Rešitve nalog so objavljene na spletnih straneh www.srednja.net/gradiva/slovenscina in www.iRokus.si.
ar n
a. co m
P
Martina Križaj, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek
kn
jig
Na pragu besedila 4
NPB 4 DZ 2016 notranjost.indd 1
14/04/16 10:52
NA PRAGU BESEDILA DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JEZIK V 4. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL
4
avtorice
Fotodokumentacija Dela, iStockphoto, Dreamstime, arhiv Založbe Rokus Klett, Science Photo Library
a. co m
fotografije
dr. Martina Križaj, dr. Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič
uredila
Dubravka Berc Prah
1. izdajo uredila
Barbara Lemež
direktor produkcije
Klemen Fedran
založila za založbo
oblikovanje in prelom
tisk
2. izdaja
Maruša Kmet
David Guček, s. p., Boštjan Dimnik, Danilo Frlež Printera grupa d. o. o. 5. ponatis
1500 izvodov
ar n
naklada
Založba Rokus Klett, d. o. o.
jig
Ljubljana 2019
kn
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2002). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
NPB 4 DZ 2019 notranjost.indd 2
NA pragu besedila 4. [Delovni zvezek za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol] / Martina Križaj ... [et al.] ; [fotografije fotodokumentacija Dela ... et al.]. - 2. izd., 5. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-125-2 1. Križaj, Martina COBISS.SI-ID 300934912
24/07/2019 12:22
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA?
a. co m
KAJ ZNAM?
4
JEZIK
JEZIK Jezikovna politika v Republiki Sloveniji Jezikovne zanke
38
ZGODOVINA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA IN JEZIKOSLOVJA Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje 17. stoletje in prva polovica 18. stoletja Druga polovica 18. stoletja Prva polovica 19. stoletja Druga polovica 19. stoletja 20. stoletje
39 40 42 44 46 52 54
ar n
ZGODO VINA
16 17 25
60 61 61 64
kn
jig
BESE DILO
KAJ ZNAM?
NPB 4 DZ 2011 notranjost.indd 3
68 68 69 70 77 81 85
90
BESEDILO Dvogovorna besedila Okrogla miza Poslovni pogovor
Enogovorna besedila Znanstveni članek Predavanje Zapisnik Zakon in statut Odločba Besedilo politične propagande
Povzetek o vrstah besedil
112 KAJ ZNAM NA KONCU 4. LETNIKA? 113 Prvo besedilo z razčlembo 123 Drugo besedilo z razčlembo
12.8.11 10:47
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA? 4
kn
jig
ar n
a. co m
KAJ ZNAM?
NPB 4 DZ 2011 notranjost.indd 4
12.8.11 10:47
5 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA?
Preberite izhodiščno besedilo (v točki 1) in odlomke iz drugih besedil (v točkah 2 in 3) ter rešite naloge.
1
Ne poslušamo Gregor Pucelj In tako pridemo do klasičnega primera "gluhote": Nihče ne posluša vodarjev, geologov, gradbenikov, geografov, meteorologov in drugih, ki nas (neredko tudi na straneh te priloge) opozarjajo in nam svetujejo, kaj moramo storiti, ter razlagajo, zakaj moramo upoštevati naravne danosti. Le v redkih občinah upoštevajo priporočila o sonaravnem urejanju vodotokov in odtočne kanale, v katere smo v zadnjih nekaj desetletjih zabetonirali mnoge vodotoke, ponovno spremenijo v potoke in reke z jezovi in obalnimi nepozidanimi travniki, ki niso nič drugega kot dragoceni zadrževalniki odvečne vode.
a. co m
Namenoma bom začel "neaktualno" – s potresi. Koliko pomembnih javnih zgradb, npr. šol in bolnišnic, da navadnih stanovanjskih zgradb sploh ne omenjam, je bilo protipotresno utrjenih v zadnjih letih, ko na srečo na potresno zelo ogroženih območjih (tudi v Ljubljani) ni bilo hujših potresnih sunkov? Obstajajo predpisi in seznami ogroženih zgradb – vendar se nič ne premakne. Ni denarja! Ko pa se bo streslo, in vsi vemo, da se bo to zgodilo prej ali slej, se bomo čudili ter iskali vzroke in krivce za "nepričakovane" posledice.
