Issuu

a. co m ar n

Iztok Devetak, Miloš Kovič in Gregor Torkar

jig

Dotik narave

DN 6 UC 2014 notranjost.indd 1

6 04/02/14 09:17

Iztok Devetak, Miloš Kovič in Gregor Torkar

Dotik narave 6 Učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole

ar n

a. co m

Urednik: dr. Gregor Torkar Strokovni pregled: dr. Barbara Bajd, dr. Franc Perdih, dr. Andrej Šmuc, Bernarda Barbo, Diana Rutar, Jožica Sambol Jezikovni pregled: Urša Fujs, Andreja Klemenčič, Anja Kren Ilustracije: Gregor Lož / Umer d. o. o. Fotografije: natančen seznam je zapisan na koncu učbenika

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

Učbenik Dotik narave 6 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 151. dopisni seji, ki je trajala od 14.9. do 21. 9. 2012, s sklepom št. 6130-1/2012/123, potrdil kot učbenik za naravoslovje v šestem razredu osnovne šole.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

DN 6 UC 2019 notranjost.indd 2

DEVETAK, Iztok Dotik narave 6 : [učbenik za naravoslovje v 6. razredu osnovne šole] / Iztok Devetak, Miloš Kovič in Gregor Torkar ; [ilustracije Gregor Lož]. - 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-218-1 1. Kovič, Miloš, 1980- 2. Torkar, Gregor, 1977COBISS.SI-ID 300918784

24/07/2019 06:55

Kazalo 1. Od nastanka kamnin do življenja rastlin 8 10 12 14 16 18 20 22 24

Transport snovi v rastlini Razmnoževanje rastlin Od cveta do semena Plodovi in semena Razvrščanje in poimenovanje rastlin Alge, mahovi, praprotnice in semenke Golosemenke in kritosemenke

70 72 74 76 78 80 82

Dejavnosti in preizkus znanja Zgodbe, ki jih pišejo pelodna zrna

84 86

a. co m

Zgradba Zemlje Vrste kamnin Kamnine v Sloveniji Nastanek in vloga prsti Iz semena zraste nova rastlina Celica pod drobnogledom Korenina Steblo Listi Dejavnosti in preizkus znanja Fosili, priče preteklosti

4. Iz življenja rastlin

26 30

5. Ekosistemi in varstvo okolja

2. Od sonca do hrane Energija sonca Rastline izdelujejo hrano Viri energije Pridobivanje električne energije

Dejavnosti in preizkus znanja Hrana ali biogorivo?

34 36 38 40

Vplivi neživih dejavnikov okolja Organizmi so povezani med seboj Gozd niso samo drevesa Gozd kot ekosistem Obnovljivi in neobnovljivi viri energije Odpadki in okolje Ravnanje z odpadki

90 92 94 96 98 100 102

Dejavnosti in preizkus znanja Kam je izginilo zvezdno nebo

104 108

jig

ar n

42 44

3. Vse je iz snovi

48 50 52 54 56 58 60

62 66

Viri snovi Kaj so snovi Snovi so iz delcev Lastnosti snovi Uporaba snovi in nevarne snovi Tokovi Toplotni tok, toplotni prevodniki in izolatorji Dejavnosti in preizkus znanja Čemu služi veliki trkalnik hadronov v Švici?

DN 6 UC 2014 notranjost.indd 3

04/02/14 09:17

Kako se učiti z učbenikom Dotik narave 6? Učbenik je razdeljen na pet osnovnih poglavij. Vsako poglavje se začne z uvodnim kolažem slik, nadaljuje s podpoglavji in konča s podrobno predstavitvijo dejavnosti, povzetkom in preiz kusom znanja. Vsaka učna vsebina je prikazana na dveh straneh. Začne se z uvodnikom, nada ljuje z razlago, ki je s podnaslovi razdeljena na vsebinske sklope. Učno vsebino sklenejo pov zetek, vprašanja za ponavljanje in razmislek ter ponekod tudi slovarček novih pojmov. V razlago so smiselno vključene dejavnosti in povezave znanja, ki te navajajo na povezovanje in preple tanje znanj med poglavji in šolskimi predmeti.

