9789612712297

a. co m ar n

Jelka Miranda Razpotnik in Damjan Snoj

kn

jig

Raziskujem preteklost

7

Jelka Razpotnik, Damjan Snoj

RAZISKUJEM PRETEKLOST 7

učbenik za zgodovino za 7. razred osnovne šole

a. co m

Strokovni pregled: dr. Miha Preinfalk, Marjeta Šifrer, dr. Verena Vidrih Perko Jezikovni pregled: Martina Vozlič Ilustracije: Iztok Sitar Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o.

Slikovno gradivo: Delo d. d., Gorenjski muzej Kranj, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Mestna občina Celje, Narodna banka Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Reuters picture archive, arhiv Založbe Rokus Klett, iStockphoto in zasebno arhivsko gradivo.

ar n

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

Učbenik Raziskujem preteklost 7 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 147. seji dne 2. 2. 2012 s sklepom št. 6130-1/2012/24 potrdil kot učbenik za zgodovino v 7. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2007, 2009, 2011).Vse pravice pridržane.

kn

jig

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic.

V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

MIRANDA Razpotnik, Jelka Raziskujem preteklost 7. [Učbenik za zgodovino v 7. razredu osnovne šole] / Jelka Razpotnik in Damjan Snoj ; [ilustracije Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Delo ... et al.]. - 3. izd., 4. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2020 ISBN 978-961-271-229-7 1. Snoj, Damjan, 1972COBISS.SI-ID 25477891

RP 7 UC 2020 notranjost 001 uvod.indd 2

20/08/2020 11:40

Dragi učenci in učitelji zgodovine, že dolgo smo si želeli, da bi izdali učbenik, ki bi vam pomagal poučevanje in učenje zgodovine narediti aktivno in dinamično ter ga aktualizirati z vključevanjem sodobnih dogodkov. Učbenik Raziskujem preteklost 7 omogoča uporabo sodobnih postopkov pri proučevanju zgodovine in spodbuja kritičnost ter pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj.

a. co m

Učbenik Raziskujem preteklost 7 je učbenik nove generacije. Vanj so vključena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebno smo se trudili, da bi učbenik oblikovali nazorno in privlačno.

Dragi učenci, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil zanimanje za preteklost.

Dragi učitelji, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v pomoč pri poučevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov v razredu.

Mag. Jelka Razpotnik Urednica

ar n

Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele

S sliko in besedilom predstavlja dogodke ali ustanove, ki so povezani z zgodovino v določenem obdobju.

V začetku 14. stoletja so podedovali posest Vovbrških na Štajerskem, med drugim tudi trg Celje, in dobili novo ime – Celjski ter plemiški naziv grofje.

Politični vzpon je Celjskim najprej omogočala povezava s Habsburžani, katerih vazali so bili. Vendar so se sčasoma začeli Celjski osamosvajati izpod oblasti Habsburžanov.

jig

Celjski so imeli sedež na gradu nad mestom Celje (imenovan Stari ali Celjski zgornji grad). Grad so v 12. stoletju zgradili Vovbrški grofje. V 14. stoletju so si Celjski v mestu uredili še knežjo palačo (Celjski spodnji grad).

S premišljeno izbrano fotografijo in besedilom učence opozarja na aktualne dogodke, ki so povezani z obravnavano temo.

AKTUALNO

kn

Danes lahko v grbu Mestne občine Celje prepoznamo znak Celjskih grofov, ki so ga Celjski prevzeli od Vovbrških – tri šesterokrake zlate zvezde na modri podlagi. Celje je s 48.724 prebivalci tretje največje slovensko mesto.

Učence seznanja z zanimivimi in manj poznanimi dejstvi, ki so povezani s temo.

ALI VEŠ?

