a r u t a m a r avantu
a l i d e s e b rag a končina
ij ek in mar ojca bavd
m
p z e č zbirka nalog za maturo
{
e n i č š n e v la i d iz slo e s e b a tn s o n t e m u ne
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 1
9/12/12 3:16 PM
Zbirka Avantura matura Mojca Bavdek in Marija Končina
Čez prag besedila Zbirka nalog za maturo iz slovenščine – neumetnostna besedila Uredila: Dubravka Berc Prah Strokovni pregled: dr. Martina Križaj Ortar Jezikovni pregled: Dubravka Berc Prah Fotografije: Fotodokumentacija Dela, Shutterstock, Gea/Iztok Bončina, Tihomir Pinter, Juš Milčinski, Mankica Kranjec, Mladina/Tjaša Zajc, Polona Mlakar
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2012). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
knjigarna.com swis721 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(079.1) 37.091.27:811.163.6:373.5
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CMYK 10/100/90/0
BAVDEK, Mojca, 1950Čez prag besedila : zbirka nalog za maturo iz slovenščine : neumetnostna besedila / Mojca Bavdek in Marija Končina ; [fotografije foodokumentacija Dela ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2012. - (Zbirka Avantura matura) ISBN 978-961-271-243-3 1. Končina, Marija 263054336
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 2
9/12/12 3:16 PM
Kazalo vsebine
Za začetek … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
Razčlemba 1: Ko je končno dovoljena ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Razčlemba 2: Stopinje, ki so odšle križemkražem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Razčlemba 3: Ko nam je vroče, okna pa ne moremo odpreti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Razčlemba 4: Zelena (še ledena) dežela Grenlandija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Razčlemba 5: Resne težave zaradi hrupa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Razčlemba 6: Originalni Rain Man . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Razčlemba 7: V vsakem Slovencu je železarski gen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Razčlemba 8: Čirule, Čarule, Puf! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Razčlemba 9: Misija nemogoče: srednješolci v tekaških copatah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 Razčlemba 10: Resnični stavki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 Razčlemba 11: Plečnik, od zamaška do kurnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 Razčlemba 12: Žarnica – svetovna kulturna dediščina? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Razčlemba 13: Ne grizi roke, ki te hrani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Razčlemba 14: Uresničevalci želja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 Razčlemba 15: Mesta in vasice soli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 Razčlemba 16: Valentin brez korenin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 Razčlemba 17: Glasnik malih korakov za velike spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Razčlemba 18: S prisrčno ironijo o krdelu mladostnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 3
9/12/12 3:16 PM
Spoštovane dijakinje, spoštovani dijaki! Pred vami je prenovljena zbirka razčlemb neumetnostnih besedil za preverjanje znanja, pridobljenega pri jezikovnem pouku v gimnazijah. V štirih letih izobraževanja sta bila vaša sopotnika prenovljeni izdaji učbenika in delovnega zvezka Na pragu besedila 1–4 (ali kateri od drugih učbenikov). Z njuno pomočjo ste korak za korakom razvijali zmožnost sporazumevanja v slovenskem jeziku, spoznavali zakonitosti tega jezika in se seznanjali z njegovim razvojem. Izhodišče obravnave je bilo ves čas vezano na besedilo, kar je poudarjeno tudi v naslovu učbenikov. V četrtem letniku pa je napočil čas, ko boste stopili tudi čez prag besedila. Doslej ste spoznavali z učnim načrtom predpisane vse bine in v besedilih, ki ste jih razčlenjevali ali tvorili sami, odkrivali značilnosti, predvidene za obravnavo v