a. co m ar n jig kn
Jelka Razpotnik in Damjan Snoj
Raziskujem preteklost
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 1
7 5. 03. 12 09:03
Jelka Razpotnik, Damjan Snoj
Raziskujem preteklost 7
učbenik za zgodovino za 7. razred osnovne šole POSEBNA IZDAJA
ar n
a. co m
Predelava besedila: Meta Čuk Pilipovič Strokovni pregled: dr. Miha Preinfalk, Marjeta Šifrer, Helena Verdev, dr. Verena Vidrih Perko Dodatni strokovni pregled posebne izdaje: mag. Milena Košak Babuder Jezikovni pregled: Petra Arula, Simona Sellami Ilustracije: Iztok Sitar Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o. Slikovno gradivo: Delo d. d., Gorenjski muzej Kranj, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Mestna občina Celje, Narodna banka Slovenije, Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko, Reuters picture archive, arhiv Založbe Rokus Klett, iStockphoto in zasebno arhivsko gradivo.
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
jig
Učbenik Raziskujem preteklost 7, Posebna izdaja za dislektike, je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 147. seji dne 2. 2. 2012 s sklepom št. 6130-1/2012/25 potrdil kot učbenik za zgodovino v 7. razredu osnovne šole (prirejeno za učence s posebnimi potrebami – dislektiki). © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2011). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
kn
Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) RAZPOTNIK, Jelka Raziskujem preteklost 7. [Učbenik za zgodovino v sedmem razredu osnovne šole] / Jelka Razpotnik in Damjan Snoj ; [ilustracije Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Delo ... et al.]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013 ISBN 978-961-271-196-2 1. Snoj, Damjan, 1972264806656 DN100380
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 2
8. 01. 13 08:39
Dragi učenci in učitelji zgodovine, že dolgo smo si želeli, da bi izdali učbenik, ki bi vam pomagal poučevanje in učenje zgodovine narediti aktivno in dinamično ter ga aktualizirati z vključevanjem sodobnih dogodkov. Učbenik Raziskujem preteklost 7 omogoča uporabo sodobnih postopkov pri proučevanju zgodovine in spodbuja kritičnost ter pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj.
a. co m
Učbenik Raziskujem preteklost 7 je učbenik nove generacije. Vanj so vključena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebno smo se trudili, da bi učbenik oblikovali nazorno in privlačno. Dragi učenci, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil zanimanje za preteklost. Dragi učitelji, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v pomoč pri poučevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov v razredu.
ar n
Mag. Jelka Razpotnik Urednica
Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000
Kdo so bili vitezi
jig
Večji tisk, v katerem so črke čitljivega in razločnega izgleda.
Vitezi so bili vojaki, konjeniki. Svojim gospodom (plemičem) so prisegli zvestobo. Ti so jim v zameno za vojaško službo in zvestobo dodelili majhen fevd. Na svoji posesti so si vitezi postavili grad, ki je bil njihovo bivališče. Vitezi so morali živeti skladno s pravili, ki jih imenujemo ideali viteštva: morali so biti pogumni, zvesti so morali biti trem gospodarjem (gospodu ali plemiču, Bogu in ljubljeni dami), ščititi so morali oslabele in revne. Vitezi so morali biti vedno dobro telesno pripravljeni na bojevanje, zato so v mirnem času vadili na tekmovanjih, imenovanih viteški turnirji. Da bi bili prepoznavni v vojnih spopadih, so na oblačilih nosili znake svojih družin – grbe. Grbe so kmalu uporabljali kot razpoznavni znak (kot pečate, na oblekah, gradovih …). Vitezi so za svoj znak izbirali živali in predmete, ki so izražali njihove lastnosti (za pogum ali veličino so izbrali leva ali orla …). Pozneje so po vzoru vitezov grbe uvedla tudi mesta.
kn
V posameznih odstavkih je vsebina napisana v kratkih in jasnih povedih.
S sliko in besedilom predstavlja dogodke ali ustanove, ki so povezani z zgodovino v določenem obdobju.