– Da je celjska vojaška moč na vrhuncu njihove moči štela okoli 2.000 konjenikov, – da je bila hčerka Hermana II. Barbara Celjska, rimsko nemška cesarica, izjemno sposobna in podjetna; bila je zelo uspešna v denarnih poslih, ukvarjala se je tudi z alkimijo, – da je Friderik II. Celjski svojo prvo ženo Elizabeto Frankopansko po govoricah ubil, da bi se poročil z nižjo plemkinjo Veroniko Deseniško, – da usodo Veronike Deseniške, ki jo je dal Herman II. Celjski (oče Friderika) utopiti, sina Friderika pa zapreti, opisuje več literarnih del, – da v Pokrajinskem muzeju v Celju hranijo 18 lobanj, ki pripadajo rodbini Celjskih; med njimi so tudi lobanje Friderika II. in Ulrika II; slikar Rudi Španzel je s pomočjo teh lobanj rekonstruiral portrete članov rodbine Celjskih grofov.

Ker so Habsburžani ovirali njihovo širjenje proti zahodu, so Celjski svojo politiko usmerili proti vzhodu in jugovzhodu. S porokami so se povezali z bosansko in poljsko vladarsko hišo, srbskimi in hrvaškimi knezi, posegli so tudi v ogrski prostor. Celjski grofje so postali ugledna srednjeevropska plemiška rodbina. Z vojnimi pohodi, ki so se jih moški člani rodbine udeleževali kot vojaki najemniki, pa tudi zelo bogata družina.

Njihov ugled se je močno dvignil v času Hermana II. Celjskega (začetek 15. stoletja), ko so se povezali z Luksemburžani (ogrski kralji), tekmeci Habsburžanov.

Celjski so v začetku 15. stoletja postali največji tekmeci Habsburžanov v vzhodnoalpskem in srednjeevropskem prostoru. S spodbujanjem gospodarstva na svojem ozemlju (Celje so leta 1451 povzdignili v mesto) so bili zelo visoki tudi njihovi zaslužki.

Obarvano besedilo učencu omogoča, da v besedilu takoj opazi bistvo določene teme.

Višek moči Celjskih je pomenila podelitev naslova državnih knezov, ki je bil podeljen Frideriku II. in Ulriku II. Celjskemu (1436): r $FMKTLJ TP QP QPMPßBKV QPTUBMJ J[FOBʅFOJ )BCTCVSßBOPN r OKJIPW UFSJUPSJK TF KF [B LSBUFL ʅBT PEDFQJM PE TUBSJI EFßFM JO [BʅFMB se je oblikovati posebna »Celjska dežela«, ki so ji kot deželni knezi vladali Celjski.

Habsburžani so proti Celjskim sprožili vojno (fajdo), ki je potekala nekaj let. V spopadih, v katerih so drug drugemu plenili posesti po Kranjskem in Štajerskem, so bili uspešnejši Celjski. Habsburžani so naposled Celjskim priznali naziv državnih knezov. Vendar so s Celjskimi podpisali pogodbo o dedovanju, s katero so si v primeru izumrtja celjske rodbine zagotovili dedovanje njihove posesti. Če pa bi izumrli Habsburžani, bi Celjski dobili del njihove posesti na Kranjskem, Štajerskem in v Istri.

Medtem se je Ulrik II. Celjski zapletel v politične spore na Ogrskem in si nakopal sovraštvo ogrskih plemičev. Leta 1456 so ti na pohodu proti Turkom, ki se ga je udeležil tudi Ulrik II. Celjski, v Beogradu organizirali zaroto in Ulrika umorili. Ker Ulrik ni imel zakonitih potomcev, se je uresničila pogodba s Habsburžani, ki so dobili celjsko posest. Celjska dežela, katere razvoj je bil prekinjen, je ponovno postala del Štajerske.

PONOVIMO 1. Navedi slovenske zgodovinske dežele.

2. Kdaj in kako so Habsburžani dobili v last slovenske zgodovine dežele?

3. Kako je Celjskim grofom uspel vzpon med najpomembnejše plemiče v regiji?

PREMISLI

Z vprašanji, ki obsegajo različne zahtevnostne ravni, navaja učence na kritično razmišljanje.

