9789612716523

a. co m ar n

jig

Albinca Pesek

GLASBA

kn

9 danes in nekoËč

Dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoč 9 Učbenik za glasbeno umetnost v 9. razredu osnovne šole

ar n

a. co m

Delovno gradivo priredila: dr. Marija Mihevc Strokovni pregled: Jerneja Bombek, prof., dr. Janja Črčinovič Rozman, dr. Gregor Pompe, mag. Karmen Salmič Kovačič Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc Priredbe za Orffova glasbila: Blaž Rojko Notografija: Marjan Šijanec, Blaž Rojko Ilustracije: Mojca Sekulič Fo Fotografije: Ana Haberman, Miran Kambič, Egon Kaše, Vanja Kos, Svanibor Pettan, Vladimir Pezdirc, Tihomir Pinter, Stane Sršen, Miha Zabret, DSS, Založba Didakta, Založba Rokus Klett, RTV Ljubljana, Narodna galerija Ljubljana

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus-Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

jig

Učbenik Glasba danes in nekoč 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 152. seji, dne 25. 10. 2012, s sklepom št. 6130-1/2012/134, potrdil kot učbenik za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole.

kn

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2007). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 9. Učbenik za glasbeno umetnost v 9. razredu osnovne šole / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca Sekulič Fo ; fotografije Ana Haberman ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2015 ISBN 978-961-271-652-3 280390400

1

GLASBA 9 UC 2014 notranjost_kolofoni.indd 1

17/07/15 15:40

UVODNA ENOTA Glasbeni utrinki z različnih koncev sveta

5

GLASBENA UMETNOST OD PREHODA IZ 19. V 20. STOLETJE DO DANES 10

Znanost in umetnost v 20. stoletju Glasba v 1. polovici 20. stoletja

Ekspresionizem

Neoklasicizem Glasba v 2. polovici 20. stoletja

Izbrani skladatelji

Olivier Messiaen

Pierre Schaeffer

Edgar Varèse

John Cage

Karlheinz Stockhausen

Witold Lutosławski

Krzysztof Penderecki

Philip Glass Časovne vzporednice

15 18 20 22 25 26 26 27 28 29 30 31 31 33 34

ar n

a. co m

Impresionizem

jig

Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja

Dogodki, povezani z glasbeno kulturo

Slogovne usmeritve

Izbrani skladatelji

Anton Lajovic

Lucijan Marija Škerjanc

Marij Kogoj

Slavko Osterc Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja

Dogodki, povezani z glasbeno kulturo

Slogovne usmeritve in skladatelji Časovne vzporednice

36 36 37 38 38 38 39 39 40 40 42 44

kn

JAZZ

Najpopularnejši jazzovski slogi Simfonični jazz in George Gershwin Jazz v Sloveniji

48 51 52

ROCK Najpopularnejši rockovski slogi Rock v Sloveniji

56 60

ZAKLJUČNE ENOTE

2

GLASBA 9 UC 2014 notranjost_kolofoni.indd 2

Glasba in ples Muzikal Glasba in film Glasbeni poklici

64 66 68 70

DELOVNO GRADIVO K UČBENIKU

73

07/07/15 10:37

a. co m ar n jig

kn 4

GLASBA 9 UC 2010 notranjost.indd 4

25.2.10 8:47

Uvodna enota

a. co m

Glasbeni utrinki z razliËnih koncev sveta NekoË je bil priljubljen rek, da je glasba univerzalni jezik, ki ga lahko vsi razumemo in se z njim izražamo. Ta rek lahko sicer velja za šolane glasbenike zahodne klasiËne glasbe, ki jo je mogoËe študirati na razliËnih koncih sveta.

