Radovednih pet Naravoslovje in tehnika 4
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 1
24. 06. 14 14:35
Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin
Radovednih pet
Učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole Urednik: Matej Urbančič Urednica serije Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič Recenzenti: Alenka Balon, dr. Jerneja Pavlin, dr. Iztok Tomažič Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Matej de Cecco, Robert Solanović Fotografije: Shutterstock, Istockphoto in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. in 3. strani ovitka. Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Jasna Karnar in Jure Laimiš Tisk: Grafika Soča, d. o. o. Prva izdaja Naklada: 1.500 izvodov Ljubljana 2014 V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
Učbenik Radovednih pet: Naravoslovje in tehnika 4 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 164. seji dne 19. 6. 2014 s sklepom št. 013-20/2014/86 potrdil kot učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovnošolskega izobraževanja. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2014). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) 62(075.2) Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 531 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 2
MEŽNAR, Polona, 1966 Radovednih pet. Naravoslovje in tehnika 4. Učbenik / [Polona Mežnar, Mateja Slevec, Asja Štucin ; ilustracije Matej de Cecco, Robert Solanović ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2014 ISBN 978-961-271-320-1 1. Gl. stv. nasl. 2. Slevec, Mateja 3. Štucin, Asja 274129408
24. 06. 14 14:35
Kazalo Spoznavam samega sebe Moje telo je iz celic Telo je pokrito s kožo Pod kožo so mišice in kosti V glavi imam možgane S čutili sprejemam dražljaje iz okolice Po mojem telesu se pretakajo snovi Po prebavilih potuje hrana Po dihalih se prenaša zrak Po žilah teče kri Ljudje se rodimo Pregled vsebin o zgradbi človeškega telesa V naravi opazujemo pojave Sonce je središče Sončevega sistema Dan in noč povezujeta svit in mrak Telesa vidimo, kadar so osvetljena Svetloba se od Lune odbija Sile delujejo na telo Gibanje živali in ljudi ibamo se po različnih površinah Gibamo rometu veljajo prometna pravila V prometu rometna signalizacija Prometna regled vsebin o vesolju Pregled Svet snovi Brez vode ni življenja Vsa voda ni primerna za pitje Nekatere snovi lahko pretakamo Po žicah teče električni tok Nekatere snovi prevajajo elektriko Nekatere snovi imajo magnetne lastnosti Snovi razvrščamo po njihovih lastnostih Nevarne snovi označujemo s posebnimi znaki Snovi tudi shranjujemo Lastnosti snovi se lahko spreminjajo Zmesi lahko ločujemo
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 3
6 8 10 12 15 18 21 22 25 28 31 33 34 36 38 40 43 45 47 50 53 56 59 60 62 64 66 71 75 77 79 82 84 86 88
24. 06. 14 14:35
Ločevanje odpadkov je pomembno Odpadno embalažo lahko ponovno uporabimo Pregled vsebin o energiji in snoveh Raziskovanje je tudi potovanje v preteklost Razvoj živih bitij Prilagoditve živih bitij na okolje, v katerem živijo Po zgradbi smo si ljudje podobni, a vendarle različni Pregled vsebin o preteklosti V različnih okoljih so različna živa bitja Organizme razvrščamo v skupine V kraljestvu gliv V kraljestvu rastlin V kraljestvu živali Pregled vsebin o živalih in rastlinah
Naslov poglavja
90 93 95 96 98 101 104 107 108 110 111 114 123 133
Svet snovi Eno najtežjih vprašanj, kar si jih lahko zastaviš, je, kaj je snov in kaj energija.
Kratke zanimivosti, ki širijo obzorja, a jih ni treba znati.
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 4
Snov ima maso in zaseda prostor. Zgrajena je iz majhnih delcev. Nekateri delci se med seboj povezujejo. Različne snovi imajo različne lastnosti. Snovi lahko mešamo med seboj, da nastanejo zmesi.
Pri eksploziji se snov eksploziva pretvori v nove snovi, v toploto in svetlobo. Preostanek energije se sprosti kot delo.
Tudi naprave in stroji za delovanje uporabljajo določeno obliko energije. Včasih so naprave poganjali ljudje in živali, danes izkoriščamo druge vire energije, kot so različna goriva, energija Sonca, energija vetra, vode in drugih virov.
