9789612712518

a. co m ar n

jig

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

kn

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 1

19/03/15 15:23

Ambrož Demšar, Đulijana Juričić, Vasja Kožuh in Valentina Mlakar

Zakaj se dogaja?

Sile in energija 8

a. co m

DELOVNI ZVEZEK za fiziko v osmem razredu osnovne šole: z dodatkom

ar n

Urednik: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Jure Bajc, dr. Barbara Rovšek, Saša Kožuh in Stane Arh Jezikovni pregled: Darka Tepina Podgoršek, Sabina Tamše Ilustracije: Matej DeCecco Fotografije: S hutterstock, iStockphoto, Dreamstime, NASA, Iztok Bončina in drugi viri (natančen seznam na koncu knjige)

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

jig

Učbenik Zakaj se dogaja – sile in energija, s katerim tvori ta delovni zvezek didaktični komplet, je strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 121. seji dne 23. aprila 2009 potrdil za uporabo v 8. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, Ljubljana 2009. Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden ali je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 53(075.2)(076.5)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 2

ZAKAJ se dogaja? : sile in energija 8. Delovni zvezek za fiziko v osmem razredu osnovne šole - z dodatkom / Ambrož Demšar ... [et al.] ; [ilustracije Matej DeCecco ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 2. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2015 ISBN 978-961-271-251-8 1. Demšar, Ambrož 261465088

19/03/15 15:23

1 Vesolje in znanost

a. co m

1.1 Kratka zgodovina časa 1.2 Raziskovanje vesolja 1.3a Zvezde in ozvezdja 1.3b Sonce in planeti 1.4a Znanost in tehnologija 1.4b Znanstveni način dela 1.5a Lom in odboj svetlobe 1.5b Leče in vid Koliko res znaš?

Uporabi znanje!

5 6 8 10 12 14 16 18 20 22

kn

jig

ar n

2 Sile in gibanje

2.1 Medsebojno delovanje 2.2a Velikosti sil 2.2b Merjenje sil 2.3a Teža in sila podlage 2.3b Sila trenja in upor 2.4a Risanje sil 2.4b Seštevanje sil 2.5 Ravnovesje sil 2.6a Opis gibanja 2.6b Grafi gibanja Koliko res znaš?

Uporabi znanje!

24 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48

3 Spremembe in energija 3.1a Spremembe in delo 3.1b Delo in moč 3.2 Preprosta orodja 3.3a Energija in viri 3.3b Oblike energije 3.4a Energija in delo 3.4b Ohranitev energije 3.5a Pretvorbe energije 3.5b Izgube energije Koliko res znaš?

Uporabi znanje!

50 52 54 56 58 60 62 64 66 68 70

4 Segrevanje in ohlajanje 4.1 Zgradba snovi 4.2 Temperatura 4.3 Toplota 4.4 Prehajanje toplote Koliko res znaš?

Uporabi znanje!

72 74 76 78 80 82

5 Človek in okolje Uporabi znanje!

84

Veš, zakaj se dogaja?

86

Gostota, tlak in vzgon – dodatek

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 3

19/03/15 15:23

Kako se učiti z delovnim zvezkom?

1 Ugotovi, kaj moraš znati 1.1 Kratka zgodovina časa Naloge na tej strani so namenjene temu, da bi:

1. Prikazan je časovni trak in naštetih nekaj najpomembnejših dogodkov Razporedi dogodke v pravilnem časovne zgodovine vesolja. m zaporedju. prva mnogoce lična bitja

prvi sodobni človek

Koliko res znaš?

Veliki pok

pred 4 mrd let

pred 5 mrd let

pred 12 mrd let

pred 13,7 mrd let

nastanek Os ončja

a. co m

• Tvoja starost je okoli pol milijarde sekund. • Starost vesolja je približno pol milijarde milijard sekund.

• Vesolje je torej približno miljardokrat starejše od tebe.

• dobil predstavo, kako je nastalo vesolje • vedel, kako je nastalo naše Osončje • poznal zgradbo snovi • razlikoval živo in neživo

nastanek življenja

Preden začneš reševati posamezne naloge, poglej na vrh strani, čemu so namenjene.

