Od gl asov do k njižnih sv e tov
7
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 1
26.9.12 11:59
Dr. Petra Kodre
Od glasov do knjižnih svetov 7 Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole JEZIK in KNJIŽEVNOST Uredila: Dubravka Berc Prah Strokovni pregled: mag. Mateja Hočevar Gregorič, Peter Avbar Ilustracije: Igor Šinkovec Fotografije: Dreamstime, Shutterstock, Dubravka Berc Prah Direktor produkcije: Klemen Fedran Direktor oblikovanja: Grega Inkret Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovna zasnova in izvedba: Jasna Karnar Tisk: Grafostil, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 1.000 izvodov Ljubljana 2012
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2012). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
knjigarna.com swis721 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
CMYK 10/100/90/0
811.163.6(075.3)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 2
KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 7 : samostojni delovni za slovenščino v 7. razredu osnovne šole : jezik in književnost / Petra Kodre ; [ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Dreamstime, Shutterstock, Dubravka Berc Prah]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2012 ISBN 978-961-271-249-5 263081984
27.9.12 12:42
Kazalo vsebine
I. DEL: JEZIK Knjižni in neknjižni jezik
7
Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika
9
Beseda in besedna zveza Beseda Odnosi med besedami Besedna družina Besedna zveza Stalna besedna zveza
11 11 12 14 14 15
Od besed in besednih zvez k vrstam besed Besedne vrste Glagol Glagolski naklon Samostalnik Samostalniški zaimek Osebni zaimek Pridevnik Števnik Pridevniški zaimek Svojilni zaimek Povratni svojilni zaimek Še drugi zaimki Vprašalni zaimek Kazalni zaimek Oziralni zaimek Prislov
17 17 18 21 25 26 26 29 31 32 32 34 36 36 38 40 44
Besede združujemo v stavke Stavek Stavek razstavimo na stavčne člene Stavke združujemo v povedi
47 47 49 56
Od povedi k besedilom Javno in zasebno besedilo Uradno in neuradno besedilo Pismo Vabilo Publicistično besedilo Novica Poročilo Opis Opis življenja ljudi v neki državi ali skupnosti Opis življenja osebe Opis države
57 57 59 60 64 67 67 67 71 71 74 76
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 3
26.9.12 11:59
Definicija Seznam
77 78
Kaj pomaga, drugo znati, temu, ki ne zna pisati
81
II. DEL: KNJIŽEVNOST Ljudsko slovstvo - temelj književnosti nekega naroda Ljudske pesmi Ljudska: Gor čez izaro Ljudska: Pegam in Lamberger Ljudske pripovedi Zgodovinska ljudska pripovedka: Kralj Matjaž Razlagalna ljudska pripovedka: Ajda in Slovenci Ljudska bajka: Volkodlak Janez Trdina, po ljudskem motivu: Gospodična
91 92 93 94 97 98 100 101 103
Basni Basni v poeziji Ivan Andrejevič Krilov: Volk in jagnje Matej Bor: Osel je osel Basni v prozi Ezop: Lisica in grozdje Ezop: Mestna in podeželska miš
105 105 105 107 108 108 109
Beremo in pogovarjamo se o ljubezni Ljubezen v poeziji Miroslav Antić: Koder plavih las Ervin Fritz: Song o ljubezni Tone Pavček: Majnice, fulaste pesmi Tone Pavček: Pesem Ljubezen v prozi Desa Muck: Pod milim nebom Sue Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 in ¾
111 111 112 115 116 120 122 122 125
Slovenskega naroda sin Domoljubje v poeziji Mile Klopčič: Mary se predstavi Tone Kuntner: Pojem ti hvalnico Domoljubje v prozi Fran Levstik: Martin Krpan Prežihov Voranc: Dobro jutro
131 131 133 136 138 138 150
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 4
26.9.12 11:59
Moj narobe svet Moj narobe svet v poeziji Roald Dahl: Rdeča kapica in volk Moj narobe svet v prozi Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori Norman Hunter: Profesor Modrinjak
155 155 155 158 158 164
Grške grče Grške grče v prozi Eduard Petiška: O Orfeju in Evridiki Po Homerju: Odisej na otoku Kiklopov
169 169 169 173
Gremo v gledališče Alenka Goljevšček Kermauner: Zakaj avto zjutraj noče vžgati Ervin Fritz: Krpanova kobila Mira Stušek: Pištek
179 180 184 187
Viri
191
s Kdo
i ti? Jaz sem k njižni mo lj. Kdo si pa ti?