4. Zastavljaj si vprašanja

Posamezne vsebine presegajo učni načrt in niso obvezne. Takšne so tudi zanimivosti in posame zni odstavki, ki jih prepoznaš po črno obarva nem naslovu.

6. Obnavljaj in povzemaj

Med branjem ves čas razmišljaj o tem, kar bereš, in išči povezave s tem, ker že veš. V pomoč so ti povezave znanj, ki te na to napeljujejo. Ob tem si zastavljaj vsa mogoča vprašanja in vztrajno išči odgovore nanje. Na ta način boš lažje razumel besedilo in se tudi zavedal, česa še ne razumeš v celoti. Nekaj vprašanj je v učbeniku, a bolje je, če si zastavljaš svoja.

a. co m

5. Sproti razrešuj nejasnosti

Ko res razumeš učno vsebino, poskušaj vse skupaj sestaviti v smiselno celoto in ponoviti. Pri tem vključi tudi kakšen svoj primer in zamisel. Na koncu iz besedila izlušči bistvo in ga zapiši s svojimi besedami. Svoje povzetke primerjaj s tistimi v učbeniku in jih po potrebi dopolni.

ar n

Delom, ki se zdijo težki in nejasni, posveti posebno pozornost. Označi jih in po predahu še enkrat zbrano preberi. Poglej tudi v druge vire in dopolni besedilo z dodatnimi pojasnili. Če kljub temu še vedno ne razumeš posameznih delov, to povej učitelju in ga prosi za pomoč.

1. Na hitro preberi besedilo

7. Uporabljaj tudi druge vire

Še pred branjem na hitro preleti celotno besedilo. Na ta način dobiš precej dober občutek o vsebini in zgradbi besedila. Pozornost posveti predvsem stvarem, ki na prvi pogled izstopajo: naslovi, slike, krepko izpisane besede…

jig

2. Prepoznaj ključne besede in zamisli

Med branjem poskusi iz besedila sam izluščiti ključne besede in zamisli, ki so sicer zapisane s krepko pisavo. S ključnimi besedami si lahko pomagaš tudi pri iskanju informacij iz drugih virov.

3. Beri tudi slike

Natančno si oglej tudi risbe in fotografije. Slike so skrbno izbrane in izdelane, da bi bile v čim večjo pomoč pri razumevanju besedila. Na njih so pomembnejše zamisli prikazane na nekoliko drugačen način, zato jih ne spreglej. Če risbe prerišeš in si pri tem pomagaš z besedilom ob njih, boš bolje razumel predstavljeno vsebino.

Učbenik in učitelj naj ne bosta tvoja edina vira informacij. Podaj se na svetovni splet ali v knjižnico in poglej, kaj je drugje zapisano o določeni temi. Primerjaj tisto, kar že veš, z novimi informacijami in si ustvari čim bolj široko sliko o obravnavani temi. Temu so namenjene tudi zanimivosti na koncu poglavij.

8. Odgovori na vprašanja

Šele vprašanja zares pokažejo, koliko znaš in razumeš. Zato poskušaj odgovoriti na vsa vprašanja in naloge, ki jih najdeš na zunanjem robu desnih strani. Več vprašanj in nalog najdeš na koncu vsakega poglavja in v svetu okoli nas.

Uporabi znanje! Še enkrat preberi ti dve strani, vendar ob tem upoštevaj napotke, ki si jih dobil tu. Vzemi list papirja in pisalo ter najprej ugotovi, kaj boš bral, nato poišči ključne beseda in zamisli, natančno poglej slike, razmišljaj ob branju, zastavljaj si vprašanja, naredi povzetek – in s tem je naloga opravljena.