posameznem letniku. Pred zaključkom šolanja pa se pričakuje, da boste znali besedilo razčleniti iz najrazličnejših zornih kotov, torej tako, da boste uporabili vse znanje, ki ste ga pridobili v času šolanja. Zato sva vam pripravili zbirko besedil z vprašanji, ki vas bodo usmerjala pri razčlenjevanju. Upava, da vam bo v pomoč tudi pri pripravi na maturitetni izpit. V zbirki Čez prag besedila je zbranih osemnajst neumetnostnih besedil, ki služijo kot izhodišče za razčlembo. Na ta besedila se navezujejo vsa vprašanja. Pri pripravi zbirke nalog sva si prizadevali, da bi kar najbolj zvesto sledili ciljem iz novega učnega načrta in maturitetnega izpitnega kataloga. Zato je vsaka razčlemba zasnovana tako, da upošteva vse sestavine besedila: na začetku so vprašanja vedno usmerjena v okoliščinsko, naklonsko in predmetnopomensko sestavo. Nato sledijo vprašanja, ki se nanašajo na tvarno in besedno-slovnično sestavo. Razčlemba se zaključuje s tvorbo besedilne vrste. Vprašanja vključujejo različne naloge zaprtega tipa (izbira med DA/NE, podčrtovanje in obkrožanje različnih odgovorov, povezovanje podatkov …), polodprtega (kratki odgovori in dopolnjevanje, razvrščanje podatkov, popravljanje napak …) in odprtega tipa (tvorba besedilne vrste). Zato je treba pozorno brati navodila in jih upoštevati. Želiva si, da bi vam razčlembe, zbrane v tej knjigi, pomagale uspešno prestopiti prag različnih besedil, s katerimi se boste srečevali v življenju. Avtorici
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
4 | Čez prag besedila | zbirka avantura matura | Založba Rokus Klett
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 4
9/12/12 3:16 PM
IZHODIŠČNO BESEDILO
1
Jie Bao, prvi učitelj slovenščine na Kitajskem
Ko je končno dovoljena ljubezen
1
Slovenci, priznajmo si, radi nergamo. Ko razmišljamo o stanju v državi in o svojem družbenem položaju, nas velikokrat prežame pesimizem. Gospodarska kriza tokrat ne dela izjem in je zajela tudi majhno, nekoč socialno varno Slovenijo. A vendar malce optimizma ne škodi – nekaterim narodom se namreč godi še slabše. Jie Bao, bodoči učitelj slovenščine na Kitajskem, pravi, da Slovenci v primerjavi s celinskimi Kitajci veliko manj stresno odrastemo, da imamo višji življenjski standard, večje možnosti za zaposlitev, več osebne svobode in predvsem več prostega časa. Na Kitajskem se boj za obstanek začne že v vrtcu. Piše: Živa Slokan
Foto: Igor Zaplatil
Njegovo ime se izgovori Baocje in ima simbolni pomen; pomeni namreč prinesti dobro novico o zmagi. Sedaj 23-letni Jie se je rodil v Kantonu, mestu na jugu Kitajske. Tam je bival do svojega osemnajstega leta, potem je študiral na univerzi za tuje jezike v Pekingu. Diplomiral je iz bolgarščine in postal bo prvi učitelj slovenščine na Kitajskem. Zato je njegov leto in pol dolgi obisk naše države namenjen predvsem učenju jezika in podiplomskemu izobraževanju. En del tega bo opravil na ljubljanski fakulteti za družbene vede, drugega pa na filozofski fakulteti. V Slovenijo je prišel februarja lani, sedaj pa že tekoče govori slovensko: »Slovenščina je zelo zapleten jezik, a mi je pri učenju veliko pomagalo znanje bolgarščine. Težave pa mi še zmeraj povzroča sklanjanje, tega res ne maram.« Otrok je zlato Jie Bau učenje jezika ni povzročalo večjih težav, ker je vse svoje življenje vajen trdega dela. Prvi pritiski na mlade se na Kitajskem namreč začnejo že v vrtcu, vanj vstopajo otroci med tretjim in petim letom starosti. Pred tem za njih skrbijo stari starši. Zaradi politike enega otroka je otrok za družino dragocen kot zlato. Predšolske ustanove so za starše veliko finančno breme, ob tem pa vpisujejo otroke še v razne tečaje, npr. borilnih veščin, klavirja … Čeprav so ti glede na povprečno pekinško plačo (500 evrov) zelo dragi, pomenijo dodatno orožje za prihod
2
3
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 5
Staršev ne zanima, ali si dobil šest ali osem, zanima jih le, kako si se odrezal v primerjavi z drugimi, katero mesto si zasedel.