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 5
26.9.12 11:59
Drage sedmošolke, dragi sedmošolci! Pred vami je samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine, ki se od drugih že na prvi pogled najbolj razlikuje v tem, da je namenjen tako pouku jezika kot književnosti. Kdor ga je že prelistal, je opazil, da v njem ni veliko ilustracij in fotografij, a zato vam ne bo treba skrbeti, kaj vam je bilo za naslednjo uro naročeno prinesti v šolo – berilo, delovni zvezek ali učbenik. To gradivo vsebuje vse troje, poleg tega pa so na zavihkih platnic še preglednice, ki vam bodo v pomoč pri utrjevanju že naučenega in pri ozaveščanju jezika kot sistema. Učna snov je razvrščena tako, kot napoveduje naslov, torej Od glasov do knjižnih svetov. Ko boste samostojni delovni zvezek začeli uporabljati, boste opazili, da se nobeno poglavje ne začne z vajami, s katerimi bi se lahko sami dokopali do novih spoznanj, ampak da so določena jezikovna in književna izhodišča že zapisana v razlagalnih okvirčkih. To pa ne pomeni, da se boste zato morali odpovedati raziskovalnemu načinu učenja! Na spletni strani www.devetletka.net vas namreč čakajo PP-projekcije, ki so nastale prav z namenom, da ne bi bili prikrajšani za užitek, ki ga začutimo, ko sami pridemo do določenih spoznanj. Ob razlagalnih okvirčkih so piktogrami, ki s svojo barvo povedo, v katerem razredu ste določeno snov spoznali, piktogram pozor pa opozarja na težja mesta iz slovnice ali pravopisa – na ta mesta se nam napake še posebej rade prikradejo. Da bi teh bilo čim manj, najraje kar nič, vas bosta pri učenju spremljala tudi knjižna molja – spodbujala vas bosta h kritičnemu razmišljanju in vam pomagala odgovoriti na vprašanja, ki se pri obravnavi posamezne učne snovi med učenci večkrat pojavijo. Želim si, da bi vam bilo učenje s tem učnim gradivom prijetno, čeprav ne gre pričakovati, da bo vedno tudi lahko. A splača se potruditi, ker vem, da si želite biti uspešni.
Petra Kodre
Legenda
knjigarna.com swis721 Učna snov 1.–5. razreda
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 6
snov CMYK Učna 7. razreda 10/100/90/0
Učna snov 6. razreda
Pozor, da ne bo napak!
26.9.12 12:00
Knjižni in neknjižni jezik V tem poglavju: – spoznavaš jezikovne zvrsti slovenskega jezika, – si razvijaš zmožnost prepoznavanja okoliščin za rabo knjižne zvrsti, – razmišljaš o knjižnih in neknjižnih besedah ter neknjižnim besedam iščeš knjižne ustreznice.