Vpogled v glasbene govorice ljudstev sveta pa nam pokaže, da ta rek nima univerzalne veljave. Glasba sicer je univerzalni pojav, vendar tako kot v razliËnih kulturah obstajajo razliËni govorni jeziki, obstajajo tudi razliËne glasbene govorice, ki so lahko predmet veËletnega poglobljenega študija.

jig

ar n

V današnjem Ëasu intenziviranja stikov med ljudmi z razliËnih koncev sveta prihaja tudi do vedno veËjega zanimanja za razliËne glasbe, ki jih ustvarjajo, izvajajo in poslušajo predstavniki razliËnih kultur, družbenih razredov, generacij in spolov. NiË Ëudnega torej, da v Sloveniji danes potekajo nastopi glasbenikov z vvseh seh ccelin elin iinn ddaa ssee vvrstijo rstijo ttudi udi rraznovrstne aznovrstne ddelavnice elavnice gl lasbenih glasbenih iinn pplesnih lesnih vvešËin ešËin — oodd tteËajev eËajev aafriškega friškega bbobnanja, obnanja, iigranja granja nnaa ddidžeridu idžeridu ((tradicijsko tradicijsko gglasbilo lasbilo aavstralskih vstralskih sstaroselcev), taroselcev), ddoo pplesanja lesanja kklasiËnih lasiËnih iindijskih ndijskih pplesov, lesov, kkot ot jjee nnpr. pr. bbharatanatyam haratanatyam aalili pprakticiranja rakticiranja sstilizirane tilizirane bborilno-plesne orilno-plesne ttradicije radicije ccapoeira apoeira iizz BBrazilije. razilije.

JOŽE PREZELJ IGRA NA DIDŽERIDU. FOTO: MIHA ZABRET

kn

IZVAJALEC BORILNO-PLESNE TRADICIJE CAPOEIRA

5

GLASBA 9 UC 2010 notranjost.indd 5

25.2.10 8:47

a. co m

V svetovnih glasbenih trendih je Ëutiti prilagajanje posameznim lokalnim okoljem.

Na razliËnih koncih sveta smo lahko priËa razliËnim glasbenim kombinacijam. Polke in valËke na primer izvajajo ameriški staroselci, bolivijsko-brazilsko Lambado Romi na Kosovu itd.

ar n

AMERIŠKI STAROSELCI IZVAJAJO POLKE IN VAL»KE (T. I. CHICKEN SCRATCH). FOTO: SVANIBOR PETTAN

jig

Skupnosti staroselcev, od avstralskih BOLIVIJSKO-BRAZILSKA LAMBADA V IZVEDBI ROMA S KOSOVA. FOTO: SVANIBOR PETTAN Aboriginov do severnoevropskih Saamijev, preko moderniziranih verzij svojih tradicijskih glasb opozarjajo na vprašanja, ki zadevajo njihove kulturne in politiËne pravice (npr. Yothu Yindi). Priseljenci ponekod poskušajo premostiti kulturne razlike s pomoËjo povezovanja glasb iz izhodišËne države in iz države izbire.

kn

Indijski priseljenec na Norveškem Jai Shankar (drugi z leve) s svojim ansamblom izvaja skladbo z naslovom Griegraga. Melodija je iz stavka Jutro (suita Peer Gynt) norveškega skladatelja Edvarda Griega. Igra jo na naËin in z inštrumenti, ki so znaËilni za indijsko klasiËno glasbo.

6

GLASBA 9 UC 2010 notranjost.indd 6

JAI SHANKAR

YOTHU YINDI

25.2.10 8:47

a. co m

LJOBA JEN»E IN TIBETANSKI MENIHI NA SKUPNEM KONCERTU V SLOVENJ GRADCU. FOTO: ANA HABERMAN

Ponekod je motiv za skupne projekte nosilcev razliËnih glasbenih tradicij zavest o duhovnih povezavah, o Ëemer priËa sodelovanje slovenske pevke in pravljiËarke Ljobe JenËe s tibetanskimi menihi.

AVSTRALSKI STAROSELEC Z DIDŽERIDUJEM

ar n

Pogosto pa zadostuje le radovednost glasbenikov, ki z ustvarjalno vnemo kombinirajo glasbe iz razliËnih zemljepisnih, zgodovinskih in družbenih kontekstov. Brazilska glasbenika Edson Cordeiro in Cassia Eller sta na primer uspela sestaviti pesem Satisfaction britanske veteranske rock skupine The Rolling Stones in arijo Kraljice noËi iz opere лarobna pišËal W. A. Mozarta.

kn

jig

V informacijski družbi današnjega Ëasa je dejansko veliko možnosti za samostojno razširjanje znanj o glasbah sveta, po konËani srednji šoli pa ga je mogoËe poglobiti s študijem etnomuzikologije.

NIGERIJSKA GLASBENIKA IGRATA NA GOVORE»I BOBEN.

