Helena Verdev
ar na .c om
RAZISKUJEM NOVI SVET Samostojni delovni zvezek za geografijo v osmem razredu osnovne šole
kn
jig
8
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 1
26/04/16 11:33
Helena Verdev
Raziskujem Novi svet 8
Samostojni delovni zvezek za geografijo v osmem razredu osnovne šole Helena Verdev
Strokovni pregled:
dr. Karel Natek, Emica Škrinjar
Jezikovni pregled:
Mateja Samastur, Katja Paladin
Tehnične risbe:
Gregor Štrukelj
Oblikovni pregled:
Grega Inkret
Zemljevidi:
Monde Neuf, d. o. o. in Studio Rokus Klett
Ilustracije:
Igor Šinkovec
Fotografije:
Shutterstock, Istockphoto (natančen seznam na koncu knjige)
ar n
a. co m
Urednica:
jig
Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.
© Založba Rokus Klett, 2015. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. National Geographic, National Geographic Society in rumeni okvir so registrirane znamke društva National Geographic Society.
kn
Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
GEO 8 RNS SDZ 2021 notranjost.indd 2
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)(076.1) VERDEV, Helena Raziskujem Novi svet 8. Samostojni delovni zvezek za geografijo v osmem razredu osnovne šole / Helena Verdev ; [tehnične risbe Gregor Štrukelj ; zemljevidi Monde Neuf in Studio Rokus Klett ; ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Shutterstock, Istockphoto]. - 1. izd., 6. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-658-5 COBISS.SI-ID 37353219
18/01/2021 06:34
KAZALO
NOVI SVET
6
Južna Amerika
8
Površje
94
Podnebje in rastlinstvo
97
Afrika 12 Površje
16
V žarišču: Potovanje celin
20
Podnebje
24
Rastlinstvo
28
V žarišču: Voda in širjenje puščav
30
Prebivalstvo
35
Gospodarstvo Severna Afrika Tropska Afrika Južna Afrika Izzivi Afrike
90
ar na .c om
Kaj že znam
41 46 49 52 56
jig
Amerika 58 Severna Amerika
60
Prebivalstvo
102
Gospodarstvo
106
Izzivi Amerike 110
Avstralija in Oceanija
112
Površje
116
Podnebje in rastlinstvo
120
Prebivalstvo
124
Gospodarstvo
127
V žarišču: Nove in stare kulture
132
Izzivi Avstralije in Oceanije 136
Polarni svet
Ledena prostranstva na severu in jugu
138
140
64
V žarišču: Naravni viri in človeštvo 144
Podnebje in rastlinstvo
66
Aktualno po svetu
V žarišču: Tornadi in hurikani
70
Prebivalstvo
75
Gospodarstvo
78
Združene države Amerike
82
Kanada
85
Srednja Amerika
87
kn
Površje
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 3
148
26/04/16 11:33
ar na .c om
OKOLI SVETA
naslov teme
Novim dogodivščinam naproti!
L E D E N O
O S E V E R N
JUŽNA AFRIKA
ravnina ob kotlina in obalna — SEVERNA le Kalaharijska zahodu je ob v Mozambiku. Na Indijskem oceanu ib. obali puščava Nam
e? šje Južne Afrik Kakšno je povr Kongovske celine, južno od na jugu Južna Afrika leži Južni iškega višavja. V kotline in Vzhodnoafr a in gorstva, izjemi sta višavj Afriki prevladujejo
Luanda
60
učni cilji
Pretoria
N
A
me • aktualne proble
CE I O
cionalnih skupnosti • značilnosti večna vpliv darstva in njegov • značilnosti gospo na pokrajino
b
Gaborone
SK
in velike Severne Amerike • geografsko lego naravne enote jo na podnebje • dejavnike, ki vpliva ni ske pasove v Sever • podnebne in rastlin za poselitev in sti Ameriki ter možno gospodarski razvoj ke Ameri ne Sever alstva • sestavo prebiv
Harare
Windhoek
Mb a
O C E A N
CEAN INDIJSKI O
e an
Maputo
južni povratnik 23,5 °
Merilo – Vsak zemljevid ima merilo. Za boljšo predstavo velikosti prikazanega območja je dodan še obris Slovenije v istem merilu.