Knjižni jezik v zapisu in izgovarjavi upošteva pravila slovnice, slovarja, pravopisa in pravorečja. Poznamo ga v dveh oblikah, in sicer kot: • knjižni zborni jezik in • knjižni splošnopogovorni jezik. Knjižni zborni jezik uporabljajo jezikovno šolani ljudje. Med njimi je več takih, ki ga obvladajo v pisni obliki (k temu cilju strmimo tudi v šoli pri pouku slovenščine), kot je takih, ki ga obvladajo v govorni obliki (to obvladajo predvsem radijski in televizijski novinarji, igralci in vsi tisti, ki govorijo v javnosti in se na svoj nastop vnaprej pripravijo). Knjižni splošnopogovorni jezik obstaja predvsem v govorni obliki. Uporabljamo ga v določenih govornih položajih, kadar ne govorimo čisto brez napak (tako včasih rečemo, da želimo pojasnit, čeprav bi morali reči, da želimo pojasniti, napačno izgovorimo kakšen glas ...). Neknjižni jezik ne upošteva pravil slovnice, slovarja, pravopisa in pravorečja. Poznamo ga v dveh oblikah, in sicer kot: • pokrajinski pogovorni jezik in • narečje. Pokrajinskih pogovornih jezikov je več (npr. ljubljanski, mariborski, celjski ...); to zvrst uporabljajo prebivalci srednje velikih in manjših mest. Narečij je v slovenščini več kot 40; uporabljajo jih prebivalci vasi in manjših mest.
knjigarna.com swis721 mo mi m e š, d a s A mi verja voriti morali go u c rt v v e ž venščini? v čisti slo
CMYK 10/100/90/0
Seved a, saj jezika kakšn takra ega d t v r ug ečina Nare o č d nas ega j e pa slove je rav ni zn nščin ala. no ta a kot prim k o čista zborn er no ij za vs e gov ezik, le da orne polož ni aje.
7
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 7
26.9.12 12:00
1 Razmisli in navedi dva govorna položaja, v katerih ni primerno uporabljati narečja.
2 Poveži knjižne in neknjižne besede, ki imajo skupen pomen. Glej zgled. Če poznaš še katero
narečno vzporednico, jo pripiši ob pripadajoči knjižni izraz. 1) takvin
a) lombrena
A) čeča
2) punca
b) žegen
B) cintor
3) karčuka
c) lampa
C) zokni
4) fršlus
č) klofnca, knoflca
Č) telige
5) britof
d) penezi
D) ženitva
6) lazajni
e) ohcet
7) šajtrga
f) karjola, karola
dežnik
8) gostuvanje
g) nudli, nudlni
pokopališče
9) štunfi
h) rajfnik
10) marela
i) šefla, šefarca
11) zihrhajca
j) fuzejtenli, fuzejknli
12) kamin
k) zjala
samokolnica
7, f, Č
nogavice
varnostna sponka
dekle zajemalka
denarnica
zadrga rezanci denar dimnik
knjigarna.com swis721
poroka
13) soldi
CMYK 10/100/90/0
3 Skušaj se spomniti kakšnega zabavnega narečnega izraza in povej, iz katerega dela Slovenije je.
8
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 8
26.9.12 12:00
Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika V tem poglavju: – izveš, koliko je v slovenskem knjižnem jeziku črk in koliko glasov, – razmišljaš o tem, da v slovenščini vseh besed ne pišemo tako, kot jih izgovarjamo, – prepoznavaš te besede in vadiš njihovo pravilno zapisovanje.
Slovenski knjižni jezik ima 29 glasov, ki jih zapisujemo s 25 črkami. Tako črke kot glasove delimo na: • samoglasnike (zapisujemo jih s črkami a, e, i, o, u) in • soglasnike (zapisujemo jih z vsemi drugimi črkami).
1 Na črto napiši črke, ki sestavljajo tvoje ime.
2 Premisli, ali so naštete besede napisane pravilno. Če niso, jih popravi.
a) bresrokavnik
i) rastava
b) glazba
j) moralna potpora
c) droptinice
k) zdrau zajtrk
č) hrptenica
l) drah plašč
d) isgledati dobro
m) preslatka čokolatka
e) precednik
n) obizkati
f) potstrešje
o) šoferski ispit
g) otpeljati
p) prvi moš države
knjigarna.com swis721
CMYK r) ribesov sladolet 10/100/90/0 3 Kaj misliš, zakaj je v prejšnji nalogi prišlo do napak?
h) obiskati babičin grop
9
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 9
26.9.12 12:00
4 Dokaži nepravilen zapis naštetih besed. Pri tem si lahko pomagaš z navedbo besede iz iste
besedne družine. Pomagaj si z zgledom.
