kot njena ravnin največja skle ela, Dobrave, a kotlina je kot, Dež Ljubljansk ljajo jo Blejski ravan, Ljubljansko tav Sloveniji. Ses Bistriška je, pol ko orš Kranjsko-S je. bljansko bar polje in Lju

I RAZMISL

mi z značilnost v Portorožu i podnebja j značilnost je. Povej, ugotoviš? 1. Primerja rečno omrež ijo, manj Atenah. Kaj v uči ja pro neb in pod venije Sloven zemljevid Slo , v primerjavi z ostalo 2. Oglej si venije ima aj. kateri del Slo režje, in pojasni, zak om gosto rečno

ČI MOJ DOMA

KRAJ

SO) Slovenije (AR ls_71_00/ ma je Republike te/tables/nor strani Agenci /met/sl/clima lavo klimograma za 1. Na spletni o.arso.gov.si š za izde uje najdeš http://mete reb ga pot e, ki jih j, za katere poišči podatk oma tebi najbližji kra j ozir domači kra ograma. izdelavo klim za e. š atk uje pod potreb am. atke, ki jih • Izpiši pod nariši klimogr o podatkov avin? • S pomočj najmanj pad ači pokrajini. več in kdaj voda v dom • Kdaj je naj površinskih i ost čiln 2. Opiši zna

Pohorje

jan

feb

mar

apr

maj

jun

mm 300

°C 30

200

100

-10

jul

avg

okt

sept

nov

dec

ra [ºC] temperatu ] padavine [mm

K SLOVARČE

ost doseže hitr ki v sunkih kovit veter, rju močan in sun josti proti mo • burja – piha iz notran /h, km nad 100

100 100

Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti najpomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid. Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred seboj. Za lažjo uporabo je najprej prikazana Slovenija kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne naravnogeografske enote. Vsaka enota se začne z ilustracijo, ki je povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku, ki ga najdete na koncu vsake enote. Med besedili so različne naloge, s katerimi boste ponovili ali razširili svoje znanje. Ne pozabite si ogledati fotografij, zemljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane posebne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Profil. Na koncu vsake enote ali več združenih enot so Povzetek ter različne vrste aktivnosti (Ponovi, Razmisli, Aktivnost, Domači kraj), s katerimi boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje.

knjigarna.com swis721 30

aktivnost, namenjena spoznavanju domačega kraja

slovarček

Srečno potepanje po Sloveniji!

CMYK Svetovni splet – Svetovni splet je odličen pripomoček Za primerjavo podatkov z drugimi državami pa bomo za raziskovanje. Letos vam bodo še posebej10/100/90/0 služile uporabili tudi: naslednje strani: • Statistični urad Republike Slovenije (www. stat.si) • Agencija Republike Slovenije za okolje (www. arso.si) • Vlada Republike Slovenije (www. gov.si)

• eurostat.si • factbook.si Aktualno dogajanje v Sloveniji in po svetu lahko spremljate tudi s pomočjo revij, časopisov, radia in televizije.

DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 5

23/04/15 11:00

SLOVENIJA RAZISKALI BOMO • geografsko lego Slovenije in pomen lege • prepoznavnost Slovenije v Evropi in svetu • vključenost Slovenije v mednarodne organizacije • pomen mednarodnega vključevanja • dogajanje na ozemlju Slovenije v preteklosti • naravne značilnosti Slovenije

Geografska lega: Lega v Evropi:

knjigarna.com swis721 Površina:

Glavno mesto:

TOLE JE LAHKO

DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 6

Najvišji vrh:

CMYK 10/100/90/0 Najdaljša reka:

23/04/15 11:00

46°

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

15° DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 7

23/04/15 11:00

— S LOV E N I JA—

PO POVRŠINI MAJHNA, A IZREDNO RAZNOLIKA Kje leži Slovenija? Slovenija leži v Srednji Evropi, natančneje okoli 46° severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika. Geometrično središče

Slovenije je v Spodnji Slivni pri Vačah. V Sloveniji uporabljamo srednjeevropski čas (CET), ki je eno uro pred greenwiškim (GMT).

Na ozemlju Slovenije se stikajo štiri velike naravne enote. A) Na zemljevid vpiši države, na katere meji Slovenija. Na označena mesta dopiši imena njihovih glavnih mest. B) Na zemljevid vpiši velike naravne enote Evrope, ki se stikajo na območju Slovenije.

C) S pomočjo zemljevida Evrope v atlasu izračunaj zračne razdalje med glavnimi mesti sosednjih držav in Ljubljano. Merilo zemljevida:

knjigarna.com swis721

razdalja med mestoma na zemljevidu v cm

izračun

razdalja v km

Ljubljana–Zagreb

Ljubljana–Budimpešta Ljubljana–Rim Ljubljana–Dunaj

CMYK 10/100/90/0

Č) Katere štiri jezikovne skupine se stikajo na ozemlju Slovenije?

DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 8

23/04/15 11:00

— S LOV E N I JA—

Po čem je znana Slovenija? Za Slovenijo je značilna izjemna naravna raznolikost, ki v veliki meri vpliva tudi na družbene značilnosti. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je srednje gosto poseljena in se tako kot večina evropskih držav sooča s staranjem prebivalstva. Čeprav je Slovenija mlada država, je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij in postaja vse bolj prepoznavna v svetu. Škocjanske jame so največji doslej znani podzemni kanjon na svetu in primer izjemne naravne lepote, zato jih je organizacija UNESCO uvrstila na seznam svetovne dediščine.

2 V Sloveniji se je od osamosvojitve dalje zgodilo mnogo pomembnih dogodkov. Kateri dogodki so po tvojem mnenju v zadnjih letih pomembno vplivali na večjo prepoznavnost Slovenije v svetu? Utemelji svoj izbor.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 9

23/04/15 11:00

— S LOV E N I JA—

Slovenija ima veliko naravnih znamenitosti in bogato kulturno dediščino. A) Naštej in opiši pet po tvojem mnenju največjih naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije. B) Za vsako od izbranih znamenitosti poišči fotografijo − iščeš lahko v reklamah turističnih agencij, revijah, časopisih ali na svetovnem spletu, lahko pa katero tudi narišeš. Ne pozabi na vire! C) Na zemljevidu Slovenije označi lego posamezne znamenitosti. 1

knjigarna.com swis721 4

CMYK 10/100/90/0

DN140651_RS9_SDZ_2015_notranjost.indd 10

23/04/15 11:00