1. Zakaj rodbine Celjskih po nacionalni pripadnosti ne moremo označiti za slovensko plemiško rodbino?

POJMI REKONSTRUIRATI – vzpostaviti prvotno stanje

111

RP 7 UC 2011 notranjost 001 uvod.indd 3

5. 03. 12 08:59

3 6 9

ŽIVLJENJE PRVIH ČLOVEŠKIH SKUPIN: rojstvo človeka Kako je potekal razvoj v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

IZBIRNE VSEBINE: 11 13

a. co m

1

Od piščali do vaške situle – prazgodovina na Slovenskem Dosežki v umetnosti in duhovni svet

15 PRVE CIVILIZACIJE: rojstvo civilizacij in kulture

Kako in kje so nastale prve civilizacije Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju Kakšna je bila družba prvih civilizacij

ar n

17 20 23 26

IZBIRNE VSEBINE: 29 32

Kulturna dediščina starih civilizacij Kako se se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

jig

35 ANTIČNA GRČIJA: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

kn

37 40 42 44 47

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh Grki so živeli v različnih polisih Grki kot skupnost Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar

IZBIRNE VSEBINE: 49 53 55

RP 7 UC 2011 notranjost 001 uvod.indd 4

Antična grška kultura Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

5. 03. 12 08:59

57 RIMSKI IMPERIJ: mogočna vojaška moč in tehnika Kakšni so bili začetki rimske dobe Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva Zakaj je propadel rimski imperij Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi

a. co m

59 63 66 68 70

IZBIRNE VSEBINE: 73 78 81 83

Antična rimska kultura Kako se je širilo krščanstvo Gospodarski razcvet rimskega imperija Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju

Kaj je bilo preseljevanje ljudstev Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo Katere pomembne države so obstajale v zahodni Evropi Kako je bila organizirana srednjeveška družba Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

jig

87 89 91 93 95 98 101

ar n

85 EVROPSKI ZGODNJI SREDNJI VEK: ponovno rojstvo Evrope

103 EVROPSKI VISOKI SREDNJI VEK: gospodarski in kulturni napredek Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000 Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele Kako se je okrepila moč cerkve Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo Kako so mesta spremenila Evropo Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel Kako se je razvijala evropska kultura Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem

kn

105 109 112 115 118 120 123 126

IZBIRNE VSEBINE: 128 133

Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami Kulturna podoba neevropskih ljudstev

RP 7 UC 2011 notranjost 001 uvod.indd 5

5. 03. 12 08:59

3,5 milijonov pr. Kr.

• Pojav prvega človeka (avstralopitek) • Začetek starejše kamene dobe (1,5 milijona pr. Kr.) • Odkritje ognja • Pojav neandertalcev (200 000 pr. Kr.) • Piščal iz Divjih bab • Pojav kromanjoncev (40 000 pr. Kr.) • Prvi primeri umetnosti – jamske slike • Prvi kipi – Vilendorfska Venera

kn 6000 pr. Kr.

RP 7 UC 2011 notranjost 001-014 pogl1.indd 1

2000 pr. Kr.

1000 pr. Kr. • Začetek železne dobe • Vaška situla • Prvi kovani denar • Noriško kraljestvo

a. co m

• Postopek taljenja rude • Začetek bronaste dobe • Koliščarji na Ljubljanskem barju • Izdelovanje stekla

ar n

• Začetek mlajše kamene dobe (neolitik) • Izdelovanje keramike • Tkanje, predenje • Začetek bakrene dobe

jig

10 000 pr. Kr.

• Konec zadnje ledene dobe • Začetek srednje kamene dobe • Neolitska revolucija • Prve udomačene živali • Prve poljedelske kulture • Prve obrti

Življenje prvih človeških skupin: rojstvo človeka

5. 03. 12 08:59

VSEBINA:

1. Kako je potekal razvoj v kameni dobi 2. Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi 3. Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin IZBIRNE VSEBINE:

• • • • • •

neandertalec homo sapiens kamena doba obdobja kovin vrač situlska umetnost

kn

jig

ar n

a. co m

4. Od piščali do vaške situle – prazgodovina na Slovenskem 5. Dosežki v umetnosti in duhovni svet

KLJUČNE BESEDE

RP 7 UC 2011 notranjost 001-014 pogl1.indd 2

5. 03. 12 08:59

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

GLAVNE IDEJE Dolga kamena doba Homo sapiens – rojstvo modernega človeka Velika sprememba v mlajši kameni dobi KLJUČNE BESEDE kamena doba homo sapiens neolitska revolucija

a. co m

Dolga kamena doba

Kakšen je bil najzgodnejši človek? Kakšno je bilo njegovo življenje?