a) domol
v Naša domolina je zame daleč najlepša.
b) grop človek
c) gospot župan
č) glazbenik
d) slatkor
e) nahrptnik
e to e ž žina? j j K a a dr u e dn b es
To je be sku s p ble e dic dnim ina b a ko ese ble , pr dič ebl ren d z ne ede om istim ž, ble ti, b , npr do led . po iče lt … n,
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
10
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 10
26.9.12 12:00
Ljudsko slovstvo – temelj književnosti nekega naroda V tem poglavju: – bereš besedila ljudskega slovstva, – razmišljaš o njihovi vsebini ter opazuješ njihov jezik in slog, – spoznaš ljudske epske in ljudske lirske pesmi, – izveš, kaj je značilno za zgodovinsko in kaj za razlagalno pripovedko, – spoznaš značilnosti bajke, – se seznaniš z inverzijo, prvoosebnim pripovedovalcem in arhaizmi, – spoznaš delo, ki sicer sodi v umetno (tj. avtorsko) književnost, nastalo pa je na podlagi motiva, značilnega za ljudsko slovstvo.
o Ljudsko slovstv Ljudsko slovstvo zajema tista besedila iz zakladnice besedne umetnosti nekega naroda, za katera je značilno, da avtor ni znan in da so se prenašala od ust do ust, dokler jih v nekem trenutku ni nekdo zapisal. S tem jih je sicer nekoliko „poškodoval“, saj jih je osiromašil njihove živosti, ampak le tako jim je zagotovil obstoj. Velika škoda bi namreč bila, če bi se ta besedila pozabila, saj niso nič manj vredna od tistih, ki jih napišejo znani besedni umetniki. Ker se pomena teh besedil vedno bolj zavedamo, se za ljudsko slovstvo uporablja tudi izraz slovstvena folklora, ki že v imenu poudarja njegove bistvene značilnosti; slovstvo namreč pomeni besedno umetnost, folk označuje ljudstvo, lore pa modrost. Slovstvena folklora torej označuje tista besedila s področja besedne umetnosti, ki vsebujejo tolikšno mero modrosti (bodisi v zgodbi, sporočilnosti, spevnosti ...), da so si jih ljudje med sabo radi pripovedovali ali jih prepevali in jih tako ohranjali.
knjigarna.com swis721
1 O ljudskem slovstvu že veliko veš, zato ti med trditvami ne bo težko poiskati tistih, ki so pravilne.
Označi jih s kljukico, kot kaže zgled.
✓
CMYK 10/100/90/0
a) Izraz slovstvena folklora poudarja, da besedila ljudskega slovstva vsebujejo zrno modrosti (folk pomeni ljudstvo, lore pomeni modrost).
b) Besedila ljudskega slovstva nimajo avtorja.
c) Ljudske pesmi se prenašajo od ust do ust in navadno tudi iz roda v rod. 91
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 91
26.9.12 12:01
č) K ljudskemu slovstvu sodijo tudi pregovori, uganke in vraže, ki se prenašajo iz roda v rod.
d) Avtorji besedil ljudskega slovstva skoraj nikoli niso znani, zagotovo pa so bili nadarjeni.
e) Ker so avtorji besedil ljudskega slovstva preprosti ljudje, je njihov jezik preprost in nemalokrat vsebuje prvine narečja.
f) Besedila ljudskega slovstva so manj vredna kot umetnostna besedila znanih besednih umetnikov.
g) Pri prenosu besedil ljudskega slovstva prihaja do sprememb ali tako imenovanih različic.
h) Na nasprotnem bregu besedil ljudskega slovstva so besedila umetnega slovstva.
i) V ljudskih pesmih so pogosta števila tri, pet, sedem, devet, deset, sto, tisoč, milijon in milijarda.
j) K ljudskemu slovstvu sodijo tako pesmi kot pripovedi.
k) Ljudske pesmi in pripovedi so nastale veliko pred tem, ko so bile zapisane.
l) Nekateri pripovedovalci ljudskih pripovedi so taki mojstri, da jih je užitek poslušati.