Po odpravi razselili po stoletja je z prevladova Srednje in V Evropi p bi izseljeva prevzeli am
ekvator
o prebivalstvo, prevladuje črnsk V Južni Afriki sicer belcev. precej velik delež ljencev, vendar živi tu tudi njih evropskih prise i Ti so potomci nekda sem začel se so ki žev, Nizozemcev in Angle eje so se jim Kasn ju. stolet Afrike priseljevati že v 17. in drugi. V ta del ozi Franc i, pridružili še Nemc veliko rodovitne nejše podnebje, so jih privabili ugod naravni viri. zemlje in številni
V zadnjih med prise razlika m pravicam Elita pred 40 % pre ki nimajo
em jugu Afrike Cape Town na skrajn
pskih i Afriki veliko evro Zakaj je v Južn priseljencev?
1
Oglej s priselj in odg
A) V ka
pris črnsko nesburga, kjer živi Soweto je del Johan prebivalstvo.
B) V k
na
C) Od
52
v
razlaga
82
fotografije
Legenda – Oblike površja so na zemljevidih prikazane z različnimi barvami. Prikazane so tudi reke in meje držav ter označena glavna mesta, večji kraji in kraji s klimogrami. Imena rek, gorstev, otokov, polotokov, nižavij, držav in mest so napisana z različnimi pisavami.
4
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 4
Večina prebiv od preostalih številu priselj vzhodu so se jugu pa Špan Prvotno preb izginilo, pred belih naselje plantažah d iz Afrike.
Cape Town
kn
Zemljevidi – osnova vsakega potovanja je zemljevid. Prav zaradi tega smo ga dodali vsakemu delu potovanja. Zaradi boljšega razumevanja vodnika so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več zemljevidov, ki vsebujejo tudi več podrobnosti, najdete v različnih atlasih in v interaktivnem gradivu. Za lažjo primerjavo posameznih celin je zemljevidom dodana tudi stopinjska mreža.
ZDRU AMER
Maseru
ajo k Južni vpiši države, ki spad A) Na zemljevid Afriki. ne enote ter vpiši velike narav B) Na zemljevid Oranje. reki Zambezi in
A M E R I K A—
Kdo so Am Moroni
Malavijsko jezero
Lusaka
NT
O RAZISKALI BOM
Lilongwe
ATLA
T I H I
a dopo
eh 14–15 ali atlas
ljevida na stran
S pomočjo zem
nanarivo A n ta
SEVERNA AMERIKA
1
e Afrike. lni zemljevid Južn
liv
LJ
Mozambiški p re
A
A
I
Helena
— A F R I K A—
K AS
JSK NI K OR TO IF LO AL PO
jig
Beringov preliv
VIKTORIJIN OTOK
K
Pozdravljeni na novem potovanju! Prejšnje potovanje smo uspešno pripeljali do konca. Upamo, da ste si že uredili zapiske in fotografije. Verjamemo, da ne potujete le z nami in da med počitnicami lepote našega planeta raziskujete tudi sami. Lani smo skupaj prepotovali Stari svet. Letos bomo na potovanju spoznavali Novi svet – celine, ki so jih Evropejci začeli spoznavati v času velikih odkritij. Ker so takrat začeli podrobneje spoznavati tudi Afriko, bomo našemu letošnjemu potovanju dodali še to celino, ki je sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel prepotovali največjo puščavo na svetu, nato pa se bomo v družbi velikih pet podali tudi v ostale predele celine. Sledilo bo potovanje prek Atlantika – v Ameriko, kjer bomo v družbi losov in bizonov spoznali najprej severni del, nato pa na krilih kondorjev še južni del. Sledilo bo potovanje prek Tihega oceana do Avstralije, kjer nas bodo pričakali zvoki »didžeriduja«. Na koncu bomo v družbi pingvinov raziskali še Antarktiko. Nikakor pa ne smete zamuditi našega naslednjega potovanja, ko bomo podrobno raziskovali Slovenijo.
