/9789612711115

Helena Verdev

Raziskujem knjigarna.com swis721

SLOVENIJO 9 CMYK 10/100/90/0

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 1

5.4.11 11:58

Helena Verdev

Raziskujem Slovenijo

Učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole Urednik: Strokovni pregled:

Vasja Kožuh recenzenti dr. Karel Natek, dr. Darko Ogrin, dr. Marijan M. Klemenčič, dr. Tatjana Resnik Planinc, mag. Jelka Razpotnik, dr. Andrej Šmuc, dr. Boštjan Rožič učitelj praktik Bojan Šprogar

Jezikovni pregled:

Petra Merc

Oblikovni pregled:

Gregor Inkret

Zemljevidi:

Monde Neuf d. o. o.

Ilustracije:

Igor Šinkovec

Tehnične risbe:

Gregor Štrukelj

Fotografije:

Istockphoto, Shutterstock, Fotodokumentacija Delo, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine, zasebno gradivo (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

© National Geographic Society, 2011. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki.

knjigarna.com swis721

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 2

CMYK 10/100/90/0

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.2) VERDEV, Helena Raziskujem Slovenijo. Učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole / Helena Verdev ; [zemljevidi Monde Neuf in Studio Rokus Klett ; ilustracije Igor Šinkovec, tehnične risbe Gregor Štrukelj ; fotografije Istockphoto ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2011 ISBN 978-961-271-111- 5 255427584

5.4.11 11:58

Slovenija 1 Predhodniki in predniki 2 Države na slovenskem ozemlju V žarišču: Republika Slovenija 3 Nastanek površja 4 Kamninska zgradba 5 Podnebje 6 Rastlinstvo in živalstvo 7 Delitev Slovenije

Prebivalstvo Slovenije 1 2 3 4

Prebivalstvo skozi čas Naravno gibanje prebivalstva Sestava prebivalstva Poselitev Slovenije V žarišču: Slovenci po svetu

Gospodarstvo Slovenije 1 2 3 4

Gospodarstvo skozi čas Gospodarstvo danes Kmetijstvo Industrija V žarišču: Preskrba z energijo 5 Promet in trgovina 6 Turizem

6 8–9 10–11 12–13 14–15 16–17 18–19 20–21 22–23

24 26–27 28–29 30–31 32–33 34–35

36 38–39 40–41 42–43 44–45 46–47 48–49 50–51

Alpske pokrajine 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo V žarišču: Varstvo narave

Predalpske pokrajine 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo 3 Ljubljanska kotlina V žarišču: Onesnaževanje okolja

Obpanonske pokrajine 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo V žarišču: Naravne nesreče

Dinarskokraške pokrajine 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo V žarišču: Kras v Sloveniji

Obsredozemske pokrajine 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo 3 Tržaški zaliv

knjigarna.com swis721

Slovenija še enkrat na kratko

52 54–55 56–57 58–59

60 62–63 64–65 66–67 68–69

70 72–73 74–75 76–77

78 80–81 82–83 84–85

86 88–89 90–91 92–93 94–95

CMYK 10/100/90/0

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 3

5.4.11 11:58

Spet doma naslov teme

uvodnik

razlaga

5 PODNEBJE

Novim dogodivščinam naproti!

Pozdravljeni na novem potovanju naše agencije. Sedaj ste že pravi popotniki, saj ste prepotovali že ves svet. Kljub temu smo vam pripravili še zadnje potovanje. Tokrat vas vabimo na potovanje po območjih, ki so vam blizu in jih boste lahko v večji meri raziskovali tudi samostojno.

Po ogledu našega planeta od daleč in raziskovanja posameznih celin je prišel čas, da se vrnemo domov in si natančneje ogledamo Slovenijo. Najprej bomo to čudovito deželo spoznali kot celoto, nato bomo raziskovali, kdo živi tu in s čim se ukvarja, na koncu pa si bomo ogledali vsak del države posebej. Potovanje vam bo prineslo številna nova spoznanja, nekateri deli pa vam bodo še posebej ostali v spominu. O krajih, ki jih bomo obiskali, gotovo že marsikaj veste, zato lahko delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki. Vsekakor raziščite tudi domači kraj – presenečeni boste, koliko zanimivosti skriva.