2 Razmisli, ali tudi šale sodijo k ljudskemu slovstvu. Svoj odgovor utemelji.
3 Številne ljudske pesmi prepevamo. Poznaš kakšno tako?
Ljudske pesmi Ljudske pesmi sodijo v tisti del zakladnice ljudskega slovstva, ki je v obliki verzov. Poznamo: • pripovedne ali epske pesmi in • izpovedne ali lirske pesmi.
knjigarna.com swis721
Pripovedne pesmi (npr. Pegam in Lambergar) imajo zgodbo, zato zlahka obnovimo dogajanje v njih. Lirske pesmi (npr. Gor čez izaro) nimajo izrazite zgodbe, njihov poudarek je na čustvih.
CMYK 10/100/90/0
92
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 92
26.9.12 12:01
Ljudska: Gor če z iz
aro
1 Zbrano preberi pesem. Ti jo uspe obnoviti že po prvem branju?
Ljudska: Gor čez izaro Gor čez izaro, gor čez gmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibelko, kjer so me zibali mamica moja in prepevali haji, hajo.
K’ sem še majhen bil, sem bil dro vesel, sem več barti k’tero pesem pel. Zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom, saj ni več moj ljubi, dragi dom.
Hiša očina, ljuba mamica, oh, da videl bi še enbart oba, oh, da bi videl jo, mamico svojo, pa bi spet zapel haji, hajo.
2 Kaj meniš, kaj bi bilo lažje – pesem obnoviti ali se pogovarjati o občutkih in čustvih, ki v
posameznih kiticah prevzemajo avtorja?
3 Je pesem lirska ali epska? Pomagaj si s prejšnjim odgovorom.
4 Katera vrednota je v pesmi najbolj poudarjena? Podčrtaj samo en odgovor oziroma napiši svojega.
a) Ljubezen do doma in domačih. b) Veselje do glasbe in lepe pesmi. c) Spoštljiv odnos do starih predmetov (zibelka ...).
č)
5 Katera od kitic izraža največ veselja? Svoj odgovor utemelji.
6 V kateri kitici se prvič pojavi otožnost in kaj je vzrok zanjo?
knjigarna.com swis721
7 Kako bi se naslov te pesmi glasil v knjižnem jeziku?
CMYK 10/100/90/0
8 So te narečni izrazi kaj presenetili? Svoj odgovor utemelji.
93
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 93
26.9.12 12:01
9 Besedam oziroma besednim zvezam pripiši knjižne sopomenke.
a) dro vesel
in Ljudska: Pegam
b) enbart
c) hiša očina
Lamberger
1 Preberi pesem, v kateri se domač junak spopade s tujim velikanom. Med branjem se še posebej
osredotoči na dogajanje, značaj glavnih oseb ter rezultat boja.
Ljudska: Pegam in Lamberger Tam beli Dunaj mi stoji, na Dunaju kaj se godi, me dobro poslušajte vi.
Krištof Lambergar z imenom, na sinji skal‘ prebiva tam, te v pest želi dobiti sam.“
V lini stara mat‘ stoji ino pri sebi govori, da to pa že nič prida ni!
Je v sredi mesta tratica, na trati raste lipica, Dunaj hladi nje senčica.
Prav’ Pegam: „Pišite mu list, doma pusti naj vse na stran, pridirja meni naj v bran!“
Do sina teče svojega, do Krištofa Lambergarja, da b‘ lepo ga podučila:
Pod senco miza rúmena, okoli mize stoli pa, sedi na stolih góspoda.
Mu reče cesar pisat‘ list, človeka brzega dobit‘, da more kmal‘ do njega prit‘.
„Konjiča imaš ko ptičico, zlato zoblje pšeničico, pije sladko rebulico.
Med njimi cesar govori: „Po moji misli se mi zdi, kraljestvu našmu glihe ni.“
Izgovori komaj enkrat, se najde precej pobič mlad, kir list ponese njemu rad.