9/12/12 3:16 PM
4
5
6
nost. Poleg vsaj enega konjička se kitajski otroci v vrtcu učijo štetja do sto, osnovnega računanja in besed. »Ker imamo posebne pismenke, moramo najprej spoznati vsako besedo posebej, zato se naše učenje začne zelo zgodaj.«
zasedel.« Jie še doda, da se slovenski študentje tudi veliko zabavajo: »Veliko žurajo, pijejo, ampak to je evropska tradicija. V Aziji, predvsem na Kitajskem, pa veliko jemo in se ob tem družimo.«
Dodatna domača naloga Obvezno šolanje tudi na Kitajskem traja devet let. To osnovno izobraževanje je za učence sicer brezplačno, a psihično in fizično je zelo naporno. Zjutraj imajo štiri ure pouka, popoldne pa še dve. Potem lahko gredo domov in tam morajo napisati domačo nalogo. Starši pa jim potem velikokrat naložijo še dodatno domačo nalogo, ker se bojijo za njihovo prihodnost. Pritiski na gimnaziji, ki je plačljiva, se še povečujejo. Vsi učenci morajo tako v osnovni kot v srednji šoli nositi uniforme in to se zdi Jieju dobro: »Še posebno na obali, v velikih razvitih mestih, so razlike med učenci ogromne. Šola je javni prostor, zato moramo biti vsi enaki.«
Dogovorjene poroke A tudi na Kitajskem ni med študijem vse tako črno. To je namreč čas, ko je končno dovoljena ljubezen. Pred tem se morajo mladi pari pred starši skrivati, na fakulteti pa matere in očetje spodbujajo svoje otroke k spoznavanju partnerja: »Mama mi je vse življenje govorila, naj pustim punce pri miru in se raje učim, zdaj me pa sprašuje, zakaj je še nimam.« V modo so znova prišle dogovorjene poroke, le v bolj prijazni obliki: »Starši tudi na tem področju skrbijo za otrokovo prihodnost. Če moški pri tridesetih ni poročen, je čuden. Za žensko to velja pri sedemindvajsetih. Ker so Kitajci zelo zaposleni, nimajo časa, da bi našli partnerja, zato to zanje skušajo opraviti starši. Ti se srečajo, pokažejo si fotografije otrok, povedo si vse potrebne podatke in se tako povezujejo.« Meni, da imamo Slovenci veliko več časa za spoznavanje partnerjev, a manjšo izbiro: »Slovenija je tako majhna, da se med seboj vsi poznajo. Vedno nekdo nekoga prek nekoga pozna.« Peking ima približno 20 milijonov prebivalcev, torej desetkrat več kot celotna Slovenija. Mesto je prenatrpano, za nekatere tudi depresivno. Mladi se v upanju na boljše življenje množično priseljujejo, upokojenci pa so začeli prodajati stanovanja in se seliti nazaj na podeželje.
Boj za študij Tisti, ki želijo na univerzo, morajo dobro opraviti maturo, konkurenca je namreč velika. V nasprotju s Slovenijo, kjer univerza razpiše več mest, kot je študentov, si morajo kandidati na Kitajskem prostor na visoki šoli izboriti. Seveda je spet problem denar. Šolnina za državno univerzo namreč znaša 600, za podiplomski študij pa 1200 evrov na leto. Jie je kot študent na naši univerzi opazil precej razlik v primerjavi s Kitajsko. Študij je predvsem veliko bolj dostopen: »Menim, da je za državo dobro, da ima veliko izobraženih ljudi, čeprav po študiju ne dobijo vsi zaposlitve. To pomeni, da je država razvita. Treba pa se je vprašati, ali se ljudje izobražujejo za službo ali potrebujejo znanje za življenje.« Velika slovenska pomanjkljivost se mu zdijo predavanja: »Na Kitajskem profesorji polovico časa predavajo na kitajski način in polovico na ameriškega. To pomeni, da poslušamo in se tudi pogovarjamo. Tukaj pa pri določenih profesorjih samo poslušamo in pišemo. V Sloveniji je veliko teorije in manj prakse. Opazil sem tudi, da nekateri profesorji ne spreminjajo učnega gradiva in uporabljajo tudi deset let stare knjige. Pri nas gradivo nenehno obnavljajo.« Ne opirajo se na štipendije