S premišljeno izbrano fotografijo in besedilom učence opozarja na aktualne dogodke, ki so povezani z obravnavano temo.
Šah je bil v srednjem veku med plemiči zelo popularna igra. Šahovske figure še danes predstavljajo pomembne srednjeveške osebe (kralj …). Namen igre je nadvlada nasprotnika s pridobivanjem manjših prednosti. Za obvladanje šahovske igre sta potrebna znanje in dobra taktika. Za najuspešnejša šahovska velemojstra v novejši zgodovini veljata Rusa Gari Kasparov in Anatolij Karpov. Svetovni prvak leta 2006 je bil Rus Vladimir Kramnik. Danes šahovski mojstri tekmujejo tudi z računalnikom. Vladimirja Kramnika je premagal računalnik Deep Fritz. Ali veš?
• Deček je svoje šolanje za viteza začel pri 7 letih kot paž na tujem gradu.
Učence seznanja z zanimivimi in manj poznanimi dejstvi, ki so povezani s temo.
• Pri 14 letih je poslal oproda, ki je viteza spremljal v boj in skrbel za njegovo opremo. Pri 21 letih je bil posvečen v viteza. • V času odsotnosti viteza je grad vodila njegova žena. Če je bil grad napaden, je morala celo poveljevati vojakom.
Vitezi so na turnirjih izkazovali svoj pogum, pa tudi ljubezen do ljubljene dame. Ponovimo 1. Zakaj so vikinški pohodi pretresli Evropo?
Z vprašanji, ki obsegajo različne zahtevnostne ravni, navaja učence na kritično razmišljanje.
Danes
2. Kaj je bilo značilno za fevdalno razdrobljenost? 3. Opiši življenje vitezov.
• Grbi so imeli obliko ščita. • Grbe uporabljamo še danes (grbi mest, na avtomobilskih tablicah …).
Premisli 1. Zakaj zgodovinarji leto 1000 v evropski zgodovini imenujejo prelomno?
POJMI ideal – visoko postavljen cilj pirati – morski roparji 108
RP 7 notranjost ZPP 2011 6 poglavje.indd 108
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 3
10/17/11 12:08 PM
5. 03. 12 09:03
3 6 9
ŽIVLJENJE PRVIH ČLOVEŠKIH SKUPIN: rojstvo človeka Kako je potekal razvoj v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin
IZBIRNE VSEBINE: 11 13
a. co m
1
Prazgodovina na Slovenskem – od piščali do vaške situle Dosežki v umetnosti in duhovni svet
15 PRVE CIVILIZACIJE: rojstvo civilizacij in kulture 17 20 23 26
Kako in kje so nastale prve civilizacije Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju Kakšna je bila družba prvih civilizacij
29 32
ar n
IZBIRNE VSEBINE:
Kulturna dediščina starih civilizacij Kako se se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki
35 ANTIČNA GRČIJA: izumitelji demokracije in občudovalci lepote Prve razvite kulture na današnjih grških tleh Grki so živeli v različnih polisih Grki kot skupnost Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar
jig
37 40 42 44 47
kn
IZBIRNE VSEBINE: 49 53 55
Antična grška kultura Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 4
5. 03. 12 09:03
57 RIMSKI IMPERIJ: mogočna vojaška moč in tehnika Kakšni so bili začetki rimske dobe Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva Zakaj je propadel rimski imperij Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi
IZBIRNE VSEBINE: 73 78 81 83
a. co m
59 63 66 68 70
Antična rimska kultura Kako se je širilo krščanstvo Gospodarski razcvet rimskega imperija Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju
85 EVROPSKI ZGODNJI SREDNJI VEK: ponovno rojstvo Evrope Kaj je bilo preseljevanje ljudstev Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo Katere pomembne države so obstajale v zahodni Evropi Kako je bila organizirana srednjeveška družba Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju
ar n
87 89 91 93 95 98 101
jig
103 EVROPSKI VISOKI SREDNJI VEK: gospodarski in kulturni napredek
kn
105 109 112 115 118 120 123 126
Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000 Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele Kako se je okrepila moč cerkve Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo Kako so mesta spremenila Evropo Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel Kako se je razvijala evropska kultura Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem
IZBIRNE VSEBINE: 128 133
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 5
Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami Kulturna podoba neevropskih ljudstev
5. 03. 12 09:03
Življenje prvih človeških skupin:
3,5 milijonov pr. Kr. • Pojav prvega človeka (avstralopitek) • Začetek starejše kamene dobe (1,5 milijona pr. Kr.) • Odkritje ognja • Pojav neandertalcev (200 000 pr. Kr.) • Piščal iz Divjih bab • Pojav kromanjoncev (40 000 pr. Kr.) • Prvi primeri umetnosti – jamske slike • Prvi kipi – Vilendorfska Venera
10 000 pr. Kr.