Ker za to obdobje nimamo pisnih ali ustnih virov, so pomembne najdbe človeških kosti in arheološke najdbe. Znanost je v zadnjih desetletjih zelo napredovala in si pri opisovanju življenja pomaga z najnovejšo tehnologijo. Zato je naša slika o življenju kamenodobnih ljudi veliko boljša kot je bila nekoč.

Skupina raziskovalcev je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v vzhodni Afriki naletela na ostanke stopinj, ki jih je zapustil najstarejši človekov prednik. Poimenovali so ga avstralopitek. Našli so v celoti ohranjeno okostje človečnjaka, ki so ga poimenovali Lucy. Okostje je staro 3,5 milijona let.

pred 4 milijoni let AVSTRALOPITEK velikost možganov 500 cm3 Afrika

pred 2 milijonoma let

Najstarejše obdobje človeštva imenujemo kamena doba. Razdelimo jo na tri obdobja:

ar n

SPRETNI ČLOVEK

velikost možganov 700 cm3

jig

Afrika

• starejša kamena doba (paleolitik), ki se je začela pred 2 milijonoma let pr. Kr. in končala okoli 10 000 let pr. Kr.; ob koncu starejše kamene dobe se je končala tudi ledena doba in na Zemlji je postalo topleje.

• srednja kamena doba (mezolitik) (od 10 000 do 6000 pr. Kr.), • mlajša kamena doba (neolitik) (od 6000 do 3500 pr. Kr).

V starejši kameni dobi je človek začel uporabljati orodje, ki ga je izdeloval iz kamna, lesa ali kosti.

pred 1,6 milijona let

Človek je takrat odkril tudi ogenj, ki je: • človeka ščitil pred mrazom v hladnejših območjih; zato se je lahko začel širiti iz Afrike na druge hladnejše celine, • branil ljudi pred zvermi, • omogočal pripravljanje hrane.

POKONČNI ČLOVEK

velikost možganov 1.000 cm3

kn

Afrika, Evropa, Azija

Ljudje so se zaradi varnosti in dela družili in sporazumevali. Razvila se je govorica.

pred 400 000 leti

HOMO SAPIENS (MISLEČI ČLOVEK)

velikost možganov 1.350 cm3 Afrika, nato po vseh celinah

pred 200 000 leti

pred 40 000 leti

NEANDERTALEC

HOMO SAPIENS SAPIENS (SODOBNI MISLEČI ČLOVEK – Kromanjonec)

velikost možganov 1.450 cm3 Evropa, jugozahodna Azija

velikost možganov 1.400–1800 0 1800 cm3 cm Azija in Evropa, nato vse ostale celine

Razmisli, kaj je človeka spodbudilo k razvoju.

3

RP 7 UC 2011 notranjost 001-014 pogl1.indd 3

5. 03. 12 08:59

Kako je potekal razvoj v kameni dobi ALI VEŠ?

– Da so se prvi človečnjaki pojavili pred približno 4 milijoni let, kar je več kot 60 milijonov let po izumrtju dinozavrov, – da so v Etiopiji našli ostanke orodja, ki naj bi ga človek uporabljal že pred več kot 2 milijonoma let, – da so leta 1996 znanstveniki odkrili koščeno piščal v Divjih babah v Sloveniji, ki je pripadala neandertalcu in naj bi bila stara okoli 50.000 let, – da so znanstveniki nekdaj domnevali, da so neandertalci uživali človeško meso; ta domneva je danes ovržena.