Stoji pri jaslih sedem let, na sonce mi nikol‘ ne gre, nu videl ni še belga dne.“
Pridirja Pegam in driči, ošabno tako govori: „So prazni vaš pogovori!“
Ponese v lepo deželo, gorato kranjsko deželo, tje Krištofo Lambergarjo.
Tako še mati rekla je: „O, kaj ti pravim, Krištofe, na te reči poslušaj me!
Naprej še Pegam govori: „Kar pravim vam, gospodje vi,“ cesarja ven tud‘ ne spusti –
Zvečer je Dunaj zapustil, leti, ko bi ga zlod podil, je zjutraj že v Tržiču bil.
Hudiča ima Pegam dva, premagal bodeš ti oba, le glej, da te ne zapeljá.
„imate velko gospostvó, a ne junaka pod sebó, kater‘ bi skusil se z meno.“
Gospode tukaj gor budi, pohlevno nje nagovori: „Kje Krištof Lambergar stoji?“
Ak‘ bodeš videl tri glavé, dve krajni njemu pust‘ obe, na srednjo naj ti sablja gre.“
Odgovori mu car tako: „Kaj češ prašati me za to? Ga imam, da ti presedal bo!
Pred njim se vsi priklanjajo, se njemu nič ne zlažejo, mu s prstom grad pokažejo.
Poda se v svetlo kamrico, na glavo dene kapico, pripaša sebi sabljico,
naprot‘ prikloni jim se nizk‘, gre hitro ko nebeški blisk.
zasede konjča brzega, roko pa materi moli: „Mat‘ moja, zdrav‘ ostante vi!“
knjigarna.com swis721
Na kranjski zemlji mi živi, kjer se na Kamnu govori, se nikdar tebe ne boji.
CMYK Za 10/100/90/0 kapo vtakne beli list,
94
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 94
26.9.12 12:01
Mi zdaj pa s konjem zadriči, ko strela hitro mi leti in se popred ne ustanovi:
Nasproti zdaj zadirjata, za ušesi se oprasneta, si nič ne sturta hudega.
Je meril Krištof srednjega, na stran je pustil krajnega, udaril ravno srednjega.
po Dunaju mi dirja v skok, so pri kosilu vsi okrog, Pegamu pade žlica iz rok.
Tako pa Pegam govori: „Premočnega mi še blo ni, te, Krištofe, to kaj skrbi?
Je njemu pravo glavo vzel, pa hitro njo na jelca ujel, ves Dunaj tega je vesel.
Mu Pegam tako govori: „Naj se preveč ti ne mudi, da glave bi ne zgubil ti!
Al’ konjič tvoj bo žaloval, po polju bode rezgetal, ko gospodarja bo iskal.“
Driči na beli Dunaj z njo, z junaka Pegama glavo, jo kaže Dunajcem lepo.
Al‘ hočeš kaj počakati, al‘ češ se precej mahati nu svojo glavo vagati?“
Pa Krištof tako govori: „Za drugega pa meni ni, ko to, kar tebe mal‘ skrbi:
Mu reče tako svetli car: „Junak, ti moški Lambergar, kaj češ imeti za svoj dar?“
Je Krištof tako govoril: „Ne bom se dolgo jaz mudil, na Kranjskem sem še včeraj bil.“
za tvojo židano gospo, ki tako mlada vdova bo; ne veš, da men‘ dopadla bo?“
Pa Lambergar odgovori: „Na Kranjskem imam tri gradi, da b‘ moji, prosim, lastni bli!“
Ga praša Pegam spet tako: „Kje se bo godilo to? Al‘ tu na trg širokemo?“
Se v drugo Pegam zaleti, se Krištofu pokaže kri, mu vendar sile ne sturi.
Pa cesar tako govori: „Kar češ imet‘, naj se zgodi, kar dolgo le tvoj rod živi!“
Mu pravi Lambergar tako: „Na polju, da vsi vidijo, za najno čast se bijeva.“
Ko v tretje vkup zadirjata, takrat se dobro počita, za vselej boj razločita.