jig
6000 pr. Kr.
ar n
• Konec zadnje ledene dobe • Začetek srednje kamene dobe • Neolitska revolucija • Prve udomačene živali • Prve poljedelske kulture • Prve obrti
a. co m
rojstvo človeka
kn
• Začetek mlajše kamene dobe (neolitik) • Izdelovanje keramike • Tkanje, predenje • Začetek bakrene dobe
2000 pr. Kr.
• Postopek taljenja rude • Začetek bronaste dobe • Koliščarji na Ljubljanskem barju • Izdelovanje stekla
1000 pr. Kr. • Začetek železne dobe • Vaška situla • Prvi kovani denar • Noriško kraljestvo
1
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 1
5. 03. 12 09:03
Vsebina:
Ključne besede
1. Kako je potekal razvoj v kameni dobi 2. Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi 3. Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin
• • • • • •
Izbirne vsebine
kn
jig
ar n
a. co m
4. Prazgodovina na Slovenskem – od piščali do vaške situle 5. Dosežki v umetnosti in duhovni svet
neandertalec homo sapiens sapiens kamena doba obdobja kovin vrač situlska umetnost
2
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 2
5. 03. 12 09:03
Kako je potekal razvoj v kameni dobi
Glavne ideje Dolga kamena doba Homo sapiens – rojstvo modernega človeka Velika sprememba v mlajši kameni dobi
Ključne besede kamena doba homo sapiens sapiens neolitska revolucija
a. co m
Dolga kamena doba
Najstarejše obdobje v zgodovini človeštva imenujemo prazgodovina. Delimo jo na kameno dobo (stara, srednja in mlajša kamena doba) in dobe kovin (bakrena, bronasta in železna doba). Za obdobje kamene dobe razpolagamo le z materialnimi viri. Z materialnimi viri se ukvarja zgodovinska veda, ki se imenuje arheologija.
Kameno dobo delimo na tri obdobja:
Orodje je bilo narejeno iz kosti, lesa in kamna. Kamen je bil grobo obdelan (pestnjak). Človek se je v tem obdobju seznanil z ognjem. Najprej ga je spoznal naključno ob udaru strele ali gozdnih požarih. Moral ga je varovati, da ni ugasnil. Najprimernejše mesto za varovanje so bili skalni previsi in votline, ki so postali stalnejše prebivališče ljudi. Pozneje je ogenj zanetil načrtno. Za netenje je uporabljal kremen ali les. Ogenj je človeku omogočil toploto, svetlobo, boljšo pripravo hrane in zaščito pred divjimi zvermi. Ob ognju se je odvijalo družabno življenje in ob tem se je razvila govorica.
Stara kamena doba ali paleolitik
ar n
2 milijona pr. Kr. do 10.000 pr. Kr.
jig
Menjavale so se ledene dobe in otoplitve.
Srednja kamena doba ali mezolitik
10.000 pr. Kr. do 6000 pr. Kr.
Mlajša kamena doba ali neolitik
kn
6000 pr. Kr. do 3500 pr. Kr.
Človek je iz kosti izdelal iglo, trnek in harpuno. Zaradi otoplitve so izumrli mamuti, dlakavi nosorogi in jamski medvedje. Človek je izdelal deblak ali drevak. Orodje iz kamna je bilo brušeno in glajeno (noži, kladiva, svedri …). Človek je izumil lok in puščico. Udomačil je živali, postal poljedelec in se stalno naselil.