• Ogenj je za človeka pomenil veliko odkritje; • ljudje so ogenj spoznali naključno, ob nevihtah, ko ga je zanetila strela; • sprva so se ga bali, nato pa so ugotovili, da se lahko ob ognju pogrejejo ali si pripravijo hrano; • zelo pomembna je bila skrb za vzdrževanje ognja; • ljudem je pomagal premagovati strah pred nočjo in neznanimi pojavi v naravi ter pred zvermi; • z ognjem so povezani najstarejši obredi.

a. co m

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka

OGENJ

ar n

Danes Zemljo poseljujemo ljudje, ki pripadamo vrsti homo sapiens sapiens, kar bi lahko prevedli kot razumni (misleči, modri) človek. V zgodovini je bila ta vrsta najuspešnejša v boju za preživetje.

Neandertalci so živeli med 200 000 in 30 000 pr. Kr. Z znanstvenimi analizami okostja so dokazali, da gre za dve različni človeški vrsti. Ostanke neandertalcev so najprej odkrili v dolini Neanderthal v Nemčiji, kasneje pa še v jugozahodni Aziji. Bili so bolj čokati, imeli so močne kosti in dobro razvite mišice. Neandertalci so poznali govorico in neke oblike preprostega verovanja. Pred približno 60 000 leti so že pokopavali mrtve, njihova trupla pa prekrili z rožami. Znanstveniki domnevajo, da so verjeli v posmrtno življenje.

Neandertalci so bili zelo iznajdljivi in prilagodljivi, kar jim je omogočalo, da so preživeli ostre ledenodobne zime.

jig

• Gradili so zasilna zavetja iz lesa in živalskih kož ter se občasno zatekali v jame.

• Najdbe dokazujejo, da so se preživljali z lovom, uporabljali so kamnita rezila in strgala.

Neandertalci so pred 30 000 leti izumrli. Še danes ostaja skrivnost, zakaj se je to zgodilo. Po eni izmed razlag so jih izpodrinili kromanjonci, predniki današnjega modernega človeka.

kn

Kromanjonci so se v Evropi pojavili pred približno 40 000 leti. Bili so podobni modernemu človeku.

• Bili so izkušeni lovci, ki so svoj lov izpeljali premišljeno in načrtno.

• Z razvojem govora so postali pri svojem delu še uspešnejši in so se hitro širili po svetu.

• Izpopolnili so svoje orodje in orožje, na primer izdelovali so loke, puščice in harpune.

• Uporabljali so tudi koščeno iglo, kar jim je omogočalo šivanje kož za obleke, izdelovanje čolnov in nakita.

(Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko)

Na fotografiji je orodje iz starejše kamene dobe, najdeno v Mokriški jami v Kamniških Alpah. Koščene konice so bile izdelane iz medvedjih kosti in rogovja jelena.

Zakaj so uporabljali tovrstno orodje?

»[Pri neandertalcih] /…/ lahko govorimo o globokem občutku za duhovno življenje. Skrb za usodo človekove duše je univerzalna in prisotna v današnjih družbah in je bila prisotna tudi v neandertalski. Imamo razloge, da verjamemo, da so neandertalci skrbeli za svoje bolne in ostarele. V jami Shanidar [severovzhodni Irak] so na kosteh vidne poškodbe sklepov, nekateri pokopani so bili celo pohabljeni. /…/ Ti ljudje so lahko preživeli le s stalno podporo in nego tovarišev.« Tako je britanski znanstvenik, Richard E. Leakey, eden največjih raziskovalcev razvoja človeške vrste, opisal neandertalsko skrb za šibkejše.

Razmisli, kaj povezuje neandertalsko in sodobno človeško družbo?

4

RP 7 UC 2011 notranjost 001-014 pogl1.indd 4

5. 03. 12 08:59

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

Velika sprememba v mlajši kameni dobi Pred približno 10 000 leti, ob koncu zadnje ledene dobe, je prišlo v življenju ljudi do velikanske spremembe. Ljudje so se začeli ukvarjati s poljedelstvom.