2 V obnovo pesmi Pegam in Lambergar se je prikradlo osem napak. Nobena izmed njih ni jezikovna,
vse so pomenske. Ti jih bo uspelo poiskati in odpraviti?
Sredi Dunaja se cesar v gosposki družbi hladi v senci pod mogočnim hrastom in se hvali, ko pravi, da ima tako cesarstvo, da mi ni para. Mimo prijezdi Pegam, ki reče, da je to sicer res veliko, ampak da vseeno ne premore takega junaka, ki bi se bil pripravljen pomeriti z njim v boju za življenje. Cesar Pegamu ugovarja in pove, da ima takega junaka – Krištofa Lambergarja, ki živi na Kranjskem. Pegam cesarja izzove, naj pošlje ponj, da se bosta pomerila. Res se tako zgodi in še isti večer se sel odpravi na Kranjsko, kamor prispe čez dva dni. Tam sprašuje po Lambergarju in pokažejo mu skromno bajtico, v kateri živi. Vse to od daleč opazuje
Lambergarjeva žena, ki sluti nesrečo. Mati Lambergarja poduči, da bo imel Pegam v boju tri glave in naj mu vzame desno. Lambergar se hitro odpravi na pot in do kosila je že na Dunaju. Tu se takoj seznani s Pegamom, s katerim se dogovorita, da se bosta bila na širokem polju, in sicer brez gledalcev. Dvoboj se začne, zmagovalec pa je znan šele po tem, ko si drugič zdirjata nasproti. Krištof je ubogal materin nasvet, Pegamu je meril pravo glavo in ga s tem premagal. Zdaj si Lambergar Pegamovo glavo natakne na meč in se z njo hvali po Kranjskem, od cesarja pa dobi v zahvalo mogočen grad na Kranjskem.
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
95
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 95
26.9.12 12:01
3 Ustrezno obkroži in utemelji svojo izbiro.
Pesem Pegam in Lambergar je a) epska;
b) lirska.
Utemeljitev:
4 Odgovori.
a) Katere narodnosti je Krištof Lambergar? (Pomagaj si z 9. kitico.)
b) Ali to kaj vpliva na sporočilo pesmi? Kako?
c) Kateri od obeh junakov ti je bolj všeč? Zakaj?
5 Iz besedila izpiši vsaj tri inverzije. Če ne veš, kaj je inverzija, si najprej preberi definicijo.
Inverzija je slogovno sredstvo, ki ga uporabljajo predvsem pesniki. Zanjo je značilen obrnjen oz. neobičajen besedni red, kar v besedilu ustvarja posebne ritmične ali zvočne učinke. Primer: Je meril Krištof srednjega. (Namesto: Krištof je meril srednjega.)
knjigarna.com swis721
6 Kaj meniš, je rima v ljudski pesmi bolj izjema ali pravilo? Obkroži odgovor, ki se ti zdi bolj verjeten.
a) Rima v ljudski pesmi ni preveč pogosta, ker so avtorji teh besedil pogosto neuki, čeprav bistri posamezniki. b) Rima je v ljudski pesmi zelo pogosta, saj si rimana besedila lažje zapomnimo – ljudsko slovstvo se v prvi fazi namreč prenaša od ust do ust, zato pesem, ki si jo je težko zapomniti, nima veliko možnosti, da postane ljudska.
CMYK 10/100/90/0
96
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 96
26.9.12 12:01
7 Za besedila ljudskega slovstva je značilna tudi raba ljudskih oz. stalnih števil. Ali v tej pesmi to
značilnost najdemo? Odgovori tako, da izpišeš tak primer.
8 Kako se imenujejo prebivalci Dunaja? Katera oblika je rabljena v pesmi? Kaj meniš, zakaj ni
popravljena?