Z vrnitvijo v domači kraj zaključujemo naše štiriletno druženje. Upava, da ste spoznali, kako čudovit in nenavaden je planet, na katerem živimo. Poskrbite, da ga bodo lahko obiskovali tudi popotniki za vami.

Podnebje v Sloveniji je zaradi prepleta različnih dejavnikov precej raznoliko. Tako ob obali že cvetijo breskve, ko se drugod šele poslavljajo od zime.

Katere so splošne značilnosti podnebja v Sloveniji?

RATEČE (864 m)

temperatura °C 30

padavine mm 300

1563 mm

tem °C

20

200

10

100

20

0

0

10

-10

J

F

M

A

M

Na podnebje Slovenije vplivajo geografska lega, nadmorska višina oziroma relief, oddaljenost od morja in drugi dejavniki. Največji vpliv na količino padavin v Sloveniji imajo Alpe in Dinarskokraške planote in hribovja na zahodu. Od tu se količina padavin zmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu.

V zahodnih delih Alp pade več kot 3500 mm, na visokih dinarskih planotah okoli 2000 mm, v osrednji Sloveniji od 1200 do 1600 mm, na skrajnem vzhodu pa manj kot 900 mm padavin. Padavine so čez leto precej neenakomerno razporejene. Največji vpliv na temperature v Sloveniji imata bližina morja in nadmorska višina. Najugodnejše temperature so v nižinah in pokrajinah, ki so odprte proti Jadranskemu morju. Temperaturne razlike med zimo in poletjem so povsod sorazmerno velike.

J

J

A

S

O

N

30

0

D

KREDARICA (2514 m)

temperatura °C 30

padavine mm 300

1993 mm

20

200

10

100

0 -10

0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

Rateče

Kredarica

Celje

V katerem letnem času so največje temperaturne razlike med posameznimi podnebji?

Ljubljana LJUBLJANA (299 m)

temperatura °C 30

padavine mm 300

1393 mm

20

200

10

100

0 -10

Ilirska Bistrica

0

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

Portorož

D

Kateri tipi podnebja so v Sloveniji?

V Sloveniji imamo tri tipe podnebja: • zmerno sredozemsko, • zmerno celinsko in • gorsko.

Oznaka zmerno pomeni, da gre za omiljene tipe podnebja. Med posameznimi tipi tudi ni ostrih meja, ki bi jasno določale, do kod sega posamezno podnebje.

PORTOROŽ (98 m)

temperatura °C 30

padavine mm

tem °C

300

30

1046 mm

20

200

20

10

100

10

0

0 -10

Helena & Vasja

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

SLOVARČEK: ▶ burja – močan in sunkovit veter, ki v sunkih doseže hitrost nad 100 km/h

18

SLOVENIJA

knjigarna.com swis721

Zemljevidi - Osnova vsakega potovanja je dober zemljevid. Prav zaradi tega smo vsakemu delu potovanja dodali skrbno izdelan zemljevid, na katerem so zapisani le osnovni geografski pojmi. Zaradi boljšega razumevanja vodnika so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več in bolj podrobne zemljevide pa najdete v atlasu Slovenije.

Merilo - Vsak zemljevid ima merilo, ki pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu. Pri zemljevidih pokrajin je prikazano tudi, kateri del Slovenije prikazujejo.

CMYK 10/100/90/0

ALPSKE POKRAJINE Merilo 1 : 500.000 0

5 km

10 km

15 km

20 km

25 km

4

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 4

-10

5.4.11 11:58

0

-10

V žarišču − Večini poglavij so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali »V žarišču«. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, ki izstopajo pri posameznem delu potovanja, hkrati pa je obravnavani pojav pomemben za celo Slovenijo.

Slovenija še enkrat na kratko − Na koncu je dodana še kratka ponovitev, s pomočjo katere boste obnovili in strnili osnovna znanja o Sloveniji in njenih prebivalcih.

grafi in slike

povzetek in aktivnosti

Povzetek

MURSKA SOBOTA (188 m)

temperatura °C 30

300

814 mm

Ponovi

20

200

10

100

N

ine mm

-10

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

Razmisli

Primerjaj značilnosti podnebja v Portorožu z značilnostmi podnebja v Atenah? Kaj ugotoviš?

D

300 200

Kaj je značilno za posamezno podnebje?