26/04/16 11:33
V žarišču − Posameznim geografskim enotam so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali V žarišču. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, značilne za posamezna območja, preko katerih potujete v tistem trenutku. Hkrati pa boste s pomočjo žarišč spoznali razširjenost obravnavanega pojava tudi drugod na Zemlji. Napisana so v obliki časopisnega članka.
PRED poskusite rešiti, preden preberete besedilo V žarišču, naloge MED rešujte med branjem, naloge PO pa so namenjene poglobitvi znanja. Na koncu popotovanja po posamezni celini so dodane strani Izzivi, kjer so nanizani kratki odlomki, ki opisujejo značilnosti celine. Namenjeni so ponovitvi in razširitvi potovanja. Izzivom so dodana vprašanja. Z njihovo pomočjo lahko s sošolci obnovite svoje potovanje.
ar na .c om
Naloge za žarišča so razdeljene na enote PRED, MED in PO prebranem osnovnem besedilu. Naloge
Vodnik in zemljevid obenem!
dodatne informacije
a ob tlina in obalna ravnin u je obS E V E R N A — Mozambiku. Na zahod mib.
A M E R I K A—
ŽAVE ZDRUŽENE DR AMERIKE
e. mljevid Južne Afrik
CEAN INDIJSKI O
i? Kdo so Američan
ike na kateri a ZDA ima predn Večina prebivalstv v večjem Prvi so se začeli ju. Na od preostalih celin. Evropejci v 16. stolet številu priseljevati in Škoti, na Irci ži, jevali Angle proti zahodu. vzhodu so se nasel selili se poma so jugu pa Španci; posto v stiku z Evropejci skorajda o je Prvotno prebivalstv ni in nasilja zaradi novih bolez izginilo, predvsem za delo na V južni del ZDA so belih naseljencev. e vozili črnce stoletja kot sužnj plantažah do 19.
ni
iz Afrike. ti postopoma jstva (1865) so se Po odpravi sužen ici 20. državi. V drugi polov e upadati, razselili po celotni priseljevanja iz Evrop stoletja je začel val iz Azije ter začeli priseljenci so pa i dovat prevla e Amerike. Južn in nje Sred e se ljudje ne ni države, iz kater priseljenci V Evropi praktično V novi deželi so vsi bi izseljevali v ZDA. li Američani. identiteto in posta prevzeli ameriško socialne razlike premoženjske in ja velika V zadnjih letih se obsta ujejo. Pri tem mi med priseljenci poveč i uzakonjenimi enaki razlika med v ustav stanjem. ostmi ter dejanskim ji sloj pravicami in možn sredn a, le 3 % prebivalstv Elita predstavlja a pa so reveži, a, večina prebivalstv 40 % prebivalstv zavarovanja. niti zdravstvenega ki nimajo urejenega
a skrajnem jugu Afrike
prikazuje število bju, Oglej si graf, ki v določenem obdo priseljencev v ZDA vprašanja. na vori odgo in
PONOVI
RAZMISLI
ati bju je začelo upad A) V katerem obdo e? priseljevanje iz Evrop kjer živi črnsko
smiselna? Zakaj? v se ti zdi najbolj sklepaj 1. Katera delite Severni Ameriki in reditev gorstev v 2. Oglej si razpo na podnebje. u? o njihovem vplivu mest kot na vzhod u celine manj velikih darstvo gospo za stva 3. Zakaj je na zahod rastlin n podnebja in 4. Ovrednoti pome
je v ZDA
bju je bilo priseljevan
B) V katerem obdo največje?