Tako boš izvedel tudi, kaj bi moral znati, ko jih rešiš. Med reševanjem bodi vztrajen in poskušaj rešiti vse naloge. Če ti pri kakšni res ne gre, prosi za pomoč.

k s dee, ki miid m

tja biitj na b njjen en

m o ome o,, da sso sno em jjaasn ovvsseem o ega jjee povse prve galaksije z teg e, da jee vo je, mlljjiivo um razzu vsseem ra ovse o o.. Pov mlljjo eemlj la Zem ala k kala iska bis

ob o Kritični bralec avtor o-o zirro zi ikriittii oziro prik tje pr ritj ri dkkritj no od ju ne verjame kar kšno ttaakš la takšno k šala poskuš vlada na bese trditev natančno prete do, temveč vsako lo zzvvaalo mii izz dm ud med ljlju med hta. Vsaka trdite ti, saj bi to me a vrednotiti mora z dokazom. Ker doka del ma vraz repljena illo o-o g zg n i in t zov navadno ne more biti podk s st o no n a na n z so vi o vso stavi pos in p paniko omo preveriti, presodimo veliko neposredn nteligen o vsaj, ali -so smiselni baa, kkii jo jjee odb na zggod en e e Š . laž na in trditvijo in s tem, kar v va ali se človešt ujem dovino ajo s bližini Marsu. Vvemo o zapisanem. nee ežn bssež ko v ob boko obo ti glo paati p a a zakop poskuššal danes

pred 1 mrd let

v vlada po as polas na las de, kkii so na mide rami u piira M. E. ud e ikke p ud e. M. tje. ritj ri za so ttu dkkritj brraaza o od ob o no kšn kš ala ttaakšno uššal osskku poskuš p da po da ad vlada vlad da je vl u 700-- da ačeettkku teggaa j V zač te 1 u.. Iz tega pttu im v Eggiip nee ttiissttim bn dobn do aš2. Na spodnji sliki je prikazana današnja podoba Osončjaj.eNa kratko opiši nastanek Osončja.

ZAROTA! na oMed ffo miim ngg 2. Me Vikkiin ngg 1 in Vi Vikkiin di Vi di nd son so eli sond el t tel et e l ol o p u s su r a ar M i t ti o ro r p a t ta s ja oleettja ega ssttol njeg rejjššnj re vvrršš-ovršpo et prejš Allii deel p 70--llet ateerri d tku 70 tk na kat začčeetku V za ja, na ja fija rafi oggra to otog dii fot ud šla ttu naašl elaa,, se jjee zn nel ossn po jjiih p a t st s i k , a a, j š šj r v vr o po p a g e eg v o ov s r rs a sii-M Ma i m mi am a j fi a afi r g gr o ogr tto j e? učje olljj naakkljljuč o zggo li je to razz.. Ali obra ški ob vešk ve lovešk vo na člo njja na miin om po ja sp ja iti nit ojjaassn po ali p ali uššal oskku koj po devvo ttaako o zad aki sso njak iti ovnj nit okov nii strrok Naasiin N Nasi raz llee deell pra a r ra b ob o e j a p pa i c ic i n s sn e r re V . e b be o lo l lobe t et e v sv n i in .V e ce c n ro seen igro z ig o sso i k , a a, ja j tj t i bi b a n t tn n e en g i ig l el e t nt n i a la l d adi so ga zzggrraadi a, ki so deell sta, meest ega m neg vvn daaavn d ke l ke veli udi ve so tud aza so brraz nii ob ižžiin liži u.. V bli Pomemben del kritičnega mišljenja je primerjava in vrednoteMaarrssu o ggaa la na M koč žžiivveela neeko n ega teg z Iz I . u u. tu t p i ip g Eg E v m i ti t s i is t e nje zamisli in informacij. Najpreprostejši način je, da poiščemo ne b ob o d od p s as a l a n na a, kkii de, kkii so miide pirraam pi o.. mljljo kallaa Zem ka biissska podobnosti in razlike med različnimi možnostmi in presodimo, ob tja o bitj na bi njjeen en menj so ome o, da so no, u. rssu jassn ovvsseem ja je p o je dkako pomembne so. Tako postanejo naše odločitve in rešitve no oduššaalla taakkššno skku skuš o po p a d ad a l vl v e j a da d , e je j o v iv j lj l m u um i vee-z az a r m em e s vs v o P Po veliko bolj premišljene in pretehtane. u j ju l d ed e m o to t i b j aj a s , i i, t it i t o ot otit n d dn dnot e re r v vre z zv a ra r oma irom ozzir a llaas kriitttii o kkrriittjjee prriikr st in ost no naan so zn lo vso ttaavviilo osstavi in p o iko in nik o paan u. vveelliikko ptu. ipt zvvaallo veli mi iizzzzv dm d da jo je vvllad i jo k , a a, b ba, d db o g go z a n na e e Š Še . ž a až l a na n a v tv t š eš e v veš o ov l čl č o, da o, o n i ovvin o do zzggod Naloga hiivvee.. rhiv nee arh ajn ne taj ežne sež bssež ko v ob ko o oko bo lob paattii glo op la kala zakko ska uššaalla za posskku po 3. Pri kemiji prav zdaj govorite Si član uspešnega tima gradbenih inženirj la na ala sllaala ng poossla Vikkiing lettaa 199776 ssoonndddaa Vi leta o zgradbi jo je le vo o živem in ipa ikaa,, ki jo mljljiiv ennitita slslik meni naam ZZnnam V levi stolpec zapiši, kako je zgrajen snovi, pri biologij neživem. ja. za najtrdnejšo zasnovo novega mostu. ev, specializiranih za gradnjo jeklenih mostov. Prijavili ste se na liligeennttnnaa biittja ela iinntteelige ivvel ž u s su r a ar M a na n o s a da d , e j je, je u zu z a k ka kazu o do d o n s sn a ja j , o j jo a snov, v desnega D l ml m e eml Ze Z razpis . kaj je značilno za živa bitja.