100

Na območjih, kjer prevladuje zmerno sredozemsko podnebje, je povprečna januarska temperatura nad 0 °C in povprečna julijska nad 20 °C. Najvišje temperature so ob obali. Ravno obratno je s padavinami – teh je ob obali manj (do 1000 mm), v notranjosti pa več (do 1700 mm).

Za območja s sredozemskim podnebje je značilna tudi burja.

0

Murska Sobota

D

Celje

CELJE (244 m)

temperatura °C 30

padavine mm 300

1146 mm

20

200

10

100 0

0 -10

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

Večji del Slovenije ima zmerno celinsko podnebje.

Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu.

Poletja so vroča, zime mrzle. Povprečne julijske temperature so malo pod 20 °C, januarske pa nekaj pod 0 °C. Velikih temperaturnih razlik med posameznimi kraji ni.

Gorsko podnebje imajo Alpske pokrajine, Pohorje in najvišji predeli Dinarskokraških planot in hribovij.

Povprečna januarska temperatura je manj kot –3 °C, julijska pa do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Območja z gorskim podnebjem prejemajo zelo veliko količino padavin – od 1700 mm do 3200 mm in več.

Največje podnebne razlike so med kotlinami in dolinami ter gorskim svetom.

V katerem od prikazanih krajev je največja razlika med povprečnimi mesečnimi temperaturami?

ILIRSKA BISTRICA (424 m)

temperatura °C

padavine mm

00

30

00

20

200

00

10

100

0

1. Kaj vpliva na podnebje v Sloveniji?

2. Naštej splošne značilnosti podnebja v Sloveniji.

3. Opiši značilnosti podnebja v domačem kraju.

0

0

padavine mm

V Sloveniji imamo tri tipe podnebja. Najvišja območja imajo gorsko podnebje, v Obsredozemskih pokrajinah prevladuje zmerno sredozemsko podnebje, preostala Slovenija pa ima zmerno celinsko podnebje.

padavine mm

Slovenija je država z obiljem vode, kar je predvsem posledica velike količine padavin, ki so dokaj enakomerno razporejene čez celo leto. Imamo vse oblike površinskih in podzemeljskih kopenskih voda in tudi morje. Slovenija ima v primerjavi z Evropo gosto rečno omrežje. Kljub obilju vode se Slovenija sooča s težavami z vodno oskrbo, saj je veliko voda onesnaženih.

0

0 -10

Kaj pa vodni viri?

300

1448 mm

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

/h

Vodnik in zemljevid obenem!

Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti najpomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid. Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred seboj.

Za lažjo uporabo je najprej prikazana Slovenija kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne naravnogeografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, odpočiti in razmisliti. Ne pozabite si ogledati fotografij, zemljevidov in ostalega slikovnega gradiva, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo.

Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane posebne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Profil. Na koncu vsake enote so povzetek ter dve vrsti aktivnosti Ponovi in Razmisli, s katerima boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje o določeni geografski enoti.

Srečno potepanje po Sloveniji!

Zakaj se Slovenija sooča s težavami pri oskrbi z vodo?

SLOVENIJA

19

knjigarna.com swis721

Imena rek, gorovij, vrhov, kotlin in dolin ter mest so napisana z različno pisavo.

S

l

Murska Sobota

o

v

e

200 m 600 m 1000 m 2000 m 3000 m

vrh hriba ali gore

večji kraj

A1

p o l j e

a

Ptuj

ice

a

Lendava

ur

g

D r aD v s k o ra v

0m

M

e

or

k

M u r s k a r a v n i n a

A5

eg

s

sk

n

Maribor

av

CMYK 10/100/90/0

nd Le

Legenda - Oblike površja oziroma nadmorske višine so na zemljevidih prikazane z različnimi barvami. Prikazane so tudi reke in državne meje ter označeni najvišji vrhovi posameznih pokrajin, večji kraji in mesta.

o

Ljutomer

r

i

c

e Ormož

P t u j s k o p o l j e

5

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 5

5.4.11 11:58

Slovenija MAJHNA, A IZJEMNO RAZNOLIKA Na stičišču Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva in Sredozemlja leži Slovenija – srednjeevropska država, ki je kot samostojna na svetovno prizorišče stopila šele pred dvema desetletjema, zato je ponekod v tujini še precej nepoznana. Tu se na majhnem prostoru poleg različnih naravnih enot prepletajo tudi različni narodi in kulture.

Po čem je znana Slovenija?

Za Slovenijo je značilna izjemna naravna raznolikost, ki v veliki meri vpliva tudi na družbene značilnosti.