Razmisli, kaj je človeka spodbudilo k razvoju. pred 4 milijoni let
➡
pred 2 milijonoma let
➡
pred 1,6 milijona let
Avstralopitek
Spretni človek
Pokončni človek
velikost možganov ov 500 cm3
velikost možganov 700 cm3
velikost možganov 1.100 cm3
Afrika
Afrika
Afrika, Evropa, Azija
➡
3
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 3
5. 03. 12 09:03
Ali veš?
Kako je potekal razvoj v kameni dobi
• Prvi človečnjaki so se pojavili pred približno štirimi milijoni let. To je več kot 60 milijonov let po izumrtju dinozavrov. • Znanstveniki so nekdaj domnevali, da so neandertalci uživali človeško meso. Ta domneva danes ne drži več.
a. co m
Homo sapiens – rojstvo modernega človeka
Današnji človek pripada vrsti homo sapiens sapiens. To pomeni razumni (misleči, modri) človek. V zgodovini je bila ta vrsta najuspešnejša v boju za preživetje.
Neandertalci
Življenje: bili so zelo iznajdljivi in prilagodljivi. Prilagojeni so bili na življenje v zelo hladnem podnebju. Poznali so govorico, preprosto verovanje, verjeli so v življenje po smrti. Preživljali so se z lovom. Uporabljali so kamnita rezila in strgala.
ar n
Živeli so med 200.000 in 30.000 pr. Kr. Ime so dobili po najdišču Neanderthal v Nemčiji.
Videz: bili so čokati, imeli so močne kosti in dobro razvite mišice.
Bivališče: Gradili so zasilna zavetja iz lesa in kož. Občasno so se zatekali v jame. Neandertalci so pred 30.000 leti izumrli. Izpodrinili naj bi jih kromanjonci, predniki današnjega človeka.
Mokriška jama v Kamniških Alpah: orodje iz stare kamene dobe je bilo izdelano iz medvedjih kosti in rogovja jelena.
jig
Kromanjonci
Življenje: bili so izkušeni lovci. Imeli so izpopolnjeno orodje in orožje (lok, puščica, harpuna). Poznali so koščeno iglo. Z njo so šivali kože za obleke in čolne ter izdelovali nakit.
kn
V Evropi so se pojavili pred približno 40.000 leti.
Videz: bili so podobni modernemu človeku.
pred 400.000 leti
➡
pred 200.000 leti
➡
pred 40.000 leti
Homo sapiens
Neandertalec
Homo sapiens (Sodobni misleči
(Misleči človek)
velikost možganov 1.450 cm3
človek – Kromanjonec))
Evropa, jugozahodna Azija ija
Azija in Evropa, nato vse druge celine
velikost možganov 1.350 cm3 Evropa, jugozahodna Azija
velikost možganov 1.400–1.800 cm3
Fotografija: Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 4
|4
5. 03. 12 09:03
Kako je potekal razvoj v kameni dobi
Velika sprememba v mlajši kameni dobi
Jama Poljšiška cerkev pri Bledu: mezolitsko kamnito orodje, ki so ga uporabljali kot nože, pile …
a. co m
Ob koncu zadnje ledene dobe se je zaradi otoplitve podnebja zelo spremenilo življenje ljudi. Nabiralci so postali pridelovalci hrane in ta prehod imenujemo neolitska revolucija, ki pomeni začetek mlajše kamene dobe ali neolitika. Toplejše podnebje je omogočilo boljše pogoje za rast rastlin. Človek je postal poljedelec. Na začetku je uporabljal obliko poljedelstva, ki jo imenujemo požigalništvo. Ljudje so požgali del gozda in tam posejali pridelke. Pepel je služil kot gnojilo. Ko se je zemlja izčrpala, so izsekali nov del gozda. Kmalu po začetku poljedelstva so lovci udomačili živali – koze in prašiče. Začela se je živinoreja. Ker so bili ljudje preskrbljeni s hrano, se jim ni bilo treba več seliti. Nastale so prve vasi.
ar n
Ljudje so se družili v skupine, imenovane rodovi. Rod je temeljil na krvnem sorodstvu. Več rodov se je povezalo v pleme. Pripadniki plemena so govorili isti jezik, imeli so enake navade in skupnega plemenskega poglavarja.
kn
jig
Drulovka na Gorenjskem: keramične zajemalke iz 5. tisočletja pr. Kr. Nekatere posode so bile tudi okrašene.