DN 6 UC 2014 notranjost.indd 4

04/02/14 09:17

Od nastanka kamnin dO življenja rastlin 7

uvodnik

a. co m

uvod v poglavje

razlaga

povzetek in vprašanja

Plodovi in semena Jabolko in buča sta sočna plodova.

Jeseni je v gozdovih, na njihovih obronkih, poljih in travnikih veliko plodov in semen, ki pritegnejo našo pozornost. Le zakaj jih rastline potrebujejo?

Ponovi in razmisli • Kako nastaneta seme in plod? • Zakaj so plodovi tako raznoliki?

Nastanek semen in plodov

Potovanje semen in plodov

Po oploditvi cveta se začne razvoj semena in ploda. Seme se razvija v semenski zasnovi, ki je zavarovana s plodnico. Plodnica dozoreva v plod.

Rastline, ki so priterjene na tleh, svoja semena in plodove razširjajo daleč stran na različne načine.

jig Kokoso v oreh je

na obalo

naplavil

jereb s plodovi

hrani

o morje.

Pegam se

Dejavnosti

Plodovi in semena

Transport snovi v rastlini

DejaVnosT 20 • Izvedi poskus po navodilih vaje. opazuj rastlino v stekleni posodi z vodo in oljem. Kaj se dogaja z vodo v posodi? Potrebuješ: • dve epruveti ali kozarca • vodo • jedilno olje • manjšo rastlino s koreninami Potek vaje: 1. Rastlino s koreninami daj v kozarec in korenine zalij z vodo, kot prikazuje slika 1. 2. Na vodno gladino nalij pol centimetra debelo plast jedilnega olja (slika 2). 3. V drugi kozarec nalij vodo in olje do iste višine kot v prvem kozarcu. 4. Kozarca postavi na svetlo okensko polico. 5. Čez dan ali dva si oglej rezultate poskusa. Kaj opaziš? Ugotovitve si zapiši in jih poskusi razložiti.

DejaVnosT 23 • V šoli ali doma izdelaj zbirko semen in plodov. Polje, vrt, park, mejice in gozd so pravšnji kraji za iskanje semen in plodov. Semena in plodove dobro posuši in jih shrani v zbirki. Opiši, kdo ali kaj jih razširja.

Razvrščanje in poimenovanje rastlin

DejaVnosT 24 • naberi liste dreves in grmovnic ter jih razvrsti v skupine po obliki listov, listnega roba in razporeditvi žil. Pomagaj si z določevalnim ključem za drevesne liste na strani 76.

alge, mahovi, praprotnice in semenke

DejaVnosT 25 • oglej si primere rastlin in jih razvrsti med alge, mahove, praproti in semenke. Poišči primere rastlin, ki jih uvrščamo med alge, mahove, praproti in semenke. Skiciraj jih in opiši kraj, na katerem si jih našel.

Golosemenke in kritosemenke

slika 1

slika 2

DejaVnosT 21 • Prisotnost olj in škroba v semenih lahko dokažemo s preprostima poskusoma. Potrebuješ: • različna semena (fižol, sončnica, bob, pšenica) • jodavico • kapalko • krožnik ali drugo podlago, na kateri izvajaš poskus 1. Del 1. Odstrani lupino sončničnega semena in seme podrgni po temnem papirju, kaj opaziš? 2. Del 2. Jodovica je snov, ki škrob obarva v značilno modro barvo. Prepolovi nekaj semen. Na semena kapni jodovico in ugotovi, ali vsebujejo škrob. od cveta do semena DejaVnosT 22 • opazuj in opiši zgradbo cveta. Poišči nekaj primerov cvetov (npr. zvonček, trobentica, teloh …), skiciraj jih in označi dele cveta (cvetno odevalo, prašniki, pestič). Razmisli, zakaj so cvetovi različnih oblik, barv in velikosti.