V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je srednje gosto poseljena in se tako kot večina evropskih držav sooča s staranjem prebivalstva. Njeno gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti gospodarstva Evropske unije, vendar na področju visoke tehnologije in inovacij nekoliko zaostaja za gospodarsko najbolj razvitimi državami. Čeprav je Slovenija mlada država, je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij in postaja vse bolj prepoznavna v svetu.

Kdo največ prispeva k prepoznavnosti Slovenije?

SLOVENIJA Država z veliko gozdov, razpršeno poselitvijo in relativno visoko stopnjo kakovosti življenja. Pokrajinska pestrost in prometna prehodnost omogočata razvoj številnih dejavnosti.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

6

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 6

5.4.11 11:59

Povzetek

Slovenija je mlada in izredno raznolika država.

Leži v Srednji Evropi približno 46° severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika.

Kje leži Slovenija?

Ponovi

Slovenija leži v Srednji Evropi, natančneje okoli 46° severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika. Geometrično središče Slovenije leži v Spodnji Slivni pri Vačah. V Sloveniji uporabljamo srednjeevropski čas, ki je eno uro pred greenwiškim (GMT).

Katere države še spadajo k Srednji Evropi?

1. S pomočjo zemljevida sveta in zemljevida Evrope opiši lego Slovenije.

2. Koliko je ura v Ljubljani, ko je v Londonu poldne?

Razmisli

1. Zakaj nas pogosto zamenjujejo s Slovaško?

2. Naštej nekaj znanih Slovencev, ki so prepoznavni tudi zunaj meja Slovenije.

Osebna izkaznica Slovenije Lega: v Srednji Evropi Površina: 20.273 km² Prebivalstvo (2010): 2 milijona Bruto družbeni proizvod na prebivalca (2010): 17.000 € Večja mesta: Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Velenje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Postojna, Murska Sobota Naravnogeografske enote: Alpske, Predalpske, Obpanonske, Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajine

46°

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

7 15° RS 9 UC 2010 notranjost.indd 7

5.4.11 11:59

1 PREDHODNIKI IN PREDNIKI Ozemlje današnje Slovenije je poseljeno že od kamene dobe dalje, vendar so se Slovenci kot narod izoblikovali šele v 19. stoletju, samostojno državo pa so dobili šele konec 20. stoletja. Skozi vso zgodovino lahko sledimo pestremu dogajanju na tem območju, o čemer pričajo številne pomembne arheološke najdbe.

Kaj so nam zapustili prvi ljudje?

Glede na arheološke najdbe je bilo današnje slovensko ozemlje poseljeno že v starejši kameni dobi − pred več kot 200 000 leti. Med najdbami iz kamene dobe izstopa piščal iz Divjih bab pri Idriji, ki je stara okoli 55.000 let in je najstarejša znana piščal na svetu. Zanimivi sta tudi koščena šivanka in preprosta piščal, ki so ju našli v jami Potočka Zijalka na Olševi.

Kdaj se je pojavil človek v Evropi?

Brižinski spomeniki | Freising (Nemčija)

piščal iz stare kamene dobe | Divje babe (Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko)

Kaj so našli na Ljubljanskem barju?

V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju. Ljubljansko barje in Ljubljanica sodita med najzanimivejša najdišča v tem delu Evrope. Med drugim so tu našli kolo z vrtljivo osjo, ki velja za nastarejše leseno kolo te vrste na svetu.

Mlajšo železno dobo pa so na slovenskem ozemlju zaznamovali Kelti.

Zakaj so ljudje na Ljubljanskem barju postavljali kolišča?

knjigarna.com swis721

Kdaj so se tu naselili Slovani?

V drugem stoletju pr. n. št. so na slovensko ozemlje začeli prodirati Rimljani. V prvem stoletju je celotno današnje slovensko ozemlje postalo del rimskega imperija. Čez ozemlje so potekale pomembne trgovske in vojaške poti.

CMYK 10/100/90/0 V 6. in 7. stoletju so ozemlje poselili Slovani.

V 7. stoletju je bila na večjem delu ozemlja današnje Slovenije in Avstrije ustanovljena kneževina Karantanija, ki je obstajala do 11. stoletja.

Katero ozemlje je obsegala Karantanija?