Organizem pretvori energijo, ki je v hrani, v obliko, ki jo najlažje uporabi. Najpreprosteje je pretvarjati sladkor. To je odličen način pridobivanja energije, vendar ne zadostuje za normalno delovanje telesa. S pestro prehrano pridobimo tudi snovi, ki sestavljajo telo. Brez teh organizem ne more preživeti.
24. 06. 14 14:35
Ločevanje odpadkov je pomembno Odpadno embalažo lahko ponovno uporabimo Pregled vsebin o energiji in snoveh Raziskovanje je tudi potovanje v preteklost Razvoj živih bitij Prilagoditve živih bitij na okolje, v katerem živijo Po zgradbi smo si ljudje podobni, a vendarle različni Pregled vsebin o preteklosti V različnih okoljih so različna živa bitja Organizme razvrščamo v skupine V kraljestvu gliv V kraljestvu rastlin V kraljestvu živali Pregled vsebin o živalih in rastlinah
90 93 95 96 98 101 104 107 108 110 111 114 123 133
Pred začetkom … Naslov poglavja
Svet snovi Eno najtežjih vprašanj, kar si jih lahko zastaviš, je, kaj je snov in kaj energija.
Kratke zanimivosti, ki širijo obzorja, a jih ni treba znati.
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 4
Snov ima maso in zaseda prostor. Zgrajena je iz majhnih delcev. Nekateri delci se med seboj povezujejo. Različne snovi imajo različne lastnosti. Snovi lahko mešamo med seboj, da nastanejo zmesi.
Pri eksploziji se snov eksploziva pretvori v nove snovi, v toploto in svetlobo. Preostanek energije se sprosti kot delo.
Tudi naprave in stroji za delovanje uporabljajo določeno obliko energije. Včasih so naprave poganjali ljudje in živali, danes izkoriščamo druge vire energije, kot so različna goriva, energija Sonca, energija vetra, vode in drugih virov.
Organizem pretvori energijo, ki je v hrani, v obliko, ki jo najlažje uporabi. Najpreprosteje je pretvarjati sladkor. To je odličen način pridobivanja energije, vendar ne zadostuje za normalno delovanje telesa. S pestro prehrano pridobimo tudi snovi, ki sestavljajo telo. Brez teh organizem ne more preživeti.
30. 06. 14 14:41
V besedilu glavne vsebine so posebej poudarjeni ključni pojmi, ki jih je treba poznati. Dejavnosti so pomemben del pouka. Pri tehničnih dejavnostih si vedno oglej tudi navodila za tehnično delo na strani 134.
Kratek vsebinski naslov
V uvodnem besedilu je vsebina, ki izpostavi problem.
Dan in noč povezujeta svit in mrak
Ker je Zemljina os nagnjena, lahko na razgibani površini Zemlje opazimo tudi zanimive pojave. Kjer gore ležijo v smeri vzhod–zahod, so južna pobočja sončna, severna pa so pretežno v senci. Južna pobočja, ki jim pravimo prisojna, so večinoma gosteje porasla. Severna oziroma osojna pobočja pa so pogosto neporasla, tu najdemo skalnate stene in melišča. Sneg zdrži dlje na osojnih pobočjih.
Ljudje smo dejavni podnevi in ponoči. To je odvisno od našega dela. Za nekatere je svit najlepši del dneva. Stari rek pravi: »Rana ura – zlata ura!« Tudi živali lahko razvrstimo na dnevne in nočne.
Kaj pa vem, meni se zdi takrat zunaj kar precej strašljivo.
Ali bi šla jutri, ko se bo začelo daniti, skejtat?
sev ern
i po
Ena dejavnost S pomočjo globusa in baterijske svetilke preizkusi, v katerih državah na Zemlji je temni del dneva ali noč, ko je v Sloveniji svetli del dneva.
os Zemlja se okoli svoje osi zavrti v enem dnevu ali v 24 urah.
Dve zanimivosti • Na norveško mesto Rjukan, ki leži med dvema hriboma, je z uporabo ogledal v zimskem času prvič posijalo sonce. • Trajanje enega leta je na različnih planetih različno. Odvisno je od časa, v katerem planet zaokroži okoli Sonca.