Tako kot živali imamo tudi ljudje radi užitna semena in plodove, zato jih načrtno ali nenačrtno raznašamo. Nekatere plodove, kot so paradižnik, kumara, stročji fižol in jagode, pojemo v celoti. Pri slivi, breskvi in češnji pojemo samo sočno osemenje, koščico pa izpljunemo. Pri grahu in koruzi pa uživamo samo semena. Ob reki lahko jeseni ob dotiku zrelega ploda žlezave nedotike opazimo, da se semena kar sama izstrelijo. Žlezava nedotika je invazivka.

Slovarček Invazivka – vrsta organizma, ki se nahaja zunaj območja naravne razširjenosti in povzroča škodljive spremembe v okolju. Lahko izpodriva domorodne vrste, ogroža zdravje ljudi, pridelek na polju itd.

Kdaj semena vzklijejo?

Čeprav imajo rastline običajno veliko semen, le redkim uspe vzkliti v nove rastline. Veliko semen pojejo živali ali ta pristanejo v neprimernem okolju za kalitev. Semena lahko nekaj časa mirujejo, da se izognejo mrazu ali suši. Počakajo na ugodne razmere za rast in nato vzklijejo. Poveži znanja • Iz semena zraste nova rastlina (str. 14).

Dejavnost 23 • V šoli ali doma izdelaj zbirko semen in plodov ter opiši, kako se raznašajo.

veter.

ponese

regrata

Živali lahko raznašajo semena in plodove na dva glavna načina. Nekateri plodovi se s kaveljci zataknejo za dlako živali, kot to vidimo pri repincu. Najpogosteje so semena skrita v užitnem in sočnem osemenju. Plodove žival najprej poje in nato semena iztrebi. Nekoliko drugačen način raznašanja je znan pri vevericah, ki odnesejo in nakopičijo veliko lešnikov in orehov. Veliko jih pojedo, na nekatere pa pozabijo.

ar n

Številna majhna semena razširja veter. Plodovi regrata imajo kodeljico (padalce), ki jih ponese v vetru. Smreka ima papirnato lahka semena s krilci, ki se vrtijo v zraku. Podobna krilca najdemo tudi pri plodovih javorjev in jesenov. Nekatera semena, kot na primer pri orhidejah, so izredno majhna, zato jih veter kot oblak prahu odpihne stran od izvorne rastline.

Nekatera semena lahko potujejo tisoče kilometrov daleč s pomočjo vode. Najbolj znan primer je kokosov oreh, ki ga morski tokovi odnesejo in nato naplavijo nekje drugje. Tudi drobna semena jelše, drevesa, ki ga najdemo na bregovih rek in potokov, so plavajoča. Voda jih lahko odnese daleč stran in naplavi na blatni breg, kjer nato vzklijejo.

Plodove

Povzetek • Iz cveta se razvijeta seme in plod. • Naloga plodov je, da semena zaščitijo in jih razširjajo. • Raznašajo jih s pomočjo vetra, vode, živali in človeka.

Krilata plodiča (pokovca) javorja in strok fižola sta suha plodova.

osemenje

Rastline so različnih barv, oblik in imajo različne velikosti plodov. Dozoreli plodovi poskrbijo za širjenje semen. Stena plodnice se namrečrazvije v suho ali sočno osemenje, ki v notranjosti skriva eno ali več semen.

slovarček pojmov

DejaVnosT 26 • opazuj storž bora in smreke ter si oglej semena. Skiciraj storž in njegovo seme. DejaVnosT 27 • s slikovnim določevalnim ključem poimenuj rastline, ki jih srečaš na potepu v naravi. V knjižnici poišči slikovne določevalne ključe za rastline. Slikovni ključ je knjiga, v kateri so rastlinske vrste razdeljene po barvi cveta. Slikovni ključ vzemi s seboj na izlet. Poskusi poiskati imena rastlin, ki jih srečaš. Rastline fotografiraj ali nariši, zapiši si njihovo ime in opiši kraj, na katerem si jih našel. Lahko si izdelaš svoj priročni slikovni ključ rastlin, ki rastejo v okolici tvojega doma.