C) Od kod se ljudje v ZDA?
82
Ameriko? Severno in Južno 1. Kje je meja med e Amerike. e za različne delitv ne 2. Pojasni razlog rafsko lego Sever a evida opiši geog 3. S pomočjo zemlj kje se Severna Amerika najbolj približ vi, Amerike in ugoto Severni drugim celinam. naravne enote v velike ži poka 4. Na zemljevidu enuj. Ameriki in jih poim Severne Amerike, poišči največje reke do izliva. 5. Na zemljevidu njihov tok od izvira podnebij jih poimenuj in opiši ov opiši značilnosti gram klimo 6. S pomočjo iki. stvo v Severni v Severni Amer atlasu opiši rastlin v evida zemlj 7. S pomočjo Ameriki.
I ENC SLOV DA li VZ se zače četku za čno so ži no il . in na M že v 19 i val je sled nj jevati m prisel etja, nasled Po zadnje i. ol 20. st etovni vojn je skoraj va sv po II. prebivalst ov navedlo štetju Američan ajvečja N 0 176.00 o poreklo. st živi sk sloven ska skupno sloven levelandu. vC
in poselitev. in rastlinskih pasov reditev podnebnih e. si pojasniti razlik 5. Primerjaj razpo in Evropi ter posku v Severni Ameriki
ljujejo
danes največ prise
AKTIVNOST
na svetovnem spletu nih prospektih ali iki. 1. V časopisih, reklam rafije in podatke o Severni Amer tavi. poišči različne fotog jo na kratko preds va gradi ega zbran iko. Na osnovi tuj Severno Amer prepo evida zemlj potuješ. 2. S pomočjo jine, skozi katere Opiši različne pokra
SLOVARČEK
čena pokrajina valovita, s travo poraš • prerija – rahlo v Severni Ameriki
kn
del Johannesburga, vo.
1
POVZETEK
rna dve celini – Seve ografsko sestavljata med severnim in Ameriko naravnoge Zaradi velikih razlik in Južna Amerika. krat razdelimo na rno Ameriko veliko Seve delom južnim u jo Ameriko. Severno in Sredn ni polobli. Na sever v celoti leži na sever ocean, Severna Amerika vzhodu Atlantski ledeno morje, na iko jo obdaja Severno stika z Južno Amer n, na jugu pa se ocea Tihi u delom na zahod nim in južnim ožini. Med sever e. v ozki Panamski in družbene razlik so velike naravne ni Severne Amerike tnih pasovih na sever leži v vseh toplo največji Severna Amerika geografske lege ebje imajo poleg in i podn Na tokov li. ki polob mors reditev gorstev, vpliv predvsem razpo Rastlinstvo je prilagojeno podnebju. . je naravno oddaljenost od morja industrializacije ga kmetijstva in Zaradi intenzivne meri izkrčeno. na severu, v veliki rastlinstvo, razen
sestaa zvezna republika, ZDA so predsednišk ga mesta ih držav in glavne vljena iz 50 zvezn . Vsaka ima poseben status ent, Washington, ki svojo ustavo, parlam a zvezn zvezna država ima i Vsem pa so skupn guvernerja in vlado. denarna države, zunanja in ustava, predsednik . politika ter vojska
jig
nanarivo A n ta
južni povratnik 23,5 °
ZDA
povzetek in aktivnosti
Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti najpomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid. Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred sabo. Za lažjo uporabo je vsaka celina najprej predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne geografske enote. Vsaka enota se začne z ilustracijo, ki je povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so naloge, pri katerih se je treba za hip ustaviti in razmisliti. Ne pozabite si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane posebne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Osebnosti. Na koncu vsake enote ali več združenih enot so povzetek ter različne vrste aktivnosti (Ponovi, Razmisli in Aktivnost), s katerimi boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje.
naloge
Srečno potepanje po Novem svetu!