Poplavi bodo sledili plazovi. Toda enako gluhi kot za svarila o možnih poplavah smo tudi za opozorila o napačni pozidavi na plazovitih terenih. Zastrašujoč je podatek, da skoraj 20 % prebivalcev Slovenije – tj. vsaj 350 tisoč ljudi – prebiva na območjih, ki jih bolj ali manj ogrožajo plazovi. Čeprav imajo geologi že več let pripravljene zemljevide območij, na katerih nima smisla graditi oz. se ne bi smelo graditi, je do zdaj le nekaj občin upoštevalo opozorila in naročilo izdelavo podrobnih kart in ocen, kje zaradi plazovitega terena ne bo dovoljena gradnja. Ko se bo zgodil novi Log pod Mangartom, se bomo pa spet vsi po vrsti spraševali, kje je bila stroka!
ar n
Prav nič drugače ni z zdajšnjo vodno ujmo – poplavljena so območja, za katera je splošno znano, da smo vodi, ki teče po njih, v preteklosti nespametno in po navadi v nasprotju z opozorili strokovnjakov vzeli prostor. Mnogi strokovnjaki so namreč svarili, da bodo ta območja prej ali slej poplavljena. Kajpak jih ni nihče poslušal! Preprosto smo pozidali stare, na videz nepotrebne struge nekaterih vodotokov in jim vzeli obalni prostor, zato se visoke vode, ko pač pridejo, nimajo kam razliti.
kn
jig
Poseben primer je Ljubljansko barje. Že ime pove, da gre za veliko mokrišče. Torej je to območje, ki ni primerno za pozidavo – po eni strani zaradi poplavne ogroženosti, po drugi pa zaradi slabe nosilnosti tal in zato velike potresne nevarnosti. Nekoč so to vedeli, zato je bilo Ljubljansko barje prazno, le tu in tam je bilo nekaj osamljenih kmetij in vasi, ki pa so se stiskale na redkih krajih s kolikor toliko trdno podlago. Kaj pa danes? Najprej so ga začeli osvajati črnograditelji, nato je postopoma sledila "organizirana" gradnja. Zdaj so obsežna območja Barja urbanizirana. V Mestnem logu, predelu ljubljanskega Viča, ki najbolj sega na Ljubljansko barje in na katerem je v moji mladosti dobesedno samevala veterinarska fakulteta, danes ni sledu o močvirnatih travnikih. Seveda pa je, in to kljub novim, izdatno podkletenim zgradbam, bolj ali manj pod površjem ostala podtalnica, zaradi katere so bile stare zgradbe brez kleti … Zdaj pa se vsi čudimo, kaj se je zgodilo, in niti najstarejši domačini se ne spomnijo, da bi bilo že kdaj kaj podobnega! Vendar podatki kažejo, da se je v zadnjih stotih letih podobna ujma zgodila vsaj dvakrat, kajpak obakrat v neprimerno manj pozidani Ljubljani.
Vse to na koncu začinijo še podnebne spremembe z globalnim segrevanjem in njegovimi posledicami. Kot ugotavljajo klimatologi, vsaka dodatna stopinja Celzija poveča vlažnost ozračja za približno sedem odstotkov, posledice tega pa so intenzivnejše padavine. To na naši geografski legi pomeni, da se pogostost t. i. 50- oz. 100-letnih vod povečuje oziroma da so intervali vedno krajši. In to moramo upoštevati! Zato ne morem končati drugače – čeprav vem, da tistim, ki imajo poplavljene hiše, to nič ne pomaga –, kot da nas vse opomnim, da se moramo ponovno naučiti poslušati naravo in se ji moramo kdaj tudi umakniti. Sicer prej ali slej vzame nazaj, kar je njenega in kar smo ji nespametno iztrgali.