O Kitajski in Sloveniji Jie pravi, da pogosto naleti na stereotipe, ki jih imajo ljudje o Kitajcih: »Veliko Evropejcev misli, da smo nekulturni in neizobraženi. Verjetno zato, ker se je Kitajska razvila dokaj pozno. Prav tako nas mečejo v isti koš z lastniki kitajskih restavracij v Evropi. Ti niso izobraženi, so kmeti, ampak takšni nismo vsi.« Preden je pripotoval k nam, je slišal, da imamo dobre življenjske razmere, lepo naravo: »Ko sem prišel, sem ugotovil, da so Slovenci zelo zaprti in konservativni. Živijo na majhnem območju, imajo nekaj dolgoletnih prijateljev in to je to. Tuja kultura jih ne zanima. Predvidevam, da so razlogi za to zgodovinski. Slovenija je mlada država in je zadnja leta doživela hitre spremembe – vstop v Evropsko unijo, sprejem evra in tako naprej. Verjetno so tudi zaradi tega ljudje bolj previdni do vsega, kar ni domače.«
knjigarna.com swis721
Jie bi z veseljem študiral v Sloveniji, ker je navdušen nad študijskimi ugodnostmi, ki jih pri njih ni: »Pri vas imajo študentje prehrano urejeno z boni, zaprosijo lahko za študentski dom, bolj pogoste in predvsem višje pa so tudi štipendije. Pri nas jih je težko dobiti, zato se nanje ne opiramo. Med študijem nas finančno podpirajo starši.« Nenavadno se mu zdi tudi študentsko delo: »Mi med študijem nimamo časa za delo. Tovrstnemu delu nasprotujejo tudi starši, ker si želijo, da bi se njihov otrok čim več učil. Tekmovanje doseže vrhunec prav na univerzi. Zato staršev ne zanima, ali si dobil šest ali devet. Zanima jih le, kako si se odrezal v primerjavi z drugimi, katero mesto si
A kljub temu ne obžaluje svoje odločitve za študij v Sloveniji: »To, da lahko dve leti bivam v tujini, je zame enkratna priložnost. Večina Kitajcev si tega ne more privoščiti, zato ne potujejo veliko. Ker bom poučeval slovenščino, je tudi dobro, da poznam slovensko kulturo.«
7
8
9
CMYK 10/100/90/0
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 6
Prirejeno po: Ona (tedenska priloga časopisa Delo), 10. 1. 2012
9/12/12 3:16 PM
RAZČLEMBA
1
Pozorno preberite izhodiščno besedilo 1 in rešite naloge. 1
Katere trditve o izhodiščnem besedilu držijo? Podčrtajte pravilne.
Besedilo je izšlo v Oni/ v Ona/v prilogi Dela Oni. Tema je izražena v naslovu/nad naslovu. Tvorec besedila j e e d e n ./Tvorca besedila st a dva. Izhodiščno besedilo je bilo prvotno zapisano/govorjeno.
Pojasnite zadnjo rešitev.
2
V izhodiščnem besedilu so krepko oblikovane povedi Otrok je zlato, Dodatna domača naloga, Boj za študij, Ne opirajo se na štipendije, Dogovorjene poroke, O Kitajski in Sloveniji. Opazujte jih in odgovorite na vprašanja.
a) Kaj je pravopisna posebnost teh povedi?
b) Kako imenujemo take povedi v besedilu?
c) Kako so te povedi povezane s tistim delom besedila, pred katerim stojijo? Podčrtajte ustrezno nadaljevanje povedi.
V večini gre za
• povzetek odstavka. • uvod v odstavek. • izpostavitev zanimivega podatka iz odstavka.
č) Odstavka 2 ne uvaja nobena taka poved. Razmislite, katera bi bila v skladu z rešitvijo v nalogi b, in jo napišite.
3
knjigarna.com swis721
Med življenjem na Kitajskem in v Sloveniji je veliko razlik. Napišite, kako je pri nas v primerjavi s Kitajsko, in sicer tako, da povedi zanikate.
V kitajskih šolah vsi učenci nosijo halje.
CMYK Ker pišejo s pismenkami, morajo poznati vsako besedo posebej. 10/100/90/0
Na Kitajskem naložijo starši osnovnošolcem še dodatno domačo nalogo.
Čez prag besedila | zbirka avantura matura | Založba Rokus Klett | 7
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 7
9/12/12 3:16 PM
4
Mladi Kitajci morajo do vstopa na univerzo skrivati ljubezen.
Veliko Slovencev si lahko privošči potovanja.
4
Kaj so po Jiejevem mnenju prednosti in kaj pomanjkljivosti našega univerzitetnega izobraževanja? Naštejte po tri primere. PREDNOSTI
5
POMANJKLJIVOSTI
Jie je o naši državi slišal veliko lepega, o Slovencih pa nima najboljšega mnenja. Na črte pripišite, kaj ga pri Slovencih moti.
