a. co m ar n
Albinca Pesek
jig
GLASBA
kn
danes in nekoč
GLASBA 8 UC 2015 prva.indd 1
8 07/07/15 14:50
dr. Albinca Pesek
Glasba danes in nekoč 8 Učbenik za glasbeno umetnost v 8. razredu osnovne πšole
ar n
a. co m
Delovno gradivo priredila: dr. Marija Mihevc Strokovni pregled in recenzija: Jerneja Bombek, dr. Janja Črčinovič Rozman, dr. Gregor Pompe, mag. Karmen Salmič Kovačič Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc Priredbe za Orffova glasbila: Blaž Rojko Notografija: Marjan Šijanec Ilustracije: Mojca Sekulič Fo Fotografije: Narodna galerija Ljubljana (Bojan Salaj), arhiv založbe Mladinska knjiga, Poljanec press agencija, Založba Didakta, Frančiπkanski samostan Brezje (Zvone Pelko), SNG opera in balet Ljubljana (Boris Cvetkovic´), SNG Maribor, Slovenski πšolski muzej, Restavratorski center RS, Narodna in univerzitetna knjižnica, Preπšernovo gledaliπšče Kranj, Pošπta Slovenije, arhiv Založbe Rokus Klett
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com Učbenik Glasba danes in nekoč 8 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 149. dopisni seji, ki je potekala v času od 22. do 29. maja 2012, s sklepom št. 6130-1/2012/88, potrdil kot učbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne šole.
kn
© Založba Rokus Klett, d.o.o. (2008). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπšitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b , 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošπta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
GLASBA 8 UC 2019 notranjost.indd 2
PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 8. [Učbenik za glasbeno umetnost v 8. razredu osnovne šole] / Albinca Pesek ; [delovno gradivo priredila Marija Mihevc ; priredbe za Orffova glasbila Blaž Rojko ; ilustracije Mojca Sekulič Fo ; fotografije Narodna galerija Ljubljana ... et al.]. - 2. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-232-7 COBISS.SI-ID 300931072
23/07/2019 08:49
Uvodna enota Rokoko Klasicizem v glasbeni umetnosti Uvod
5 10 12 14 17 22
Glasba v obdobju romantike Uvod
26
Skladatelji (razvršπčeni glede na letnico rojstva) Niccolò Paganini Gioacchino Rossini Franz Schubert Hector Berlioz Felix Mendelssohn Bartholdy Frédéric Chopin Robert Schumann Franz Liszt Giuseppe Verdi Richard Wagner Jacques Offenbach Bedřich Smetana Johann Strauss, mlajšπi Johannes Brahms Georges Bizet Modest Petrovič Musorgski Peter Iljič Čajkovski Antonín Dvořák Edvard Grieg Giacomo Puccini Gustav Mahler Jean Sibelius Časovne vzporednice
29 30 31 33 35 36 38 39 41 43 44 45 46 48 49 50 51 52 53 54 56 57 58
kn
jig
ar n
a. co m
Joseph Haydn Wolfgang Amadeus Mozart Ludwig van Beethoven Časovne vzporednice
Glasba na Slovenskem v času klasicizma in romantike Glasbeni klasicizem
Časovne vzporednice Glasbena romantika Benjamin Ipavec Anton Foerster Časovne vzporednice
62 64 66 68 69 70
Delovno gradivo k učbeniku
73
2
GLASBA 8 UC 2015 kolofon.indd 2
07/07/15 14:33
a. co m ar n jig
kn GLASBA 8 UC 2014 notranjost.indd 4
3/13/14 8:24 AM
Uvodna enota Rokoko
a. co m
V začetku 18. stoletja, ko je bil baročni slog na svojem vrhuncu, se je v slikarstvu in glasbi začela razvijati nova smer, ki jo imenujemo rokoko. Beseda izhaja iz francošπčine in pomeni kup kamenčkov, kar nas spominja na drobne okraske, značilne za umetnost v tem času.
rokoko, galantni slog, ekspresivni slog, Jean-Philippe Rameau, Carl Philipp Emanuel Bach
ar n
V likovni umetnosti se rokoko odraža v ljubkosti, svežini ter mnogih okraskih. Značilni umetnik tega obdobja je Jean Honoré Fragonard, čigar reprodukcije slik in gobelinov πše danes krasijo πštevilne domove.
jig
JEAN HONORÉ FRAGONARD GUGALNICA
kn
Rokoko je prepoznaven tudi v urejenosti notranjosti hišπ in salonov. Ti so okraπšeni s slikami in pozlačenimi okraski πškoljkastih in vijugastih oblik.