Seveda boste poskušali osvojiti prvo pa,

Uporabi znanje!

nagrado!

snov sestavljajo

sestavljajo

jedro in

sestavljajo

ar n

Pogoji:

– čas za pripravo načrta in preizkuse je do prihodnje ure fizike, čas izdelave – premostiti je treba prepad med dvema je 45 minut šolskima mizama, ki znaša 1,5 dolžine – na voljo je 30 slamic, kolut samole slamice – slamice je dovoljeno rezati in lepitipilnega traku, škarjice in karton velikosti 1,5 · 0,5 dolžine slamice 1. Natančnrazmn o preberi članekjeiz enega od oževan – mostsvoje ne sme biti pričvršč posebno pozoren na različne trditve lahkotnejših časopisov in napiši mnenje o njem.en podlago Prina tem bodi še in dokaze .

Pomaga j si z vsem, kar veš o znanosti in vesolju druge vire. . Uporabi tudi Most lastnosti živega

Iskanje in vrednotenje informacij

V različnih virih poišči nekaj slik jeklenih mostov. Po osnovnih značilnostih jih poskusi razvrstiti v dva tipa in ju skicirati v spodnja okvirja. Zraven pripiši nekaj osnovnih značilnosti in označi najpomembnejšo.

jig

5

- - - - - - - - - - - PRVI TIP - - - - - - - - - - -

Iz Wikipedije,

Tacoma Narro ws

proste enciklo pedije

Most Tacoma Narrows (Tac oma Narrows bil 1.600 met Bridge) je rov dolg viseči most prek mor Tacoma Narrows ske ožine med Tacomo in Gig Harborje zvezni državi mv Washington.

Odprli so ga 1. julija 1940.

Kmalu po odp rtju so odkrili, da most v vetr vremenu neko ovnem liko niha, vend ar je kazalo, da mos prenese take t lahko obremenitve.

7. novembra ob zmernem 1940 je most vetru začel niha ti močneje ter porušil. se kmalu Leta 1950 so na istem mes tu zgradili nov ki stoji še dan most, es.

Zrušenje mostu Tacoma Narro ws

- - - - - - - - - - - PRVI TIP - - - - - - ----

kn

20

osnovne značilnosti

osnovne značilnosti

2 Preveri, koliko res znaš

Tik pred koncem vsakega poglavja je razdelek Koliko res znaš?, v katerem boš ugotovil, koliko si se res naučil v tem poglavju. Tisto, kar bi še moral znati, pa lahko usvojiš z navodili za ponavljanje in utrjevanje.

22

3 Uporabi svoje znanje!

Vsako poglavje se konča z razdelkom Uporabi svoje znanje!, kjer boš skupaj s svojimi sošolci na različnih zanimivih projektih dokazal, kako uporabno je tvoje znanje in kako izvirne zamisli imaš.

4

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 4

19/03/15 15:24

1.1 Kratka zgodovina časa Naloge na tej strani so namenjene temu, da bi:

• Tvoja starost je okoli pol milijarde sekund. • Starost vesolja je približno pol milijarde milijard sekund.