Ta sprememba, ko so ljudje prešli od nabiralcev do pridelovalcev hrane, je bila ena največjih v zgodovini človeštva. Imenujemo jo tudi neolitska revolucija, saj pomeni začetek mlajše kamene dobe (ali neolitika). Vzroki so bili v toplejšem podnebju, ki je rastlinam omogočil daljšo rastno dobo.

Poljedelstvo je omogočilo preživetje večjega števila ljudi.

Na začetku je človek uporabljal obliko poljedelstva, ki mu rečemo požigalništvo. Ljudje so zažgali del gozda, kjer so posejali pridelke. Pepel je bil dobro gnojilo, zato je bil nekajletni pridelek dober, kasneje pa so izkrčili nov del gozda.

Kmalu po začetku poljedelstva so lovci udomačili prve živali – koze in prašiče. Začela se je živinoreja. Ljudje so bili sedaj preskrbljeni s hrano, zato so se nehali seliti. Nastale so prve vasi.

(Fototeka Gorenjskega muzeja, foto T. Lauko)

(Fototeka Gorenjskega muzeja, foto T. Lauko)

ar n

a. co m

Na fotografiji je kameno orodje iz mezolitika, ki je bilo najdeno v jami Poljšiška cerkev (pri Bledu). Uporabljali so ga kot nože, pile ...

Katero orodje lahko prepoznaš?

Na sliki so keramične zajemalke, ki so imele dulec za ročaj. Nekatere so bile tudi okrašene. Izdelane naj bi bile sredi 5. tisočletja pr. Kr. Našli so jih na Drulovki na Gorenjskem.

ALI VEŠ?

jig

– Da so bili psi prve udomačene živali; našli so ostanke ljudi in psov, ki so živeli skupaj že pred 16 000 leti, – da so ljudje pred začetkom poljedelstva pojedli 80% mesa in le 20% druge hrane, – da bi kromanjonca z urejeno frizuro, brado in obleko zlahka zamenjali za sodobnega poslovneža.

Na fotografiji je prikazana rekonstrukcija neolitske hiše.

Opiši kaj delata njena prebivalca?

(Fototeka Gorenjskega muzeja, foto T. Lauko)

kn

PONOVIMO

POJMI LEDENA DOBA – čas obsežnejših ohladitev na vsej Zemlji, bilo jih je več.

HOMO SAPIENS – latinsko ime za vrsto današnjega človeka, misleči ali razumni človek.

NEOLITSKA REVOLUCIJA – oznaka za velike spremembe v mlajši kameni dobi, predvsem uvedbo poljedelstva in živinoreje.

1. Kakšne spremembe je v življenju ljudi povzročilo odkritje ognja?

2. Kako so si ljudje delili delo v paleolitiku?

3. Kdaj in zakaj so nastale prve vasi?

PREMISLI 1. Zakaj je bil razvoj govora pomemben za človeka?

5

RP 7 UC 2011 notranjost 001-014 pogl1.indd 5

5. 03. 12 08:59

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

GLAVNE IDEJE Življenje lovcev in nabiralcev Dosežki v razvoju tehnike Življenje poljedelcev KLJUČNE BESEDE horde nabiralništvo prve obrti

a. co m

Življenje lovcev in nabiralcev

V kameni dobi so se menjavale ledene in medledene dobe, hladna in topla obdobja. Prvi ljudje so živeli v majhnih družinskih skupinah v odprtih predelih afriške savane.

ar n

Tisočletja so svoje družine preživljali z lovom in nabiralništvom: • Pogosto so izkoristili priložnost in se prehranjevali tudi z ostanki živali, ki so jih ubili veliki plenilci.

• Lovci so bili moški; lovili so mamute, dlakave nosoroge, ture, divje konje, pa tudi ribe in ptice.

• Ženske so nabirale sadeže, koreninice, zeli, ob rečnih tokovih pa tudi mehkužce.

