Radovednih pet Naravoslovje in tehnika 4
Ime in priimek
Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin
Radovednih pet
Samostojni delovni zvezek za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole Urednik: Matej Urbančič Urednica serije Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič Recenzenta učbeniških vsebin: dr. Jerneja Pavlin, dr. Iztok Tomažič Recenzentka: Alenka Balon Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Matej de Cecco, Robert Solanović Fotografije: Shutterstock, Istockphoto in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. in 3. strani ovitka. Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Jasna Karnar in Jure Laimiš Tisk: Gorenjski tisk storitve, d. o. o. Prva izdaja Naklada: 12.000 izvodov Ljubljana 2014 V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2014). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)(076.5) 62(075.2)(076.5) Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 531 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
MEŽNAR, Polona, 1966- Radovednih pet. Naravoslovje in tehnika 4. Samostojni delovni zvezek za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole / [Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin ; ilustracije Matej de Cecco, Robert Solanović ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2014 ISBN 978-961-271-321-8 1. Gl. stv. nasl. 2. Slevec, Mateja 3. Štucin, Asja 274008576
Kazalo Spoznavam samega sebe Moje telo je iz celic Telo je pokrito s kožo Pod kožo so mišice in kosti V glavi imam možgane S čutili sprejemam dražljaje iz okolice Po mojem telesu se pretakajo snovi Po prebavilih potuje hrana Po dihalih se prenaša zrak Po žilah teče kri Ljudje se rodimo V naravi opazujemo pojave Sonce je središče Sončevega sistema Dan in noč povezujeta svit in mrak Telesa vidimo, kadar so osvetljena Svetloba se od Lune odbija Sile delujejo na telo Gibanje živali in ljudi Gibamo se po različnih površinah rometu veljajo prometna pravila V prometu rometna signalizacija Prometna Svet snovi Brez vode ni življenja Vsa voda ni primerna za pitje Nekatere snovi lahko pretakamo Po žicah teče električni tok Nekatere snovi prevajajo elektriko Nekatere snovi imajo magnetne lastnosti Snovi razvrščamo po njihovih lastnostih Nevarne snovi označujemo s posebnimi znaki Snovi tudi shranjujemo Lastnosti snovi se lahko spreminjajo Zmesi lahko ločujemo Ločevanje odpadkov je pomembno
5 6 8 10 13 15 22 23 26 29 31 34 35 36 37 41 43 46 48 50 52 53 54 56 57 59 61 62 64 65 66 67 70 71
Odpadno embalažo lahko ponovno uporabimo Raziskovanje je tudi potovanje v preteklost Razvoj živih bitij Prilagoditve živih bitij na okolje, v katerem živijo Po zgradbi smo si ljudje podobni, a vendarle različni V različnih okoljih so različna živa bitja Organizme razvrščamo v skupine V kraljestvu gliv V kraljestvu rastlin V kraljestvu živali Priloge
73 74 75 77 78 81 82 83 84 89 101
Spoznavam samega sebe V tem poglavju se bomo učili o človeškem telesu.
S kožo je telo v neposrednem stiku z okoljem. Redna higiena je zelo pomembna.
Na dražljaje iz okolja se čutnice odzovejo. Odziv se kot vzburjenje prenese po živcih do možganov.
Hrana se v prebavilih razgradi na manjše dele, ki lahko s krvjo potujejo do celic. Neprebavljene snovi se iz telesa izločijo v obliki blata.
Okostje, mišice in sklepi omogočajo telesu gibanje, mu dajejo oporo in varujejo notranje organe.
Obtočila so srce, žile in kri. Srce potiska po žilah kri. Po krvi se prenašajo snovi do celic in odnašajo nerabne snovi do izločal.
Zrak, ki ga vdihnemo skozi nos ali usta, gre po sapniku v pljuča. Kisik in ogljikov dioksid se v pljučih izmenjujeta skozi stene pljučnih mešičkov.
Moje telo je iz celic Verjetno že veš, kje v telesu so pljuča in kje je srce. Srce je organ in pljuča so organ. V telesu je mnogo organov. Posamezni organi, kot so možgani, so sestavljeni iz različnih tkiv, tkiva pa iz celic. Celice so običajno tako majhne, da jih lahko opazujemo le z mikroskopom. Celice so različnih oblik in v telesu opravljajo različne naloge. Ljudje in vsi drugi organizmi so zgrajeni iz celic. 1. Na slikah so celice različnih organizmov, kot jih vidimo z mikroskopom. Reši rebusa, da izveš, katerim organizmom celice pripadajo. S številkami so označene črke pojmov, ki so na slikah. Prečrtana številka pomeni, da črko izpustiš, enačaj, da jo zamenjaš.
123 2=A
123+N 2=L
123 45 3=E
CELICE
123456 6=S
12345
CELICE 2. S katero napravo opazujemo celice? Obkroži pravilno trditev. A) Z mikroskopom. B) S teleskopom. C) Z daljnogledom.