8

leseno kolo | Ljubljansko barje

SLOVENIJA

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 8

5.4.11 11:59

Povzetek

Slovensko ozemlje je bilo poseljeno že pred več kot 200.000 leti. Zaradi prometne prehodnosti in geografske lege so se tu skozi zgodovino izmenjavala številna ljudstva.

Od 7. stoletja naprej tu živijo Slovani.

Ponovi

1. Katere svetovno pomembne najdbe so našli na območju današnje Slovenije?

2. Na kratko opiši zgodovino dogajanja na območju današnje Slovenije.

3. Kdaj slovenščina postane knjižni jezik?

koščena šivanka | Potočka Zijalka

Razmisli

Od kdaj naprej lahko govorimo o zgodovini Slovencev?

Kdaj so se pojavila prva besedila v slovenskem jeziku?

Nekje konec 10. ali v začetku 11. stoletja so nastali Brižinski spomeniki, ki so najstarejši dokument slovenske kulture. Brižinski spomeniki so prva ohranjena zapisana besedila v slovenščini.

V 14. stoletju so se uveljavili Celjski grofje, plemiška družina, ki je imela središče svoje posesti na današnjem slovenskem ozemlju. V 15. stoletju so slovenskemu ozemlju zavladali Habsburžani.

V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve knjige v slovenskem jeziku. S tem so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika. Primož Trubar je prvič zapisal besedo Slovenci (poimenovanje se je nanašalo na vse ljudi, ki so govorili slovensko).

Z uvedbo obveznega šolanja v 18. stoletju se je začel slovenski narodni preporod.

knjigarna.com swis721 (Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko)

Kdo je v slovenske dežele uvedel obvezno osnovno šolo?

CMYK 10/100/90/0 Slovenci so zahtevali več pravic …

vaška situla | Vače

Sredi 19. stoletja je nastal prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija. Z njim so Slovenci zahtevali združitev vseh Slovencev v samoupravno enoto z lastnim deželnim zborom in javno uporabo slovenskega jezika.

SLOVENIJA

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 9

9

5.4.11 11:59

2 DRŽAVE NA SLOVENSKEM OZEMLJU Dogajanje na ozemlju današnje Slovenije je bilo zaradi geografske lege v preteklosti zelo pestro. Tu so se srečevali interesi različnih držav, ki so si prizadevale priključiti določen del slovenskega ozemlja. Območje Slovenije je tako pripadalo različnim evropskim državam, včasih tudi več državam hkrati ...

Knežji kamen

▶ Na njem so v Karantaniji ustoličevali kneza. ▶ V obredu je knez dobil potrditev oblasti od svobodnega ljudstva. ▶ Hranijo ga v Celovcu v Avstriji.

1. stol. pr. n. št - 2. stol. n. št. | Rimsko cesarstvo

8.- 11. stol. | Karantanija

Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.

Katere so bile prve državne tvorbe na današnjem slovenskem ozemlju?

Karantanija je zavzemala velik del ozemlja današnje Avstrije in Slovenije.

knjigarna.com swis721

Prva znana državna tvorba, ki je vključevala tudi današnje slovensko ozemlje, je bilo Noriško kraljestvo, ki so ga ustanovili Kelti ob koncu 2. stoletja pr. n. š.

Od 1. stoletja pr. n. št. do 2. stoletja n. št. je ozemlje današnje Slovenije sodilo v Rimsko cesarstvo. Pri tem je bil zahodni del priključen osrednjemu delu cesarstva, severovzhodni del in Dolenjska provinci Panonija, severni del pa provinci Norik.

Kje se je nahajala Karantanija?

Kmalu po obdobju priseljevanja Slovanov (6. in 7. stoletje) se je v vzhodnih Alpah oblikovala plemenska tvorba Karantanija, ki je obstajala vse do 11. stoletja.

Do sredine 8. stoletja je bila neodvisna kneževina, nato pa je prišla pod oblast Bavarcev in s tem posredno Frankov. Središče Karantanije je bil Krnski grad v bližini Celovca. Prebivalci Karantanije so bili različnega izvora, prevladovali pa so Slovani. Z razpadom frankovske države je slovensko ozemlje pripadlo Rimskonemškemu cesarstvu.

CMYK 10/100/90/0 Poznaš rimsko ime kakšnega od naših krajev?

10

SLOVENIJA

RS 9 UC 2010 notranjost.indd 10

5.4.11 11:59