9 Iz pesmi izpiši tri poljubne narečne izraze in jih zamenjaj s knjižnimi.
-
-
-
10 Tvori časopisno novico o boju med Pegamom in Lambergarjem. Manjkajoče podatke si izmisli.
že nja i? a š a c v pr ovi vn era t o a k jam Na var o g od
j s e je in kda . je k j, ka ležen il ude šanja a b r e p j v o o Na aj je d ter kd odilo di, zak g u z t j o a k povem a prišlo. Včasih dk do g o
e Ljudske pripov
di
knjigarna.com swis721
Ljudske pripovedi sodijo v tisti del zakladnice ljudskega slovstva, ki je v obliki proze. Sem sodijo npr. pravljice in pripovedke. Pripovedka je kratka zgodba, ki govori o napol stvarnem svetu. Povezava z resničnostjo se kaže v tem, da v zgodbi včasih prepoznamo dogajalni prostor, čas ali zgodovinski dogodek.
CMYK 10/100/90/0
Poznamo različne vrste pripovedk: • zgodovinske, • razlagalne, • bajične (tj. bajke), • krščanske (tj. legende) itd.
97
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 97
26.9.12 12:01
Zgodovinska lju dsk
a pripovedka: K ralj Matjaž
Zgodovinske pripovedke so tiste, ki z izbiro književnih oseb ali dogodkov segajo v določeno zgodovinsko obdobje. Ker pa so to umetnostna besedila in ne zgodovinski viri, o resničnosti opisanega ne moremo biti prepričani. Največkrat je celo jasno, da je ta spremenjena.
1 Preberi besedilo.
Ljudska: Kralj Matjaž Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in v svetle kozarce natakali rujno vince. Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list. Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice. Ker pa je bil kralj bogat vladar, so mu drugi kralji zavidali. Nekoč je iz onega kraja, kjer sonce zahaja, prišlo toliko sovražnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče. V krvavem boju so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na
begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu rodu. Izvoljenim se večkrat posreči, da pridejo do njega. Pri Rečicah je bil kovač in ta je na gori iskal glogovega ročnika za kladivo, pa je našel duplo, skozi katero je prišel v hipu v prečuden svet. Kralja Matjaža je videl pri okrogli kamniti mizi sedeti in dremati. Na mizi je ležala debela mošnja zlatov. Kovač jo je vzel in je bil odtlej bogat mož. Zlasti na starega leta dan se to duplo lahko vidi.
2 V pripovedki beremo, da je bil kralj Matjaž dober kralj. S čim lahko to utemeljiš?
knjigarna.com swis721
3 Ali je bil kralj Matjaž za svoje pravično vladanje kdaj poplačan? Če da, opiši, kako.
CMYK 10/100/90/0
98
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 98
26.9.12 12:01
4 Če trditve držijo, jih obkljukaj, sicer jih popravi.
a) Kralj Matjaž je bil bogat in dobrosrčen, zato je zase in svoje podanike dal izdelati veliko zlatega denarja.
b) Plačilno sredstvo kralja Matjaža so bili zlatniki.
c) Drugi kralji so Matjažu zavidali zaradi dobro izurjene vojske, ki ji je poveljeval.
č) Kralj Matjaž ima svoj prestol v skalnatem gradu v Rečicah.
d) Čez devet let bo gora kralja Matjaža ponovno vrnila, da bo vladal našemu narodu.
5 Pojasni pomen podčrtanih stalnih besednih zvez.
a) Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list.
b) Noč in dan so bila odprta grajska vrata.
c) Zlasti na starega leta dan se to duplo lahko vidi.
6 V besedilu poišči slovenske simbole.
7 Razišči in v krajšem govornem nastopu predstavi, zakaj je Kralj Matjaž zgodovinska pripovedka.
kod one ma, p ž a atja etnic ov M j č l asl za kra da likima lo za n a ... , m š p e il se ema v Če bi , tako z a l . v e ž d Op a m tj jo z Ma a zu piše j Kralj bi že r tore edila, b es
apisa oba z a t s a d kralj edel, i š em o p o Nisi v k h atjaž. na? La Kralj M pravil a p i l ža Matja
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
99
OGDKS 7 SDZ 2012 notranjost.indd 99
26.9.12 12:01