6
Radovednih pet
3. Na sliki si oglej primerjavo med velikostjo celice, debelino lasu, velikostjo mravlje, ose, jabolka in človeka. človeško oko 1m
1 dm
mikroskop
1 cm
1 mm
100 µm
10 µm
Obkroži tiste stvari, ki jih lahko vidiš le z mikroskopom.
celica živalska
fižol
mačja dlaka
bakterija
zob pasji
bolha klop
noga ose možg ani
4. Oglej glej si kapljico vode iz potoka, mlake ali jezera s prostim očesom, nato s povečevalnim steklom in na koncu še z mikroskopom. Kar vidiš z mikroskopom, nariši.
Hm … mene ni treba opazovati z mikroskopom! Sem zelo viden!
Moram vedeti Človeško telo je zgrajeno iz različnih celic, tkiv in organov. Najmanjše gradbene enote so celice, ki jih s prostim očesom običajno ne vidimo. Opazujemo jih lahko z mikroskopom. Vsi organizmi so zgrajeni iz celic. Mikrometer je dolžinska mera, ki je 1000-krat manjša od milimetra. Označimo ga z grško črko μ (mikro). Mikroskop je naprava, s katero opazujemo zelo majhne predmete. Radovednih pet
7
Telo je pokrito s kožo Koža prekriva celotno telo in ščiti notranjost pred vplivi iz okolja. To so lahko vremenski vplivi ali pa različne okužbe in poškodbe. Preprečuje tudi, da bi se telo preveč segrelo ali ohladilo. Iz kože izraščajo pri človeku nohti, lasje in dlake. Dlaka je kožna tvorba. To pomeni, da izrašča iz kože. V koži so žleze znojnice, ki izločajo pot (znoj), in lojnice, ki z lojem mastijo kožo. V njej so tudi čutnice za zaznavanje toplote in mraza, čutnice za bolečino in za dotik. 1. Dopolni.
D _ _ _ _
L _ _ _ _ _ _ Z _ _ _ _ _ _ _
Koža deluje tudi kot čutilo za tip,, ki je zelo občutljivo. Slepi ljudje berejo s pomočjo tipalnih čutnic, ki so na blazinicah naših prstov. 2. Kako ako se imenuje pisava slepih? Ugotovi, kako v tej pisavi zapišeš svoje ime.
3. Štiri osebe naj naredijo odtis palca. Prvi naj bo tvoj. Odtise primerjaj.
Moram vedeti S kožo je telo v neposrednem stiku z okoljem. Koža se ves čas obnavlja, odmrli del pa se odlušči. Redna higiena kože in lasišča je pomembna, saj s tem s telesa odstranjujemo umazanijo in odmrle celice.
8
Radovednih pet
IGRA: Kaj je v vrečki? Poskusi ugotoviti, katere lastnosti izdajajo predmet. Potrebuješ: • neprosojno vrečko, • tri predmete.
Navodilo: V razredu se razdelite v skupine po 4. Vsaka skupina dobi vrečko s predmeti. Z roko sezi v vrečko in ugotovi, ali predmete prepoznaš. Imena predmetov si zapiši. Zapiši tudi lastnosti, po katerih si jih prepoznal.
PREDMET LASTNOSTI
POSKUS: Ali te čutila varajo? Prepričaj se, kako zanesljivo je zaznavanje temperature vode s kožo. Potrebuješ: • 3 skodelice, • termometer, • vodo.
Navodila: V skodelice nalij vodo: v prvo mrzlo, v drugo mlačno in v tretjo toplo. Sočasno daj levi kazalec v mrzlo, desni kazalec pa v toplo vodo. Preštej do 15 in oba prsta naenkrat prestavi v mlačno vodo.
Aha, zato mi je v hladnem vremenu v morju toplo, v toplem vremenu me pa zazebe.
Ali v obeh prstih čutiš enako?
Primerjaj oba občutka zaznave in skušaj opažanja razložiti. Nato jih na kratko zapiši.
Radovednih pet
9
Pod kožo so mišice in kosti Kosti in mišice dajejo telesu oporo, omogočajo pokončno držo in mu določajo obliko. Njihova naloga je tudi to, da ščitijo mehke organe v notranjosti telesa. Premikanje okončin omogočata najmanj dve mišici skupaj s sklepi. Trup sestavljajo prsni koš, hrbtenica in medenica. Pri človeku so na trupu lobanja ter kosti rok in nog. 1. Dopolni poimenovanje kosti in z rdečo piko označi vsaj pet sklepov.
L _ _ _ _ _ _
P _ _ _ _ K _ _ _ _
_ _ _
_ _ _ _
H _ _ _ _ _ _ _ _ M _ _ _ _ _ _ _
K _ _ _ _
_ _ _ _
DEJAVNOST: Gibljivi okostnjak Izdelaj okostnjaka z gibljivimi kostmi. Podrobna navodila so na strani 101. Potrebuješ: • škarje, • lepilo za les, • vezno ploščo ali trši karton, • ročni ali električni vrtalnik, • vijake, podložke in matice, • žeblje ali sponke, • ročno ali električno žago za les, • brusilni papir.
10
Radovednih pet
Navodila: Pozorno preberi navodila za delo in si pripravi delovni prostor. Priskrbi si ustrezne pripomočke. Za pomoč in nadzor pri žaganju in vrtanju prosi odraslo osebo.