74
grafi
Svetovni splet – Svetovni splet je odličen pripomoček za raziskovanje. Letos bodo še posebej uporabne naslednje strani: • www.factbook.si • http://www.oecd.org/ • http://www.unaslovenia.org/ozn • http://www.un.org/
slovarček
Aktualno dogajanje v svetu lahko spremljate tudi s pomočjo revij, časopisov, radia in televizije. Aktualnim dogodkom so namenjene tudi posebej oblikovane strani na koncu samostojnega delovnega zvezka.
5
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 5
26/04/16 11:33
O KO L I SV E TA
KAJ ŽE ZNAM?
1
ar na .c om
V lanskem šolskem letu smo prepotovali Evropo in Azijo – celini, ki se po naravnih in družbenih značilnostih zelo razlikujeta. Letos bomo prepotovali kar pet celin, zato je še posebej pomembno, da najprej ponovimo nekatere osnovne pojme, ki smo jih že spoznali. Za vsako raziskovanje je pomemben zemljevid.
A) Zemljevida Evrope in Azije pobarvaj tako, da z barvami prikažeš relief. Pomagaj si z atlasom. B) S pomočjo atlasa na obeh zemljevidih vpiši morja in oceane, ki oblivajo celini.
kn
jig
C) Na zemljevid Evrope vpiši velike naravne enote: Pireneji, Alpe, Apenini, Dinarsko gorstvo, Karpati, Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Vzhodnoevropsko nižavje, Nemško-poljsko nižavje, Panonska nižina, Padska nižina in Vlaška nižina.
6
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 6
26/04/16 11:33
O KO L I SV E TA
Č) Na zemljevid Azije vpiši velike naravne enote: Ural, Kavkaz, Hindukuš, Karakorum, Himalaja, Mezopotamija, Turansko nižavje, Zahodnosibirsko nižavje, Tibetansko višavje, Iransko višavje, Dekanska planota in Srednjesibirsko višavje.
kn
jig
ar na .c om
D) Na zemljevid Azije vpiši polotoke, otoke in otočja: Mala Azija, Arabski polotok, Dekanski polotok, Indokitajski polotok, Korejski polotok, Kamčatka, Šrilanka, Indonezijsko otočje, Filipini, Japonsko otočje.
2
Dopolni trditve.
Država z največ prebivalcev na svetu je . Največja država na svetu po površini je . Najvišje gorstvo na svetu je . Najvišji vrh na svetu je , visok
m.
7
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 7
26/04/16 11:33
ar na .c om
NOVI SVET Od kod ime Novi svet?
Leta 1492 je pomorščak Krištof Kolumb krenil na pot proti Indiji v nasprotni smeri kot ostali pomorščaki – proti zahodu. Njegove načrte sta prekrižali Severna in Južna Amerika, Evropejcem takrat neznani celini, ki sta se mu postavili na pot. Tako se je pričelo odkrivanje Novega sveta. Z novimi geografskimi odkritji se je v 16. stoletju pojavilo tudi ime Novi svet. Najprej so s tem izrazom poimenovali Severno in Južno Ameriko. Kasneje se je pojem razširil tudi na Avstralijo. Do Kolumbovega potovanja so Evropejci poznali le Evropo, Azijo in severni del Afrike. Za ta del sveta se je uveljavilo poimenovanje Stari svet.
Severna Amerika
Celina je po prihodu Evropejcev postala cilj številnih priseljencev, ki so iskali prostor za naselitev in nove priložnosti za boljše življenje. Danes je poleg Evrope gospodarsko najbolj razvita celina.
kn
jig
Staroselsko prebivalstvo so zaradi različnih vzrokov pregnali in kasneje skoraj povsem iztrebili. Šele v novejšem času staroselci ponovno obujajo svoje izročilo, narašča tudi vsesplošno zanimanje za njihovo kulturo.
