9789612712990

Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

9

Raziskujem preteklost RP 9 UCB 2012 220x297.indd 1

7/5/13 9:28 AM

Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

RAZISKUJEM PRETEKLOST 9

učbenik za zgodovino za 9. razred osnovne šole

Strokovni pregled: dr. Ervin Dolenc (1. izdaja), dr. Zdenko Čepič, dr. Jure Gašparič (3. izdaja), dr. Bojan Godeša (1. izdaja), dr. Petra Svoljšak, Elissa Tawitian (1. izdaja), Helena Pačnik, Helena Verdev (3. izdaja) Jezikovni pregled: Tjaša Škrinjar Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o.

Slikovno gradivo: The Bridgeman Art Library, Shutterstock, United Nation Photo, Getty Images, Kartografska in slikovna zbirka NUK, Muzej novejše zgodovine Slovenije, arhiv Založbe Rokus Klett in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Raziskujem preteklost 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 156. seji, dne 25. 4. 2013, s sklepom št. 613-1/2013/52, potrdil kot učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2005) Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic.

V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

94(075.2) RAZPOTNIK, Jelka Raziskujem preteklost 9. Učbenik za zgodovino v devetem razredu osnovne šole / Jelka Razpotnik, Damjan Snoj ; [zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo The Bridgeman Art Library ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013 ISBN 978-961-271-299-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Snoj, Damjan, 1972267919104

2

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 2

7/5/13 9:28 AM

Dragi učenci in učitelji zgodovine, že dolgo je tega, kar smo izdali prvi učbenik Raziskujem preteklost 9, s katerim smo želeli poučevanje in učenje zgodovine narediti aktivno in dinamično ter aktualizirati z vključevanjem sodobnih dogodkov. Posodobljen učbenik Raziskujem preteklost 9 ohranja vse dobre lastnosti prve izdaje in omogoča uporabo sodobnih pristopov pri poučevanju zgodovine, spodbuja kritičnost ter pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj.

Hkrati pa sledi posodobljenemu učnemu načrtu in tako prinaša nov pristop k obravnavi sodobne zgodovine.

Posodobljen učbenik je učbenik novih generacij. Vanj so vključena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebno smo se potrudili, da bi učbenik oblikovali nazorno in privlačno.

Dragi učenci upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil raziskovalce preteklosti.

Dragi učitelji, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v pomoč pri poučevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov v razredu.

Mag. Jelka Razpotnik urednica

3

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 3

7/5/13 9:28 AM

6

POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. STOLETJA: čas skrajnosti

9 11 13 15 17 19

Novo obdobje Zakaj vojna ni bila presenečenje Vojne bo konec do božiča Kako je potekalo bojevanje Odločilno leto 1917 Konec vojne

21 23 25 27 30

Ali je bila pariška mirovna konferenca uspešna Stalinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo Vzpon fašizma v Evropi Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo Zakaj je bil mir v Evropi in svetu izgubljen

34 36 38 40 42 44 47 49

Kako se je začela druga svetovna vojna Kako se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo Kolaboracija in odpor Kako je vojna postala svetovna Kakšna je bila totalna vojna Kako so v vojni zmagali zavezniki O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna

51 53 55 57 59 61 63 65

Sodelovanje in nasprotje po drugi svetovni vojni Blokovsko razdeljen svet Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi akšne so bile posledice hladne vojne v svetu Kakšne daj je popustila napetost hladne vojne Kdaj akaj je propadel komunizem v vzhodnem bloku Zakaj olonije so postale nove države Kolonije Povezovanje v svetu in Evropi

Prva svetovna vojna

Svet med vojnama

Druga svetovna vojna

Svet po drugi svetovni vojni

68 GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU čas svetovne trgovine 69 71 74 76

Gospodarske razmere ob začetku 20. stoletja Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo Gospodarsko povezovanje po drugi svetovni vojni Kje so meje globalizacije

4

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 4

7/5/13 9:28 AM

78 SLOVENCI V 20. IN 21. STOLETJU: čas napredka 81 83 85

Slovenci in prva svetovna vojna Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za Kraljevino SHS Kako so bile določene slovenske meje po prvi svetovni vojni

87 90 92 95 97 99

Kakšna država je bila Kraljevina SHS Kakšne spremembe je povzročila kraljeva diktatura Kako so Slovenci vodili gospodarstvo Kako so živeli Slovenci v času med obema vojnama Kako so ustvarjali Slovenci v času med obema vojnama Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin

101 103 105 107 110 112

Kakšne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji Boj za osvoboditev Kakšno je bilo življenje med vojno Državljanska vojna – spopad med Slovenci Kako se je razvijala nova oblast v Sloveniji in Jugoslaviji Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

114 117 120 123 126 128 131 134 137

Junakom borbe naj slede junaki dela Kdo bo prevzel oblast – krona ali zvezda Mi tujega nočemo, a svojega ne damo Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva Ko smo pili kokto in poslušali Kameleone Zakaj je razpadla Jugoslavija, država bratstva in enotnosti ako se je rodila nova država Kako lovenija po osamosvojitvi Slovenija

Prva svetovna vojna

Slovenci med vojnama

Slovenci med drugo svetovno vojno

Slovenci po drugi svetovni vojni

139 IZBIRNE VSEBINE INE Tudi to je zgodovina!

140 142 144 146 148 150 152

Od telegrafa do svetovnega spleta Množična kultura Vsakdanjik v 20. stoletju Preseljevanje ljudi Nove možnosti za ženske in mlade Civilnodružbena gibanja Vojne v 20. in 21. stoletju

154

Časovni trak

5

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 5

7/5/13 9:28 AM

1

Politične značilnosti 20. stoletja:

čas skrajnosti

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 6

Novo obdobje Zakaj vojna ni bila presenečenje Vojne bo konec do božiča Kako je potekalo bojevanje Odločilno dločilno leto 1917 Konec onec vojne Ali li je bila pariška mirovna konferenca uspešna Stalinizem talinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo Vzpon fašizma v Evropi Vzp Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo Zakaj je bil mir v Evropi in svetu izgubljen Z Kako ako se je začela druga svetovna vojna Kako ako se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo Kolaboracija in odpor Kako je vojna postala svetovna Kakšna je bila totalna vojna Kako so v vojni zmagali zavezniki O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna Sodelovanje in nasprotje po drugi svetovni vojni Blokovsko razdeljen svet Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu Kdaj je popustila napetost hladne vojne Zakaj je propadel komunizem v vzhodnem bloku Kolonije so postale nove države Povezovanje v svetu in Evropi

7/5/13 9:28 AM

pomembne bitke PR VA SVE T O V N A V O J N A V E V R O P I: z a č e te k

pridobitve Nemčije E VR O PA M E D O B E MA V O JN A MA : h la d n a vojna

7

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 7

7/5/13 9:28 AM

večji spopadi prodor sil osi tabor sil osi vojne osvojitve sil osi D R U G A SVE T O V N A V O JN A V E V R O P I: Z A ČETEK

SOVJETSKA ZVEZA

vzhodni blok zahodni blok E VR O PA PO DR U G I S V E T O V N I V O JN I: H L A DNA VOJ NA

8

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 8

7/5/13 9:28 AM

GLAVNE IDEJE Množice priseljencev Razvoj v Evropi Boj za kolonije Krizno žarišče v Evropi Novi velesili

Novo obdobje

KLJUČNE BESEDE izseljevanje parlamentarizem imperializem

Množice priseljencev Življenje ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje so zaznamovale velike spremembe na vseh področjih. Razvoju znanosti in tehnike je sledil hiter gospodarski razvoj držav v Evropi in Severni Ameriki. Ta razvoj je povzročil selitve evropskega prebivalstva znotraj posameznih držav (iz podeželja v mesta), nato iz gospodarsko manj razvitih v bolj razvite države (na primer v Vestfalijo, Porenje). Preseljevanje Evropejcev v Severno Ameriko, Južno Afriko, Avstralijo in na Novo Zelandijo, je doseglo vrh na prehodu v 20. stoletje, ko so iz zahodnoevropskih pristanišč vsak dan pluli parniki, polni ljudi, ki so upali, da bodo v novi deželi z nekaj sreče lahko obogateli. Poleg Evropejcev so se zlasti v ZDA selili tudi prebivalci Azije in Južne Amerike.

Izseljevanje je imelo številne posledice: ovem svetu sta se širila evropska kultura (kar imenujemo evro• v Novem peizacija) in politični vpliv, • svet se je bolj povezal, ožica delovne sile je pripomogla k uspešni gospodarski rasti • množica novih dežel, zlasti ZDA.