Dan se začne s svitom. To je čas, ko prehaja noč v dan, preden sonce vzide. Ko greš zjutraj v šolo, se vrstniki na drugi strani planeta odpravljajo spat. Ker se Zemlja vrti, se svetli in temni del dneva izmenjujeta. Zvečer, preden se popolnoma stemni, na Zemljo pade mrak. Takrat sonce zaide.
38
Na eni polovici Zemlje je svetli del dneva, na drugi je temni del dneva ali noč.
Tri vprašanja
Moram vedeti
1. V kolikšnem času se Zemlja zavrti okoli svoje osi? 2. Kje spomladi prej zacvetijo zvončki: na prisojnih ali osojnih gričih? 3. Ali lahko svit in mrak opazujemo na vsakem planetu v osončju? Utemelji.
Zemlja se okoli svoje osi zavrti v 24 urah. To je en dan. Svetli del dneva se začne s svitom, konča pa z mrakom. Potem nastopi noč ali temni del dneva. Prisojna pobočja so bolj sončna in poraščena kot osojna.
Melišče imenujemo kamenje in pesek, ki se nabirata ob vznožju gorskih pobočij.
Radovednih pet
Radovednih pet
S tremi vprašanji lahko preveriš svoje znanje. Junaki se soočajo s problemi in jih pogosto na humoren način rešujejo.
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 5
osojna stran
Zem južn i po l
Sonce osvetljuje površino Zemlje le z ene strani. Tam je takrat svetli del dneva ali dan, na drugi polovici pa je temni del dneva ali noč.
Os je umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa.
osojna stran
prisojna stran
l
l j i na Os teče skozi severni in južni pol in je rahlo nagnjena.
prisojna stran
Tudi v dolinah poznamo osojne in prisojne lege. Na določene predele sonce pozimi tudi ob jasnem vremenu ne posije.
Ha, ha, ha. Le kdo se danes še boji teme?
Sonce potuje po nebu le navidezno. V resnici se Zemlja vrti okoli svoje osi.
Slikovno gradivo dopolnjuje besedilo in je pomembno za lažje razumevanje.
39
V rubriki Moram vedeti je kratka obnova vsebine.
V rubriki Neznane besede so predstavljeni pojmi, s katerimi se morda srečaš prvič.
24. 06. 14 14:35
V besedilu so poudarjeni ključni pojmi, ki jih je treba poznati. Dejavnosti so pomemben del pouka. Pri tehničnih dejavnostih si vedno oglej tudi navodila za tehnično delo na strani 134. Naslov Fotografije in ilustracije dopolnjujejo besedilo in so pomembne za lažje razumevanje.
Uvodno besedilo
Dan in noč povezujeta svit in mrak
Ker je Zemljina os nagnjena, lahko na razgibani površini Zemlje opazimo tudi zanimive pojave. Kjer gore ležijo v smeri vzhod–zahod, so južna pobočja sončna, severna pa so pretežno v senci. Južna pobočja, ki jim pravimo prisojna, so večinoma gosteje porasla. Severna oziroma osojna pobočja pa so pogosto neporasla, tu najdemo skalnate stene in melišča. Sneg zdrži dlje na osojnih pobočjih.
Ljudje smo dejavni podnevi in ponoči. To je odvisno od našega dela. Za nekatere je svit najlepši del dneva. Stari rek pravi: »Rana ura – zlata ura!« Tudi živali lahko razvrstimo na dnevne in nočne.
Kaj pa vem, meni se zdi takrat zunaj kar precej strašljivo.
Ali bi šla jutri, ko se bo začelo daniti, skejtat?
sev ern
i po
prisojna stran
l Ena dejavnost
os
S pomočjo globusa in baterijske svetilke preizkusi, v katerih državah na Zemlji je temni del dneva ali noč, ko je v Sloveniji svetli del dneva.
Zemlja se okoli svoje osi zavrti v enem dnevu ali v 24 urah.
južn i po l
Dve zanimivosti • Na norveško mesto Rjukan, ki leži med dvema hriboma, je z uporabo ogledal v zimskem času prvič posijalo sonce. • Trajanje enega leta je na različnih planetih različno. Odvisno je od časa, v katerem planet zaokroži okoli Sonca.
Sonce osvetljuje površino Zemlje le z ene strani. Tam je takrat svetli del dneva ali dan, na drugi polovici pa je temni del dneva ali noč. Dan se začne s svitom. To je čas, ko prehaja noč v dan, preden sonce vzide. Ko greš zjutraj v šolo, se vrstniki na drugi strani planeta odpravljajo spat. Ker se Zemlja vrti, se svetli in temni del dneva izmenjujeta. Zvečer, preden se popolnoma stemni, na Zemljo pade mrak. Takrat sonce zaide.