Na fotografiji je prikazana obnovljena neolitska hiša.
Ali veš?
POJMI
• Prve domače živali so bili psi.
ledena doba – to je čas obsežnejših
• Ljudje so pred začetkom poljedelstva pojedli 80 % mesa in le 20 % druge hrane.
ohladitev na vsej zemlji; bilo jih je več
homo sapiens – latinsko ime za vrsto današnjega človeka; pomeni misleči ali razumni človek
neolitska revolucija – to je oznaka za velike spremembe v mlajši kameni dobi; označuje predvsem uvedbo poljedelstva in živinoreje
Ponovimo 1. Kakšne spremembe je v življenju ljudi povzročilo odkritje ognja? 2. Kako so si ljudje delili delo v paleolitiku?
Premisli 1. Zakaj je bil razvoj govora pomemben za človeka?
3. Kdaj in zakaj so nastale prve vasi?
5 | Fotografije: Fototeka Gorenjskega muzeja, foto T. Lauko
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 5
5. 03. 12 09:03
Življenje lovcev in nabiralcev Dosežki v razvoju tehnike Življenje poljedelcev
Ključne besede horde nabiralništvo prve obrti
a. co m
Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi
Glavne ideje
Življenje lovcev in nabiralcev
Prvi ljudje so živeli v majhnih družinskih skupinah v odprtih predelih afriške savane. Preživljali so se z: • lovom, • nabiralništvom, • ostanki živali, ki so jih ubili veliki plenilci.
Moški in ženske so si delo delili Moški
ar n
so izdelovali orodje in orožje. Bili so lovci. Lovili so mamute, dlakave nosoroge, ture, divje konje, pa tudi ribe in ptice. Lovska tehnika je bila preprosta. Na dno jame so položili priostrene kole. Jamo so pokrili z listjem in vejami. Z vabami ali s kričanjem so zvabili zveri, ki so se pri padcu v jamo poškodovale. Živali so nato kamenjali do smrti. Potem so jih odrli in razkosali.
Opiši, kaj delata moški in ženska na sliki.
jig
Ženske so nabirale sadeže, koreninice, zeli in mehkužce. Pripravljale so hrano in pekle meso. Varovale so ogenj, iz kože so šivale obleke in šotorska krila. Ukvarjale so se z vzgojo otrok.
Bivališče prvih ljudi
kn
Bivanje v šotorih Ljudje so prebivali v velikih šotorih. Ogrodje je bilo narejeno iz lesa ali kosti in pokrito z živalskimi kožami, lubjem in listjem. Ob slabem vremenu ali nevarnostih so se zatekli pod skalne previse ali v jame.
Življenje v skupinah – hordah Posameznik ne bi mogel preživeti, zato so se ljudje družili v skupine. Skupine, v katerih je bilo od 10 do 30 ljudi, so se imenovale horde. Na čelu je bil vodja. Jamska slika iz Afrike (Namibija) prikazuje prizore z lova. 6
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 6
5. 03. 12 09:03
Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi
Dosežki v razvoju tehnike Kamenodobni ljudje so bili tisočletja lovci in nabiralci. Selili so se za čredami lovnih živali. Pri lovu so si pomagali z različnim orožjem in orodjem.