POZLAČENA POSODA IZ OBDOBJA ROKOKOJA
GLASBA 8 UC 2014 notranjost.indd 5
3/13/14 8:24 AM
ar n
a. co m
Rokoko predstavlja uvod v glasbo klasicizma. Deli se na dve smeri: na galantni in ekspresivni slog. Prav tako kot v likovni umetnosti in arhitekturi so tudi za glasbeno umetnost v tem času značilni številni okraski, zlasti za galantni slog. Ekspresivni slog zavrača prebogato baročno okrasje in daje poudarek čustvenosti. Osnovno načelo obeh smeri pa je homofonija — vodi ena sama, s preprosto harmonijo podprta melodija. V ospredje prihajajo gracioznost in igrivost, značilnosti klasicizma.
kn
jig
FRIDERIK VELIKI IGRA NA FLAVTO V SVOJEM ROKOKOJSKEM SALONU, OB ČEMBALU JE CARL PHILIPP EMANUEL BACH.
Pomembna skladatelja tega obdobja sta Jean-Philippe Rameau, znan tudi kot utemeljitelj znanosti o harmoniji, in Carl Philipp Emanuel Bach, sin velikega baročnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Slednji je deloval kot čembalist na dvoru pruskega kralja Friderika Velikega, ki je bil tudi sam glasbenik — skladatelj in flavtist.
JEAN-PHILIPPE RAMEAU
6
GLASBA 8 UC 2014 notranjost.indd 6
3/13/14 8:24 AM
a. co m ar n jig
kn SANSSOUCI, POTSDAM, GLASBENA SOBA V GRADU TO JE BILA REZIDENCA FRIDERIKA VELIKEGA, KI SO MU JO PO NJEGOVIH OSNUTKIH SEZIDALI V LETIH 1744—1747. SANSSOUCI JE NAJSLAVNEJŠI PRIMER ROKOKOJA V SREDNJI EVROPI.
7
GLASBA 8 UC 2014 notranjost.indd 7
3/13/14 8:24 AM
a. co m ar n jig
kn GLASBA 8 UC 2014 notranjost.indd 8
3/13/14 8:24 AM
kn
jig
ar n
a. co m
Klasicizem v glasbeni umetnosti
GLASBA 8 UC 2014 notranjost.indd 9
3/13/14 8:24 AM
POLIFONIJA je način vodenja glasov, kjer so vsi glasovi razmeroma enakovredni in se med seboj prepletajo. Pri HOMOFONIJI pa glasovi tečejo vzporedno, vodilno vlogo ima le en glas, drugi pa spremljevalno.
predložek
Beseda klasika izvira iz latinske besede classicus, s katero so označevali rimske mešπčane, ki so pripadali prvemu od petih razredov po bogastvu. V prenesenem pomenu lahko ta beseda pomeni nekaj najboljπšega, vzornega. In kaj pomeni klasicizem? To je obdobje v umetnosti, ki se je začelo v drugi polovici 18. stoletja in izzvenelo v prvi polovici 19. Ustvarjalci so iskali navdih v antični umetnosti, ki temelji na ravnovesju med obliko in vsebino, hkrati pa na preprostosti in razumljivosti. V primerjavi s predhodnim obdobjem — renesanso, kjer v glasbenih delih najdemo več melodij, ki se prepletajo (polifonija), je v klasicizmu zelo pomembna ena sama melodija, osnovna glasbena misel, ki so ji drugi glasovi podrejeni (homofonija). Glede na rokoko, kjer je melodika polna okraskov (npr. trilčki, predložki), so melodije klasicističnih mojstrov enostavne, prepoznavne in zapomljive. Motorična ritmika v klasicizmu ni več pomembna. Hitrost izvajanja glasbe so začeli skladatelji natančneje določati. Od Beethovna dalje so predpisali npr., koliko četrtink lahko zaigramo v eni minuti ( = 74).
ar n
PREDLOŽKI in TRILČKI so melodični okraski, ki so v notnem zapisu označeni z manjšimi notami ali dodatnimi znaki.
Uvod
a. co m
klasika, klasicizem, dunajski klasiki, homofonija, polifonija, trilčki, predložki, crescendo, decrescendo
trilček
CRESCENDO (it., izg. krešendo) pomeni postopno naraščanje zvočne jakosti.
Prav tako se je spremenila zvočna podoba glasbe. Pojavila so se nova glasbila (npr. klarinet) in nove inπštrumentalne zasedbe (klavirski trio, godalni kvartet itd.). Povečal se je orkester, v posameznih skupinah glasbil igra več glasbenikov. Klasicistični orkester je pripravil pot današπnjemu simfoničnemu orkestru.
jig
DECRESCENDO (it., izg. dekrešendo) pomeni postopno pojemanje zvočne jakosti.
V nasprotju z barokom, kjer je bila dinamika označena s kontrastom forte — piano, je v klasicizmu natančneje opredeljena in tudi postopna: pojavijo se crescendi in decrescendi.
kn
Tudi likovna umetnost in arhitektura sta črpali vsebine in ideale umetniπškega izražanja iz antične umetnosti.
RIMSKI PANTEON IZ 4. STOLETJA
KNJIŽNICA UNIVERZE V VIRGINIJI, KI JO JE PROJEKTIRAL THOMAS JEFFERSON OB KONCU 18. STOLETJA.
10
GLASBA 8 UC 2014 notranjost.indd 10
3/13/14 8:24 AM