Prirejeno po: Delo, Znanost, 23. 9. 2010.
NPB 4 DZ 2011 notranjost.indd 5
12.8.11 10:47
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA? 6 21
Barje še zmeraj pod vodo Narasle reke ogrožajo mnoga naselja Kostanjevica na Krki poplavljena
a. co m
Poplave ogrožajo vso Slovenijo Poplavljena Slovenija
Vode še vedno naraščajo
Voda odhaja, prihajajo plazovi Prizadetih vsaj 123 občin
ar n
Še vedno zelo kritično
31
Poplave so ohromile precejšen del Slovenije Slovenija se v teh dneh srečuje z veliko naravno katastrofo – vodna ujma je zajela velik del države, najhuje pa je bilo v osrednji Sloveniji, na Celjskem, Primorskem in v Zasavju.
jig
1. Na kateri dogodek se odziva pisec besedila Ne poslušamo?
kn
Po čem tako sklepate? Kaj je bilo o tem dogodku verjetno predstavljeno v besedilih, iz katerih so odlomki v 2. in 3. točki?
Med kateri časopisni besedilni vrsti spadajo besedila, ki prinašajo take podatke? Med in . Katera časopisna besedilna vrsta pa je besedilo Ne poslušamo? Po čem se ta časopisna besedilna vrsta loči od drugih dveh?
NPB 4 DZ 2011 notranjost.indd 6
12.8.11 10:47
7 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA? 2. Pisec je v uvodu zapisal, da bo namenoma začel "neaktualno". S čim bi začel besedilo, če bi bil "aktualen"? Dopolnite poved. V besedilu pisec izraža svoje mnenje o vzrokih za obravnavani dogodek. Predvsem opozarja na neustrezno
na območjih, ki niso primerna za terena.
a. co m
zaradi bližine voda ali zaradi Iz besedila prepišite povedi, s katerima boste utemeljili svojo izbiro dopolnjujočih besed.
3. Med naslednjimi povedmi izberite tisto, ki najbolj ustreza vsebini 1. odstavka besedila Ne poslušamo. a) Pisec napoveduje datum potresnega sunka.
b) Pisec je prepričan, da potresnega sunka ne bo.
c) Pisec se vsak dan boji skorajšnjega potresnega sunka.
č) Pisec se zaveda, da na potresno ogroženih območjih lahko kadar koli pride
ar n
do potresnega sunka.
4. Naslov izhodiščnega besedila dopolnite z odgovorom na vprašanje Česa ne poslušamo?
Kaj torej želi pisec povedati bralcem s tem besedilom?
jig
5. Obkrožite DA ali NE.
Pisec opozarja na posledice, ki lahko nastanejo zaradi gradnje podkletenih hiš na neustreznih območjih.
DA
NE
kn
Svojo odločitev utemeljite.
6. Obkrožite črko pred pravilno trditvijo. a) Pisec vrednoti ravnanje ljudi na ogroženih območjih. Svoje mnenje utemeljuje z dokazi.
b) Pisec vrednoti ravnanje ljudi na ogroženih območjih. Svojega mnenja ne utemeljuje z dokazi.
c) Pisec ne vrednoti ravnanja ljudi na ogroženih območjih. Svoje mnenje utemeljuje z dokazi. č) Pisec ne vrednoti ravnanja ljudi na ogroženih območjih. Svojega mnenja ne utemeljuje z dokazi.
NPB 4 DZ 2011 notranjost.indd 7
12.8.11 10:47
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA? 8 7. Iz izhodiščnega besedila prepišite glagole v 1. osebi ednine. Kaj izraža pisec z njimi?
a. co m
Prepišite še glagole v 1. osebi množine.