KANUN (ARABSKO IN TURŠKO GLASBILO)

7 JUŽNOAMERI»ANA IGRATA NA PIŠ»ALI.

GLASBA 9 UC 2010 notranjost.indd 7

RAVI SHANKAR IGRA NA SITAR.

25.2.10 8:47

a. co m ar n jig

kn 8

GLASBA 9 UC 2010 notranjost.indd 8

25.2.10 8:47

kn

jig

ar n

a. co m

Glasbena umetnost od prehoda iz 19.v 20.stoletje do danes

GLASBA 9 UC 2010 notranjost.indd 9

25.2.10 8:47

Impresionizem Impresionizem je slog ali umetniška smer, ki je nastala v zadnjih desetletjih 19. stoletja v Franciji in bila ena osrednjih naËinov umetniškega izraza do 1. svetovne vojne. Najprej se je pojavila v slikarstvu, pozneje pa tudi v književnosti in glasbi. Temelji na izražanju vtisov (impresija = vtis), zlasti iz narave, in na intimnosti raznovrstnih obËutij, vzdušja ter poetiËnih razpoloženj. Umetniška smer je dobila ime po sliki Clauda Moneta Impresija: SonËni vzhod, ki je bila razstavljena leta 1874 v Parizu skupaj z deli drugih slikarjev podobnega izraza.

To so bili Pierre Auguste Renoir, Camille Pissaro, Édouard Manet in Edgar Degas.

ar n

a. co m

impresionizem, Claude Monet, francoski impresionisti, modalne in celotonske lestvice, pentatonika, kromatiËna lestvica, paralelno nizanje akordov, Claude Debussy, Maurice Ravel

kn

jig

CLAUDE MONET IMPRESIJA: SONлNI VZHOD

AUGUSTE RENOIR MLADI DEKLETI PRI KLAVIRJU

Impresionisti so slikali predvsem vedre prizore iz življenja, pariških predmestij in ulic ter lepote narave.

Njihova priljubljena tema je bila voda — npr. mirna jezera, tok reke ali valovi oceanov. Slikali so v naravi, da so lahko ujeli na platno trenutno svetlobo, meglico ali barvitost sonËnih žarkov.

Takšne so tudi impresionistiËne slike — skupek neštetih barvnih nanosov ËopiËa brez jasno zaËrtanih linij.

EDGAR DEGAS URA BALETA

10

GLASBA 9 UC 2010 notranjost.indd 10

25.2.10 8:47

MODALNE LESTVICE JONSKA LESTVICA

GLASBA DORSKA LESTVICA

Za poetiËna, meditativna razpoloženja in prenašanje notranjih vtisov iz narave v glasbo uporabijo skladatelji bogate zvoËne barve in harmonije, ≈zabrišejo« jasne melodiËne linije in tradicionalno tonalitetnost. Med preostalimi znaËilnostmi impresionistiËnih skladb lahko omenimo naslednje:

a. co m

FRIGIJSKA LESTVICA

LIDIJSKA LESTVICA

• skladatelji pišejo veËinoma programsko glasbo, • tonaliteta je razširjena — izgublja se obËutek za dur in mol, • skladbe temeljijo na novih lestvicah, tudi neevropskih — modalnih, pentatonskih, kromatiËnih, celotonskih, • znaËilno je paralelno nizanje sozvoËij (akordov).

MIKSOLIDIJSKA LESTVICA

EOLSKA LESTVICA

ar n

LOKRIJSKA LESTVICA

PENTATONIKA

     

jig

KROMATIČNA LESTVICA

kn

CELOTONSKI LESTVICI

PARALELNO NIZANJE AKORDOV

     

   

   

   

   

Modalna lestvica je sedemtonska lestvica starogrškega izvora, v srednjem veku imenovana cerkvena.

Celotonska lestvica je šesttonska lestvica, sestavljena iz petih celih tonov brez poltonov.

Pentatonska lestvica je pettonska lestvica, obiËajno brez poltonov.

KromatiËna lestvica je dvanajsttonska lestvica s poltonskim zaporedjem brez celih tonov.

Oktava je torej razdeljena na dvanajst poltonov.

Paralelno nizanje akordov je zaporedno nizanje sozvoËij po tonih doloËene lestvice.

11

GLASBA 9 UC 2010 notranjost.indd 11

25.2.10 8:47