Ključne zamisli in znanja • V rastlini snovi potujejo po žilah. Eno pot v žilah rastlina uporablja za prenos vode z mineralnimi snovmi. Drugo pot v žilah pa za prenos hranilnih snovi, ki jih rastlina sama izdela v listih. • Razmnoževanje rastlin je proces, pri katerem nastajajo njihovi potomci oziroma nove rastline. • Pri nespolnem razmnoževanju ima nova rastlina enake značilnosti kot rastlina (starševska rastlina), iz katere je nova rastlina nastala. • Pri spolnem razmnoževanju nova rastlina nastane iz

dveh starševskih celic in ima kombinacijo značilnosti obeh. • Cvet je spolni razmnoževalni organ rastline. V prašniku in pestiču cveta nastajajo spolne celice. • V pelodnih zrnih prašnika so moške spolne celice, ki jih veter, voda ali živali (predvsem žuželke) prenesejo do prašnika. V njem so ženske spolne celice. Proces raznašanja pelodnih zrn na brazdo pestiča imenujemo opraševanje. • Moška in ženska spolna celica se združita v procesu, imenovanem oploditev. Iz združenih celic (spojka celic) se razvije seme. • Seme se lahko razvije v plodu, ki ščiti seme. Plod lahko pomaga pri razširjanju semen. Semena se razširjajo s pomočjo vetra, vode, živali in človeka. • V naravi je velika raznolikost rastlin in drugih organizmov, ki se kaže v obliki in barvi cvetov, listov, plodov, semen … Organizme glede na bolj ali manj podobne značilnosti razvrščamo v ožje oziroma širše skupine. • Vrsta je skupina organizmov z zelo veliko skupnimi značilnostmi. Predstavniki iste vrste se lahko med seboj razmnožujejo in imajo potomce, ki se tudi lahko razmnožujejo. • V širše skupine uvrščamo organizme, ki imajo skupne le glavne značilnosti. Širše skupine rastlin so alge, mahovi, praprotnice in semenke. • Semenke delimo na golosemenke (npr. iglavci) in kritosemenke. Med kritosemenke spadajo rastline, ki imajo seme skrito v plodu. Delimo jih na enokaličnice in dvokaličnice. • Za enokaličnice je značilno, da ima njihovo seme en klični list, vzporedno razporejene žile v listu in trištevno število cvetnih listov. Dvokaličnice imajo semena z dvema kličnima listoma, mrežasto razporejenimi žilami v listu ter štiri- ali petštevnim številom cvetnih listov.

Preveri svoje znanje 1) V kateri smeri poteka tok vode v rastlini? a Iz listov v korenine b Iz korenin v liste c Iz stebla v korenino č Iz stebla v liste 2) Katere snovi si rastlina shranjuje v založnih tkivih organov? a klorofil b škrob c mineralne snovi č olja

ike.

Cvetov i i Njihov n plodovi ž a sem le ena se zave nedot kar sa ma izst ike. relijo.

znaša človek. Semena koruze ra

Soplodje repin ca ima kaveljce, ki se zapletejo v d lako živali.

dejavnosti in poskusi

poveži znanja

3) Kako imenujemo proces nastajanja (nove rastline) iz enega starševskega organizma (ene materinske rastline)? A nespolno razmnoževanje B spolno razmnoževanje C opraševanje Č oploditev 4) V katerem rastlinskem organu se razvijejo semena? A v korenini B v steblu C v listu Č v cvetu 5) V katerem delu cveta nastaja pelod (moške spolne celice)? A venčni list B pestič C čašni list Č prašnik

ZgOdbe, ki jih pišejO pelOdNa ZrNa

Pred približno 375 milijoni let je prva skupina rastlin razvila pelodna zrna. V pelodnih zrnih so skrite moške spolne celice, ki, prepuščene vetru, potujejo na semensko zasnovo druge rastline svoje vrste, kjer je jajčna celica. Rastline lahko razvijejo milijarde pelodnih zrn, a le redkim nazadnje uspe oploditev.