Južna Amerika
Celina z raznolikimi pokrajinami, obsežnimi tropskimi gozdovi in pisano sestavo prebivalstva. Zaradi prostranih tropskih gozdov, ki so življenjskega pomena za ves svet, Južno Ameriko imenujemo tudi zelena celina. To je tudi celina izjemne raznolikosti, s številnimi presežniki: najvišji slap, najbolj sušen kraj na svetu, najvišje ležeče glavno mesto, najjužnejše stalno naselje ...
Grand Canyon
Copacabana, Rio de Janeiro
8
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 8
26/04/16 11:33
N OV I SV E T
ar na .c om
Avstralija in Oceanija
Avstralija je najmanjša celina, ki ima svojevrsten živalski in rastlinski svet. Sestavljajo jo celina Avstralija in na tisoče otokov v Tihem oceanu. Njeno ime izhaja iz latinskega poimenovanja »Terra australis incognita«, kar pomeni neznana dežela na jugu. Prvi Evropejci so prišli do nje šele ob koncu 18. stoletja. Oceanija je ime za ogromno prostranstvo Tihega oceana s tisoči otokov.
Sydney
Afrika
Antarktika
Zaledenela, neposeljena celina okrog južnega tečaja. Je najhladnejša, najbolj sušna in najbolj vetrovna celina na Zemlji. Je edini del sveta, ki ni v lasti nobene države oziroma je v lasti vseh. Je zavarovano območje, ki ga je prepovedano gospodarsko izkoriščati.
Savana
Pingvini na Antarktiki
kn
jig
Druga največja celina na svetu. Je celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del zelo neugoden za poselitev. Zanjo so značilne visoke temperature in bogati naravni viri. Je zibelka človeštva in pravi mozaik ljudstev. Afriška družba se hitro spreminja in modernizira, še vedno pa obstajajo ljudstva, ki ostajajo na robu sodobne družbe.
9
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 9
26/04/16 11:33
N OV I SV E T
Zakaj bomo Afriko obravnavali skupaj z Novim svetom?
1
Njihovo raziskovanje se je začelo šele ob iskanju pomorske poti v Indijo. To je tudi razlog, da smo si Afriko, ki jo sicer prištevamo k Staremu svetu, prihranili za letošnje potovanje.
ar na .c om
Severna Afrika je bila Evropejcem poznana že v antiki, območja Afrike južno od Sahare pa so bila Evropejcem dolgo povsem neznana.
V spodnjo preglednico napiši celine, ki jih prištevamo k posameznemu delu sveta.
Stari svet
Novi svet
kn
jig
SEVERNA AMERIKA
JUŽNA AMERIKA
10
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 10
26/04/16 11:33
N OV I SV E T
2 Na življenje na posamezni celini vplivajo različni naravni in družbeni pojavi, zato so celine zelo raznolike. Za vsako celino napiši po eno zanimivost in ne pozabi prilepiti ali narisati česa, kar je povezano z opisano zanimivostjo.
ar na .c om
AFRIKA
kn
jig
AVSTRALIJA
ANTARKTIKA
11
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 11
26/04/16 11:33
e S r — A F R I K A—
d
o z
Gibraltarski preliv
e
m
s
k o
KANARSKI OTOKI
OCEAN
ZELENORTSKI OTOKI
S
a
h
a
ar na .c om
ATLANTSKI
in
ej
sk
i
za
jig
liv
AFRIKA
Gv
RAZISKALI BOMO
kn
• geografsko lego Afrike in njene geografske enote • dejavnike, ki vplivajo na podnebje • podnebne in rastlinske pasove v Afriki in možnosti za življenje v njih • velike reke in pomen rek za življenje • vzroke in posledice različne gostote prebivalstva
ekvator
• gospodarstvo posameznih delov Afrike • aktualne probleme Afrike
12
GEO 8 RNS SDZ 2016 notranjost.indd 12
26/04/16 11:34
m