• Lovci so se selili na obsežnih lovskih ozemljih za lovnimi živalmi.

jig

Lovska tehnika je bila preprosta. Največkrat so skopali jamo, na dno položili priostrene kole ter nato jamo prekrili z listjem in vejami, da je bila težko opazna. V jamo so s pomočjo različnih vab ali pa s kričanjem zvabili zveri, ki so se pri padcu hudo poškodovale. Največkrat so jih potem kamenjali do smrti. Meso so odnesli ali privleki domov, kjer so ga moški razkosali s preprostimi kamnitimi rezili. Ženske so meso nato pripravile za hrano.

Kože pa so obdelale, da so kasneje iz njih sešile oblačila in šotorska krila.

Ljudje so večinoma prebivali v velikih šotorih, ki so bili narejeni iz živalskih kož, lubja in listja, ki jih je prekrivalo leseno ogrodje ali kosti. Ob neugodnih vremenskih razmerah ali nevarnostih so se zatekli pod skalne previse. V času lova pa so obiskovali tudi jame.

Opiši, kaj delata moški in ženska na sliki.

kn

V kameni dobi še niso poznali držav ali ljudstev. Živeli so v hordah – skupinah, ki so imele običajno nekaj deset pripadnikov in vodjo.

ALI VEŠ?

– Da so neandertalci največkrat lovili zajce in druge male živali, čeprav so bili med njihovim plenom tudi mamuti, – da je bilo eno od območij življenja neandertalca tudi današnje slovensko ozemlje.

Na jamski sliki iz Afrike (Namibija, okrožje Erongo) vidimo upodobitev lova.

Kakšno orožje imajo ljudje na sliki?

6

RP 7 UC 2011 notranjost 001-014 pogl1.indd 6

5. 03. 12 08:59

Dosežki v razvoju tehnike

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

Kamenodobni ljudje so tisočletja zasledovali lovne živali, ki so predstavljale glavni vir njihove hrane in potovali za čredami lovnih živali po deželi. Pri lovu so si pomagali z različnim orožjem in orodjem.

a. co m

Prvi moderni ljudje (kromanjonci) so izumili mnoge tehnične novosti: • Iz kamna, kosti in lesa so znali narediti več kot 100 različnih orodij.

• Kamnito orodje in orožje so izdelovali predvsem iz trdega kremenjaka; včasih so ga iskali tudi pod površjem in tako so naleteli na prve rude. Kamen so obtolkli z drugim kamnom, da so izoblikovali ostre robove.

• Kasneje so robove obdelali s pomočjo kosti in dobili kamnito orodje, ki je služilo za ubijanje, pa tudi za rezanje in razkosanje plena.

• Ko so od kamnitega jedra nalomili dolge, ostremu rezilu podobne kline, so dobili večnamensko rezilo (nož).

Moderni človek se je naučil izdelovati in uporabljati tudi harpuno ter trnek (ribolov se je odvijal najprej na rekah in jezerih, kasneje tudi na odprtih morjih). Kromanjonci so iz kosti izdelovali igle, s katerimi so iz živalskih kož šivali oblačila. Ob koncu starejše kamene dobe so znali izdelovati tudi loke in puščice. Postopoma so vse orodje in orožje začeli izpopolnjevati tudi tako, da so ga brusili in tako ustvarili ostrejše kamnite nože, sekire, šila, orožje.

Ker v začetku še niso znali sami zanetiti ognja, je bila pomembna naloga skrb za to, da ogenj ne bi ugasnil. Da bi ogenj zavarovali pred dežjem, so ognjišča prenesli pod previse in v votline, ki so tako postale bolj stalno prebivališče. Kmalu so se naučili sami zanetiti ogenj s pomočjo kamenja in netiva.

(Fototeka Gorenjskega muzeja, foto T. Lauko)

ar n

Na sliki so kamnite puščične osti, najdene na Drulovki na Gorenjskem.

Pomisli, zakaj so jih uporabljali?

jig

Življenje poljedelcev

(Fototeka Gorenjskega muzeja, foto T. Lauko)

Človek je pri delu uporabljal tudi sekire. Na sliki so kamnite sekire in kladiva, najdena na Drulovki na Gorenjskem. Predmeti so bili izdelani sredi 5. tisoč. pr. Kr.