Jie ugotavlja, da
6
7
Po Jiejevih besedah iz 1. odstavka Slovenci v primerjavi s celinskimi Kitajci odrastemo precej manj stresno. V katerem odstavku pa je pojasnjeno, kateri je drugi del Kitajcev? Napišite številko odstavka in začetek povedi, ki nam da neposredni odgovor na to.
Številka odstavka:
Prve štiri besede povedi:
Avtorica razvija temo na več načinov, vendar eden prevladuje.
a) Kaj je značilno za način razvijanja teme v 4. in 7. odstavku? Na črtico pred pravilne trditve vpišite .
Da so predstavljeni enkratni dogodki, ki so se že zgodili, zato so glagoli v pretekliku.
Da sporočevalec sporoča o vzročno-posledičnih razmerjih med pojavi oz. dogodki.
Da so navedene vsakdanje dejavnosti.
knjigarna.com swis721
CMYK 10/100/90/0 Da sporočevalec izraža svoje ugotovitve in jih potem pojasnjuje, dokazuje in zagovarja.
Da so predstavljene splošne značilnosti, zato so glagoli v sedanjiku, ki izraža brezčasnost.
Da so povedi večinoma v naštevalnem pomenskem razmerju.
8 | Čez prag besedila | zbirka avantura matura | Založba Rokus Klett
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 8
9/12/12 3:16 PM
RAZČLEMBA
4
1
b) Z a kateri način razvijanja teme so značilne ugotovitve, ki ste jih izbrali v nalogi a? Poimenujte ga.
8
Večji del besedila govori o Kitajcu in Kitajski, a besedilo se vseeno začne s povedjo Slovenci, priznajmo si, radi nergamo. Rešite naloge.
a) Kaj pomeni ta poved? Označite s
.
Slovenci, priznajmo si, da radi nergamo.
Slovenci radi nergamo, to si moramo priznati.
Po čem tako sklepate?
b) V tej povedi sta dva glagola; prepišite ju.
V čem se ločita med seboj?
• V osebi.
DA
NE
• V številu.
DA
NE
• V naklonu.
DA
NE
• V vidu.
DA
NE
Pojasnite vse te rešitve.
c) Zakaj se izhodiščno besedilo začne s to povedjo?
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
Čez prag besedila | zbirka avantura matura | Založba Rokus Klett | 9
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 9
9/12/12 3:16 PM
9
Glasno preberite poved in opazujte izgovor podčrtanih besed.
Smo konservativni, nimamo pa tako težkega življenja kot Kitajci.
Iz vsakega stavka izpišite podčrtani besedi, v njiju podčrtajte enaki črki in v oglati oklepaj zapišite njun izgovor.
Iz 1. stavka:
[
]
Iz 2. stavka:
[
]
[
]
[
]
10 Glagola žurati (gl. 6. odstavek, poved Veliko žurajo, pijejo, ampak to je evropska tradicija)
v slovarjih ne najdemo, najdemo pa samostalnik, iz katerega je bil izpeljan. Oglejte si slovarska sestavka in odgovorite na vprašanja. žur -a m, pisano tudi jour ‘domača zabava’, pog. žurka, žurirati. Prevzeto in skrajšano iz frc. zveze jour fixé ‘(za obiske) določen dan, družabni sestanek ob določenih stalnih dnevih’. Iz tvorb na osnovi frc. jour ‘dan’ je izposojeno še ažuren, dežuren, žurnal.
žur tudi jour -a [žúr] m (ȗ) žarg. domača zabava: prirediti žur; iti, povabiti na žur
a) Iz katerega slovarja je prvi slovarski sestavek in iz katerega drugi?
b) O b besedi žur v prvem sestavku stoji oznaka za slogovno zaznamovanost. Ali se vam zdi ta oznaka pravilna?
DA
NE
Pojasnite svoj odgovor.
c) Iz katerega jezika izvira beseda žur in kaj pomeni v izvirniku?
č) Ali je v izhodiščnem besedilu uporabljeni glagol žurati pravilno izpeljan iz samostalnika?
knjigarna.com swis721
DA
NE
Pojasnite svoj odgovor.
d) Kako bi se glasil prvi del/stavek zgornje povedi, če bi ta glagol zamenjali s slogovno nezaznamovanim izrazom?
CMYK ,… 10/100/90/0
10 | Čez prag besedila | zbirka avantura matura | Založba Rokus Klett
Čez prag besedila notranjost DELA1.indd 10
9/12/12 3:16 PM