Os je umišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, telesa. 38
Na eni polovici Zemlje je svetli del dneva, na drugi je temni del dneva ali noč.
Tri vprašanja
Moram vedeti
1. V kolikšnem času se Zemlja zavrti okoli svoje osi? 2. Kje spomladi prej zacvetijo zvončki: na prisojnih ali osojnih gričih? 3. Ali lahko svit in mrak opazujemo na vsakem planetu v osončju? Utemelji.
Zemlja se okoli svoje osi zavrti v 24 urah. To je en dan. Svetli del dneva se začne s svitom, konča pa z mrakom. Potem nastopi noč ali temni del dneva. Prisojna pobočja so bolj sončna in poraščena kot osojna.
Melišče imenujemo kamenje in pesek, ki se nabirata ob vznožju gorskih pobočij.
Radovednih pet
Radovednih pet
Z odgovori na tri vprašanja lahko preveriš svoje znanje. Junaki se soočajo s problemi in jih pogosto rešujejo na humoren način.
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 5
osojna stran
Zem
l j i na Os teče skozi severni in južni pol in je rahlo nagnjena.
osojna stran
Tudi v dolinah poznamo osojne in prisojne lege. Na določene predele sonce pozimi tudi ob jasnem vremenu ne posije.
Ha, ha, ha. Le kdo se danes še boji teme?
Sonce potuje po nebu le navidezno. V resnici se Zemlja vrti okoli svoje osi.
prisojna stran
39
V rubriki Moram vedeti je kratka obnova učne snovi.
V rubriki Neznane besede so razloženi pojmi, s katerimi se srečaš prvič.
30. 06. 14 14:46
Spoznavam samega sebe
Ob pogledu v ogledalo vidiš le svojo zunanjo podobo, izveš pa le malo o notranji zgradbi telesa.
Radovednost glede tega, kaj se skriva v notranjosti telesa, je vodila raziskovalce v natančno opisovanje zgradbe in delovanja telesa. Ugotovitve in nova spoznanja so močno pospešili razvoj medicine in drugih ved, ki se ukvarjajo z delovanjem telesa.
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 6
24. 06. 14 14:35
možgani oko
Telo sestavljajo organski sistemi, kot so na primer dihala in prebavila. Organske sisteme pa sestavljajo organi, kot so na primer pljuča in želodec.
pljuča prsnica
jetra želodec črevo
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 7
24. 06. 14 14:35
Moje telo je iz celic Ko se pogledaš v ogledalo, na svojem telesu vidiš: • glavo, • trup, • dve zgornji okončini • in dve spodnji okončini.
Kaj? Kaj pa rep? Pozabili so na rep!
Verjetno že veš, kje v telesu so pljuča in kje je srce. Srce je organ, prav tako pljuča. V telesu je mnogo organov. Povezujejo se v organske sisteme. Za primer vzemimo hrano, ki potuje skozi organski sistem, imenovan prebavila. Hrano damo v usta, jo prežvečimo in pogoltnemo. Nato potuje skozi žrelo v požiralnik in naprej v želodec. Iz želodca gre v tanko, iz tankega pa v debelo črevo. Želodec, tanko in debelo črevo so organi, ki sestavljajo prebavila.
organ
tkivo
celice
Tudi možgani so organ. Zgrajeni so iz živčnega tkiva, to tkivo pa sestavljajo posamezne živčne celice. Tkiva in celice opazujemo z mikroskopom.
Posamezni organi, kot so možgani, so sestavljeni iz različnih tkiv, tkiva pa iz celic.. Celice so običajno tako majhne, da jih lahko opazujemo le z mikroskopom. Celice so različnih oblik in v telesu opravljajo različne naloge. Ljudje in vsi drugi organizmi so zgrajeni iz celic.
celica Na slikah so celice, kot jih vidimo z mikroskopom. Na prvi sliki so živalske celice, na drugi rastlinske, na tretji pa je enocelični organizem. Vsi organizmi so zgrajeni iz celic.
8
Radovednih pet
RPET 4 NIT UC 2014 notranjost.indd 8
24. 06. 14 14:36