Čeprav velikost pelodnih zrn merimo v neznatnih milijoninkah metra, beležijo pomembne zgodbe o spreminjanju podobe Zemlje.

Nova sprememba se je zgodila z nastankom cvetov z barvitimi venčnimi listi in nektarjem, ki so privabljali živali, še zlasti žuželke. Te pri preletavanju ne vede prenašajo tudi pelod, ki se jim prilepi na dlačice, ko rogovilijo med cvetovi. Zrak je poln peloda, ki ga veter prenaša naokoli. Veliko pelodnih zrn ne doseže druge rastline svoje vrste. Sedaj, ko to prebirate, je na vaših rokah, obrazu ali pa laseh skoraj zagotovo nekaj peloda. Pelod se odlaga in nabira na usedlinah, plast za plastjo, zlasti na dnu jezer.

6) Kaj je strok fižola? A plod B seme C cvet Č nič od naštetega

Plasti usedlin, kjer razpadanje poteka počasneje kot na zraku, so kot zgodovinska knjiga, ki jo piše pelod. Pelod trav v usedlini pomeni, da je bilo tam nekoč travišče, pelod borov govori o obstoju borovega gozda in tako naprej. Pelod v usedlini je kot enciklopedija podatkov, o nekdanjih rastlinah, ki so na območju rastle. S preučevanjem vzorcev peloda se ukvarjajo palinologi. Vzorce dobijo z vrtanjem skozi plasti jezerskih usedlin in ugotavljajo, kako se plasti vzorcev med seboj razlikujejo. Takšni zapisi o spreminjanju rastlin lahko zajamejo tisočletje dolga obdobja.

7) Katere skupine rastlin nimajo razvitih cvetov? a praprotnice b alge c mahovi č semenke 8) V čem se razlikujeta storž bora in cvet zvončka? 9) Katere naštete rastline so golosemenke? a ginko b smreka c hruška č jelka

Palinologi iz peloda v vzorcih usedlin razberejo spremembe, kar zadeva pogostost požarov, umikanje in širjenje vrst, pojav kulturnih rastlin in tako naprej. Na primer, preučevanje pojavljanja peloda kulturnih rastlin v plasteh usedlin nam veliko pove o začetku in zatonu določene civilizacije na raziskovanem območju. Tudi dogajanje v današnjem času bo za vedno ostalo s pelodom zapisano v usedlinah jezer.

10) Kateri od listov na spodnjih slikah pripada dvokaličnici? Pojasni svoj odgovor. a

11) Katere naštete značilnosti opisujejo enokaličnico? a Ima dva klična lista. b Ima en klični list. c Ima trištevno število cvetnih listov. č Ima listni pecelj.

(Prirejeno po članku Ljubezen je v zraku v National Geographic Slovenija, december 2009, št.12, str. 126-139)

Na list papirja natresi pelod različnih rastlin. Oglej si ga pod mikroskopom. Opazil boš pelodna zrna najrazličnejših oblik in velikosti. 85

dejavnosti (podrobnejši opis), povzetek in preizkus znanja

zanimivosti

DN 6 UC 2014 notranjost.indd 5

04/02/14 09:17

a. co m ar n jig

kn DN 6 UC 2014 notranjost.indd 6

04/02/14 09:17

a. co m

jig

ar n

OD A K N A NAST N I N M KA DO A J N E J Ž IVL N I L T S RA 7

DN 6 UC 2014 notranjost.indd 7

04/02/14 09:17

Zgradba Zemlje

Zgradba Zemlje Zemlja je zgrajena iz več plasti: skorje, plašča in jedra. Zemeljska skorja je trdna plast, v kateri se nahajajo kamnine in minerali. Na celinah je debela od 30 do 50 km, pod oceani pa le od 5 do 10 km.

a. co m

Na televiziji lahko pogosto vidimo novice o izbruhih ognjenikov ali močnih potresih. Le redko se zavedamo, da so ti pojavi povezani s premiki, ki se dogajajo v Zemeljski skorji.