Mnogi so pričakovali boljše življenje v ZDA, ki so veljale za deželo številnih priložnosti.

Izbirna vsebina - Preseljevanje ljudi (str. 146)

Razvoj v Evropi Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je po Evropi z mnogimi težavami počasi uveljavljala demokracija.

Povsod se je uveljavljal parlamentarizem – oblika vladanja, v kateri je vlada odgovorna parlamentu. Pospešen industrijski razvoj je okrepil moč delavstva, stranke, ki so zagovarjale njihove interese, pa so dobile v parlamentu svoje predstavnike.

V nasprotju z zahodno- in srednjeevropskimi državami, ki so spodbujale razvoj demokracije, je car v ruskem cesarstvu ohranil neomejeno oblast. Rusija je bila poleg tega gospodarsko slabo razvita, saj je začela uvajati industrializacijo z veliko zamudo.

ZDA so pred prvo svetovno vojno doživele velik gospodarski in družbeni napredek ter postale svetovna velesila. Na sliki je New York v začetku 20. stoletja.

9

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 9

7/5/13 9:28 AM

Novo obdobje

Boj za kolonije Potrebe industrijskega razvoja po surovinah, večjih trgih in ceneni delovni sili so med gospodarsko najbolj razvitimi državami povzročile boj za kolonije v Afriki in Aziji. Največ kolonij so pridobile Velika Britanija, Francija, Nizozemska in Belgija. Ob začetku 20. stoletja so v boj za kolonije vstopile Nemčija, Italija, ZDA in Japonska.

Politično in gospodarsko nadvlado evropskih držav nad tujimi ozemlji imenujemo imperializem.

Krizno žarišče v Evropi V vzhodnem Sredozemlju se je raztezalo Osmansko cesarstvo, ki je že tristo let izgubljalo svojo moč in ozemlja. Segalo je od Balkana na severu do Rdečega morja in Perzijskega zaliva na jugu.

Italijanske enote, ki so leta 1911 napadle Tripolitanijo (Libijo), so bile prepričane, da prebivalcem prinašajo svobodo in napredek.

Evropske države je pritegnila dobra geografska lega Osmanskega cesarstva, ki je nadziralo trgovske pomorske poti v vzhodnem Sredozemlju. Odkritje nafte v Perzijskem zalivu (1900) je zanimanje evropskih velesil okrepilo.

Leta 1878 je Avstro-Ogrska dobila Bosno in Hercegovino. Nemčija se je gospodarsko povezala z Osmanskim cesarstvom, Italija pa je vse glasne glasneje zahtevala dele vzhodne obale Jadranskega morja.

Novi vi velesili Čeprav so evropske velesile obvladovale velik del sveta, so se krepile nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.

AKTUALNO Ob začetku 21. stoletja je Kitajska postala druga največja gospodarska sila v svetu. Kitajska je surovinsko revna država, ima pa njeno gospodarstvo velike potrebe po surovinah.

Njeno gospodarstvo se že desetletja širi v Afriko, ki ima bogate zaloge surovin. Kitajska je v Afriki sklenila številne trgovinske dogovore in dobila dovoljenje za nakup in ustanavljanje podjetij. Danes kitajska podjetja obvladujejo gospodarstvo v številnih afriških država (Zimbabve, Zambija, Centralnoafriška republika …), ki ponovno postajajo kolonije, tokrat kitajske.

Po državljanski vojni (1861–65) so ZDA doživele hiter gospodarski razvoj. Na prehodu v 20. stoletje so postale industrijska velesila in pomembna sila v svetovni politiki.

Japonska se je v drugi polovici 19. stoletja modernizirala in postala industrijsko razvita država. V proizvodnji vojnih ladij in orožja je dohitela evropske države, kar je dokazala z zmago v vojni z Rusijo (1905).

Ob teh uspehih je naraščal japonski nacionalni ponos.

PONOVIMO

1. Kako je priseljevanje Evropejcev vplivalo na Novi svet?

2. Zakaj so evropske države tekmovale za kolonije?

3. Zakaj so bile evropske države zainteresirane za Osmansko cesarstvo?

POJMI AVTOKRATSKO VLADANJE − oblika vladanja, pri kateri ima vladar vso oblast

PREMISLI

1. Kateri dogodki na začetku 20. stoletja so nakazovali, da se odnosi med državami zaostrujejo?

10

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 10

7/5/13 9:28 AM