Prvi moderni ljudje (kromanjonci) so izumili mnogo tehničnih novosti:
Drulovka na Gorenjskem: kamnite osti puščice.
a. co m
Iz kamna, kosti in lesa so znali narediti več kot 100 različnih orodij. • Kamnito orodje in orožje so izdelovali iz trdega kremenjaka. • Kamen so obtolkli z drugim kamnom. Tako so dobili ostre robove. • Pozneje so robove obdelali s kostmi. Dobili so orodje, namenjeno ubijanju, rezanju in razkosanju plena. • Večnamensko rezilo ali nož so dobili tako, da so od kamnitega jedra nalomili dolge kline.
Življenje poljedelcev
ar n
V mlajši kameni dobi sta poljedelstvo in živinoreja spremenila način življenja. nač
Poljedelstvo Po
kn
jig
Polj Poljedelstvo se je najprej pojavilo na Bližnjem vzhodu, ob rekah Nil, Evfrat in Tigris. To območje z rodovitno zemljo, vodo rek toplim podnebjem imenujemo tudi rodovitni polmesec. in to obdelovanje zemlje so dolgo uporabljali ralo, mnogo Za o pozneje pa tudi plug. Ralo zemljo rahlja, plug pa jo obrača. poz
Namakalna naprava za pridobivanje vode iz rek, imenovana šaduf.
Ljud so v različnih delih sveta gojili različne kulture: Ljudje • v dolini Nila so gojili pšenico, ječmen in druga žita, • na Kitajskem so najprej gojili pšenico, pozneje riž, • v Srednji Ameriki so gojili koruzo, fižol in buče, • v Peruju (Južna Amerika) so pridelovali paradižnik, sladek in navaden krompir.
Drulovka na Gorenjskem: kamnite sekire in kladiva iz 5. tisočletja pr. Kr.
7 | Fotografije: Fototeka Gorenjskega muzeja, foto T. Lauko
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 7
5. 03. 12 09:03
Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi
Živinoreja Ljudje so redili tudi živino. Drobnico so redili za meso, govedo pa za vprego in molžo.
Nastanek prvih vasi in mest Človek se je stalno naselil. Nastale so vasi, na Bližnjem vzhodu pa celo prva mesta.
Nastanek prvih obrti
a. co m
Človek je postal poljedelec in živinorejec, stalno se je naselil in iskanje hrane ni bilo več najpomembnejša dejavnost. Svoj čas je izrabil še za druga opravila. Nastale so prve obrti: • lončarska (izdelovanje posod iz gline), • predilska (iz živalskih dlak in rastlinskih vlaken so izdelovali niti za blago), • tkalska (izdelava blaga), • tesarska (izdelovanje lesenih hiš) … Kmalu so ljudje začeli med seboj tudi trgovati in izmenjavati izkušnje.
jig
ar n
Danes
Živinoreja je ljudem nudila stalno zalogo mesa. Kipec iz Egipta predstavlja klanje živali.
kn
Ljudje v osrednji Afriki, Aziji in južni Ameriki še danes živijo zelo preprosto. Živijo podobno kot prvi moderni človek pred mnogimi tisočletji. Poznajo požigalništvo, polja obdelujejo ročno s preprostim orodjem. Na sliki so afriški dečki, ki so v bližnjem gozdu nabrali les za drva.
POJMI
Ali veš?
• Včasih je bila Sahara porasla s savano. Tu so živeli sloni, nosorogi in žirafe. Danes je Sahara največja puščava na svetu.
Ponovimo 1. S čim so se preživljali kamenodobni ljudje? 2. Katere tehnične novosti so izumili prvi ljudje? 3. Kaj je pripeljalo do nastanka prvih obrti?
Kamnito utež za statve so našli v Tupalčah na Gorenjskem. Narejena je bila v 5. stoletju pr. Kr.
Premisli 1. Kako je razvoj orožja in orodja spremenil življenje ljudi?
horda – skupina ljudi nabiralništvo – nabiranje koreninic in sadežev za prehrano požigalništvo – požiganje gozda, da bi pridobili plodno zemljo
ralo – to je priprava za oranje, ki zemlje ne obrača in je predhodnik pluga
4. Kje se je najprej pojavilo poljedelstvo? Fotografija spodaj: Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko
RP 7 ZPP 2011 1 poglavje.indd 8
|8
5. 03. 12 09:03