Z uvedbo poljedelstva in živinoreje v mlajši kameni dobi se je močno spremenil način življenja ljudi.

kn

Poljedelstvo se je najprej pojavilo na Bližnjem vzhodu, v območju med rekami Nil, Evfrat in Tigris. Območje prvih obdelovalnih površin imenujemo tudi rodovitni polmesec.

Z Za obdelovanje zemlje so uporabljali ralo, mnogo kasneje pa tudi plug (ki jje zemljo tudi obrnil).

Ljudje so v različnih delih sveta gojili različne kulture: • v dolini Nila so gojili pšenico, ječmen in druga žita, • pred 8000 leti so na Kitajskem gojili pšenico, približno tisočletje kasneje pa tudi riž, • v Srednji Ameriki so gojili koruzo, fižol in buče, • v Peruju (Južna Amerika) so prvi pridelovali paradižnik, sladki in navadni krompir.

Prvi poljedelci so vodo iz rek pridobivali s pomočjo posebne naprave, imenovane šaduf.

7

RP 7 UC 2011 notranjost 001-014 pogl1.indd 7

5. 03. 12 08:59

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

Veliko ljudi je gojilo tudi živino, največkrat drobnico (za meso) in govedo (za vprego in molžo).

S stalno naselitvijo se je pojavila potreba po posodah za kuhanje in shranjevanje. Zato so začeli izdelovati lončeno posodo in plesti košare.

a. co m

Nastale so prve obrti: • lončarska (izdelovanje posod iz gline), • predilska (izdelava niti za blago iz živalskih dlak ali rastlinskih vlaken), • tkalska (izdelava blaga), • tesarska (izdelovanje lesenih hiš) …

Ker se jim ni bilo več potrebno seliti, so se ljudje ustalili. V vaseh so postavljali lesene kolibe. Na Bližnjem vzhodu so nastala celo prva mesta.

Kmalu so začeli med seboj tudi trgovati in izmenjavati izkušnje.

AKTUALNO

ar n

Vzreja domačih živali je ljudem nudila stalno zalogo mesa.

Kipec iz Egipta predstavlja klanje živali.

jig

Ljudje v tropskih predelih Afrike še danes živijo zelo preprosto, podobno kot prvi moderni človek pred mnogimi tisočletji. Svoja polja še vedno pridobivajo s požigalništvom, obdelujejo jih ročno in s preprostim orodjem. Na sliki so afriški dečki, ki so nabrali les za drva v bližnjem gozdu.

(Fototeka Gorenjskega muzeja, foto T. Lauko)

Na sliki je kamnita utež za statve, ki je bila najdena v Tupalčah na Gorenjskem. Nastala je v 5. stoletju pr. Kr. (v času železne dobe).

ALI VEŠ?

kn

– Da so danes največjo puščavo na svetu, Saharo, v kameni dobi naseljevali sloni, nosorogi in žirafe, ker jo je prereščala savana, – da so še danes ponekod v Afriki, Aziji in Južni Ameriki ljudstva, ki se preživljajo podobno kot so se ljudje v prazgodovini.

PONOVIMO

1. S čim so se preživljali kamenodobni ljudje?

2. Katere tehnične novosti so izumili prvi ljudje?

3. Kaj je pripeljalo do nastanka prvih obrti?

4. Kje se je najprej pojavilo poljedelstvo?

PREMISLI 1. Kako je razvoj orožja in orodja spremenil življenje ljudi?

POJMI HORDA – skupina ljudi NABIRALNIŠTVO – nabiranje koreninic in sadežev za prehrano POŽIGALNIŠTVO – požig gozda, z namenom pridobiti plodno zemljo RALO – priprava za oranje, ki zemlje ne obrača, predhodnik pluga

8

RP 7 UC 2011 notranjost 001-014 pogl1.indd 8

5. 03. 12 08:59