• Vesolje je torej približno milijardokrat starejše od tebe.

lje • dobil predstavo, kako je nastalo veso nčje Oso naše alo • vedel, kako je nast • poznal zgradbo snovi • razlikoval živo in neživo

1. Prikazan je časovni trak in naštetih nekaj najpomembnejših dogodkov zgodovine vesolja.

Razporedi dogodke v pravilnem časovnem zaporedju. nastanek življenja

prva mnogocelična

prvi sodobni človek

bitja

a. co m

prve galaksije

danes

pred 1 mrd let

pred 4 mrd let

Veliki pok

pred 5 mrd let

pred 12 mrd let

pred 13,7 mrd let

nastanek Osončja

3. Pri kemiji govorite o snovi, pri biologiji pa o živem in neživem. Oboje je povezano z nastankom vesolja.

V levi stolpec zapiši, kako je zgrajena snov, v desnega pa, kaj je značilno za živa bitja.

kn

jig

ar n

2. Na spodnji sliki je prikazana današnja podoba Osončja. Na kratko opiši nastanek Osončja.

lastnosti živega

snov sestavljajo

razmnoževanje

sestavljajo

jedro in

sestavljajo

5

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 5

19/03/15 15:24

1.2 Raziskovanje vesolja Naloge na teh dveh straneh so namenjene temu, da bi:

1. Prikazana so nekatera najpomembnejša človekova odkritja in teorije o vesolju. a) Na časovnem traku človeške civilizacije pravilno umesti odkritja in teorije o vesolju. b) Pod sliko vsakega odkritja oziroma teorije zapiši, kdo jo je odkril oziroma razvil.

4000 pr. n. š.

3000

Luna in Sonce sta božanstvi

2000

Sonce je središče vesolja

1500 n. š.

Planeti se gibljejo po elipsah

ar n

Zemlja je središče vesolja

1000

jig

stare civilizacije

2. Pri opazovanju vesolja si ljudje že več kot 400 let pomagamo z različnimi teleskopi. Na začetku so bili preprosti, danes pa nekateri krožijo okrog Zemlje, drugi spet so veliki kot nogometno igrišče.

Iz zapisa o teleskopih s spletne enciklopedije izpiši najpomembnejša dejstva.

kn

a. co m

al pogled na vesolje • dobil predstavo, kako se je spreminj pri raziskovanju vesolja o vlog no emb • vedel, kdo je igral pom kopa v astronomiji • izvedel več o pomenu in uporabi teles kovanju vesolja razis pri • vedel, kateri so največji mejniki

Teleskop

o prava, ki zbira svetlob Teleskop je optična na v. eto dm o oddaljenih pre in ustvari povečano slik leta 1608 izdelali štirje Prvi znan teleskop so pozneje je Galilej z nizozemski optiki. Leto pom začel načrtno doma izdelanim telesko ko .Teleskopi z lečami tež opazovati nočno nebo eli zač ru, zato so jih presežejo 1 m v preme ali, velikimi do 10 m zrc z pi izpodrivati telesko pov pri razvoju teh telesko in več. Ključno vlogo ile jav stoletju so se po je imel Newton. V 20. v ki so človekov pogled v, po nove vrste telesko e. tlob sve močja vidne vesolje razširili zunaj ob

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 6

Danes je že skoraj vsak gljivejši najmanjši teleskop zmo od Galilejevega.

19/03/15 15:24

3. Velik premik pri preučevanju vesolja so pomenili poleti v vesolje. Vesoljske sonde so doslej obiskale že skoraj vse planete našega osončja, okrog Zemlje pa krožijo sateliti in mednarodna vesoljska postaja.

Naštej tri po tvojem mnenju najpomembnejše polete v vesolje in za vsakega navedi razlog, zakaj si ga izbral. dogodek

pomen dogodka

1600

1700

Med telesi deluje gravitacijska sila

1800

1900

Vesolje se širi

2000

Vesolje se je začelo z velikim pokom

4. Smo 21. julija 1969 in na Luni je pravkar pristal Apollo 11, prvo vesoljsko plovilo s človeško posadko.

Postavi se v vlogo televizijskega poročevalca in v živo spremljaj ta zgodovinski dogodek.

kn

jig

ar n

Prostor in čas sta relativna

a. co m

7

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 7

19/03/15 15:24

1.3a Zvezde in ozvezdja Naloge na teh dveh straneh so namenjene temu, da bi:

• vedel, kaj vse vidimo na nočnem nebu ljskimi telesi • razlikoval med posameznimi veso svetle in različnih barv • razumel, zakaj so zvezde različno lobo svet ajajo • vedel, zakaj zvezde odd

1. Prikazane so slike različnih nebesnih teles, ki jih vidimo na nebu. a) K vsaki sliki pripiši ustrezno ime nebesnega telesa. b) Vsaki sliki dodaj kratek opis nebesnega telesa.

a. co m

2. Nadobzorna ozvezdja Kasiopejo, Andromedo, Kefeja in Pegaza povezuje zanimiv starogrški mit.

V knjižnici ali na svetovnem spletu poišči zgodbo, ki pripoveduje o naštetih osebah. Nato tudi sam poimenuj eno od ozvezdij in si izmisli svojo zgodbo, povezano z imenom ozvezdja. Napiši kratek oris zgodbe.