Kaj pa izraža z njimi?
S čim si pisec prizadeva prepričati bralce, da je njegovo mnenje pravilno? Navedite primer.
8. Za vsak odstavek napišite besedno zvezo, ki bo povzemala njegovo temo. Za prvi odstavek je rešitev že vpisana. Prvi odstavek: premajhna skrb za protipotresno utrjevanje zgradb Drugi odstavek: Tretji odstavek:
ar n
Četrti odstavek: Peti odstavek:
Šesti odstavek:
Sedmi odstavek:
jig
9. Zakaj je v besedilu omenjen Log pod Mangartom?
10. Podčrtajte ustrezno izbiro in dopolnite poved. Besedilo Ne poslušamo je − enogovorno/dvogovorno, saj ;
kn
− javno/zasebno, saj ; − objektivno/subjektivno, saj ; − umetnostno/neumetnostno, saj .
11. Ali ima beseda gluh v naslednjih povedih enak pomen? Dedek je gluh. Gluhi smo za svarila o napačni pozidavi. Skušal sem ga priklicati, toda njegov telefon je bil gluh.
NPB 4 DZ 2011 notranjost.indd 8
DA
NE
12.8.11 10:47
9 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA? Kaj pomeni gluh v vsaki od teh povedi?
Povežite.
a. co m
12. Preberite besedne zveze. prej ali slej sonaravno urejanje vodotokov po eni strani odtočni kanali kolikor toliko plazovita območja bolj ali manj geografska lega na koncu intenzivne padavine
Besedne zveze iz levega stolpca so značilne
za strokovna besedila.
Besedne zveze iz desnega stolpca so značilne
za publicistična besedila.
13. Preberite poved. Kajpak jih ni nihče poslušal!
Podčrtano besedo zamenjajte s sopomenko.
DA
NE
ar n
Ali imata ti sopomenki enako slogovno vrednost? Pojasnite svoj odgovor.
Beseda kajpak in njena sopomenka izražata a) dopustnost drugačnega mnenja. b) izjemo glede na ostale primere.
jig
c) samoumevnost trditve. Obe besedi sta a) medmeta. b) členka.
c) veznika.
kn
č) predloga.
14. Zakaj sta besedi nepričakovane v prvem odstavku in organizirana v tretjem napisani v narekovaju?
15. Kaj sta besedi v dvojici? stavba, zgradba
1 nadpomenka in podpomenka
padavina, toča
2 besedi iz istega tematskega polja
gluh, naglušen
3 sopomenki
potres, škoda
4 protipomenki
napačen, pravilen
5 besedi iz iste besedne družine
NPB 4 DZ 2011 notranjost.indd 9
12.8.11 10:47
KAJ ZNAM NA ZAČETKU 4. LETNIKA? 10 16. Preberite povedi. Na obali reke so utrjevali nasipe. Morska obala je zelo razčlenjena. Ali je podčrtana beseda v obeh povedih uporabljena pravilno?
DA
NE
a. co m
Pojasnite svoj odgovor.
17. Pisec je v prvem, drugem in zadnjem odstavku uporabil frazem prej ali slej. Zamenjajte ga z navadnim (nefrazemskim) sopomenskim izrazom.
18. Preberite slovarski sestavek.
ar n
Ali je beseda ujma domača ali prevzeta? Utemeljite odgovor.
Iz katerega slovarja je slovarski sestavek?
19. Katere tvorjenke iz besedila Ne poslušamo so nastale iz navedenih skladenjskih podstav? Dopolnite preglednico.
jig
SKLADENJSKA PODSTAVA
TVORJENKA
graditelj na črno tak, ki je povezan s potresom
kn
to, kar se vidi to, da si gluh
to, da teče voda to, kar je od sto ta, ki je kriv to, kjer je mokro to, kar je dano to, kar sledi po čem tak, ki je odveč
NPB 4 DZ 2011 notranjost.indd 10
12.8.11 10:47