Pod zemeljsko skorjo je zemeljski plašč, ki je debel okoli 2900 km. Sestavlja ga magma (staljene kamnine), ki stalno kroži. Pod plaščem je zemeljsko jedro, ki doseže temperaturo 6000 °C. Kljub visoki temperaturi je zemeljsko jedro v notranjosti trdno.

jedro plašč

ar n

skorja

Zemeljska skorja je sestavljena iz oceanskih in kontinentalnih litosferskih plošč. Kontinentalne plošče imajo debelejšo skorjo kot oceanske. Ko se plošči srečata, se lahko premikata druga ob drugi, razmikata ali se oceanska plošča podriva pod kontinentalno. Spodrivanje plošč povzroči nastanek gorstev. Na stikih litosferskih plošč so pogosti ognjeniki in potresi.

Kamnine in minerali

jig

Plasti planeta Zemlja

V zemeljski skorji se nahajajo kamnine in minerali. Minerali so čiste snovi, kamnine pa zmesi mineralov. Minerali imajo različno trdoto in se lomijo, če udarimo po njih s kladivom. Po trdoti so minerali razporejeni na Mohsovi trdotni lestvici (glej na strani 9).

skorja Zemlje

plašč Zemlje

O se ce a ko po nsk nt g r a in e z p l e n a oš ta po ča ln d o.

DN 6 UC 2014 notranjost.indd 8

04/02/14 09:17

Vrste kamnin

nastanek magmatskih kamnin

st a jan je s

t ni

nin

mnin ntnih ka sedime plasti in ik m e r p e Shem v globlj nje kamnin a p r ik ja in azuje m e r p s , kako kroži j o in nasta jajo k a m ni ne.

DN 6 UC 2014 notranjost.indd 9

Kremen up orabljamo za izdelavo stekla. Ima trdoto 7, z njim lahko razim o jeklo in steklo.

V Sloveniji je najpogostejši mineral kalcit. Je sestavina nin kam e apnenca. Kalcit ima trdoto 3 in ga lahko razimo z bakrenim kovancem.

Najmehkejši miner al lojevec ima trdoto 1 in ga lahko razimo z nohtom.

Trdota narašča

jig

ar n

Dejavnost 1 • Preuči sestavo kamnin z različnimi poskusi, s katerimi boš ugotovil značilnosti kamnin.

Dia minera mant je najtrš l. Ima t i narav rd o ni r a z i vs e druge m to 10. Diaman t in e rale. Br diam u uporab anti so briljan šeni ti in ljajo Diaman za nakit ter re se zila. t lahko b drugim rusimo le z diaman tom.

Mohsova trdotna lestvica

Proces, v katerem kamnine nastajajo, se spreminjajo in prehajajo iz ene vrste v drugo, imenujemo kroženje kamnin ali kamninski krog. Glede na nastanek delimo kamnine na: • magmatske, • metamorfne in • sedimentne.

Ponovi in razmisli • Analiziraj sliko kroženja kamnin in ga opiši. • Opiši Mohsovo trdotno lestvico.

a. co m

V naravi kamnine nenehno nastajajo in se spreminjajo. Ko se oceanska litosferska plošča podriva pod kontinentalno, se njene kamnine talijo v magmi in se z njo pomešajo. Če ta magma pride med izbruhom ognjenika na površje, se staljene kamnine ponovni strdijo. Pod vplivom delovanja Sonca in drugih dejavnikov se preoblikujejo in ponovno spremenijo svojo obliko.

Povzetek • Zemlja je zgrajena iz več plasti: skorje, plašča in jedra. • Gibanje litosferskih plošč, ki sestavljajo zemeljsko skorjo, omogoča kroženje kamnin in njihovo spreminjanje. • Minerali sestavljajo kamnine. Minerali imajo različno trdoto.