kn

jig

ar n

meteor

8

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 8

19/03/15 15:24

3. Prikazano je večerno poznopoletno nebo, na katerem so označene najsvetlejše zvezde.

Označi ozvezdja Velikega medveda, Malega medveda in Kasiopeje. Označi tudi zvezdo severnico.

zahod

a. co m

sever

ar n

vzhod

jug

Kaj vse vidimo na nočnem nebu?

jig

Če se zazreš v nočno nebo, lahko vidiš na njem kakšnih tisoč zvezd, nekaj planetov, meglic in galaksij. Če imaš srečo, lahko uzreš tudi kakšen komet ali sled meteorja. Kaj še čakaš?

1. Za sprehod po nočnem nebu si izberi jasno noč brez polne lune.

2. Toplo se obleci. S seboj vzemi ležalko, spalno vrečo, daljnogled, baterijsko svetilko in priloženo zvezdno karto. Tudi družba pride prav.

3. Odpravi se na kraj, kjer je v bližini čim manj luči.

kn

4. Ulezi se na tla in nad glavo postavi zvezdno karto.

Zvezdno karto obrni proti severu (pomagaj si s Severnico).

5. Sledi navodilom na zvezdni karti in se prepusti vesolju, da ti razkrije svoje skrivnosti ...

4. Pri opazovanju nočnega neba si gotovo opazil, da so zvezde različno svetle in tudi različnih barv.

Na kratko pojasni, zakaj se zdijo zvezde različno svetle.

9

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 9

19/03/15 15:24

1.3b Sonce in planeti ne temu, da bi: Naloge na teh dveh stranehso namenje nčje • vedel, kaj vse sodi v naše Oso l kaj o njih • znal našteti planete Osončja in vede grafe ti izira anal in • znal brati • znal iskati podobnosti in razlike

1. V spodnji mreži se skrivajo imena devetih nebesnih teles.

Poišči jih in jih prepiši v ustrezen prostor na desni.

»najtoplejši« planet planet z življenjem »rdeči« planet največji planet planet s prstani najbolj »nagnjen« planet najbolj oddaljen planet

R

E

N

E

V

N

U

T

P

E

N

N

R

S

P

S

R

A

M

U

O

N

I

R

C

E

T

P

L

U

T

O

N

A

A

J

L

M

E

Z

S

M

E

R

K

U

R

Izpiši preostale črke. Kaj dobiš?

ar n

ni več planet

A

a. co m

najmanjši planet

J

2. Na spodnji sliki Osončja so narisani vsi notranji in zunanji planeti. Vsakemu planetu dopiši njegovo ime.

4

jig

3

kn

2

zunanji planeti 1

2 3 4

1

notranji planeti 1 2 3 4

1

10

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 10

19/03/15 15:24

3. Za Venero pogosto pravijo, da je Zemljina dvojčica. Zapiši dve podobnosti in dve razliki med planetoma. razlike

podobnosti

a. co m

4. Na grafu so prikazane temperature površja na posameznih planetih. a) Kaj opaziš? b) Razmisli, zakaj Venerina temperatura izstopa. c) Z grafa poskušaj ugotoviti, na katerem planetu bi še morda lahko nastalo življenje. Pojasni, zakaj.

temperatura površja [˚C]

Venera

400 300 200

Merkur

100

Zemlja Mars

0 –100

Jupiter

Saturn

ar n

–200

5

10 15 20 25 oddaljenost od sonca [astronomska enota]

Neptun 30

jig

0

Uran

Model Osončja

kn

Naloga celega razreda je, da izdelate model Osončja.

4

3 2

1. Najprej vsi skupaj določite velikosti posameznih planetov (začnite z Jupitrom, ki je največji). Nato se dogovorite, katere podatke boste zbrali za vsak planet.

2. Razdelite se v osem skupin, za vsak planet po eno (Saturnova naj bo največja). Za svoj planet najprej zberite vse dogovorjene podatke in jih zapišite na karton.

3. Poiščite ali izdelajte kroglo (Saturnu tudi prstan), ki ustreza velikosti vašega planeta, in jo pobarvajte.

4. Vse planete obesite pod strop v učilnico ali na hodnik pred njo.

Na steno pod posamezen planet nalepite ustrezen karton s podatki o planetu.

5. Izračunajte oddaljenosti planetov od Sonca, pri čemer porabite isto merilo kot pri določanju velikosti planetov.

11

ZSD 8 DZ 2015 notranjost.indd 11

19/03/15 15:24