04/02/14 09:17

Vrste kamnin

Kamnine si nedvomno že videl v naravi. Koščki kamnin so kamni. Nekateri nabirajo kamne, saj so različno obarvani. Zanimive oblike kamnov najdemo ob rekah. Ko se v rečnem toku med seboj drgnejo, se preoblikujejo.

a. co m

Magmatske kamnine

V breči so sprijeti oglati kosi sedimentnih kamnin.

Magmatske kamnine nastanejo z ohlajanjem in strjevanjem magme, kar se lahko dogaja na površju ali pod njim. Tiste, ki so nastale pod površjem, imenujemo globočnine (na primer granit). Če magma prodre na površje in se izlije iz ognjenika, ji pravimo lava. Ta se hitro strdi in nastanejo predornine. Magmatske kamnine vsebujejo dobro vidna zrna mineralov.

Sedimentne kamnine so nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij (fosilov). Sedimentne kamnine poimenujemo tudi usedline. Voda, veter ali ledeniki drobce kamnin odnašajo in jih nato nalagajo na drugem mestu. Če se na primer drobci usedajo v ustjih rek, tam nastanejo sedimentne kamnine. Sedimentne kamnine nastanejo tudi ob izbruhih ognjenikov, ko se pepel in drobci kamnin usedajo ob ognjeniku.

jig

ar n

Med magmatske kamnine spadajo tonalit, granit, andezit.

Sedimentne kamnine

Med sedimentne kamnine spadajo peščenjak, konglomerat, glinovec, breča, dolomiti … Mednje štejemo tudi apnenec, ki je nastal z usedanjem apnenčastih ogrodij vodnih organizmov (fosilov). Poveži znanja • O fosilih si se učil že v 4. razredu pri naravoslovju in tehniki.

Predornina bazalt

DN 6 UC 2014 notranjost.indd 10

bljeni ti zao iki). e ij r p n os (p ro d ratu s glome tnih kamnin n o k V n edime kosi s

Peščenjak nastane, č e se sprim majhni ko ejo zelo ščki kamn in – pesek jih lahko v . Dobro idimo šele pod lupo .

04/02/14 09:17

a. co m

Povzetek • Po nastanku ločimo magmatske, sedimentne in metamorfne kamnine. • Magmatske kamnine nastanejo z ohlajanjem in strjevanjem magme, kar se lahko dogaja na površju ali pod njim. • Sedimentne kamnine so nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij (fosilov). • Metamorfne kamnine so nastale iz sedimentnih ali magmatskih kamnin.

silov n os t f o t o is r P . o fosile dlina. najdem amnina use o k h la n cu a je k V apne i je dokaz, d in n v k am

Ponovi in razmisli • Ali fosili lahko nastanejo v magmatskih kamninah? • Opiši velikost in razporeditev zrn v kamninah na slikah. • Kako imenujemo magmo, ki se izlije na površje?

sedimentne kamnine ob ognjeniku

izbruh ognjenika

ar n

Metamorfne kamnine

jig

Ko se sedimentne kamnine zaradi premikanja litosferskih plošč pomaknejo v magmo, se stalijo. Na kamnine pa lahko delujeta tudi visok tlak in temperatura, kar lahko spremeni zgradbo kamnine, videz in trdoto. Temu procesu pravimo metamorfoza ali spreminjanje kamnin.

globočnine

predornine

magma

Metamorfne ali spremenjene kamnine so nastale iz sedimentnih in magmatskih kamnin v procesu spreminjanja kamnin. Med metamorfne kamnine spadajo marmor, gnajs, skrilovec ...

nastanek usedlin

Sh s e e ma dim m e n a gm tn ih atsk ka m n ih i n in

plasti sedimentnih kamnin

lit tona Joj, ti trd ... si kako

S ma eveda gm , atsk saj se a ka m mn ina .

DN 6 UC 2014 notranjost.indd 11

04/02/14 09:17