Issuu

a. co m ar n jig

kn 001-008-UCB-Znanka6.indd 1

31.3.2016 12:58:50

Znanka ali uganka 6, Učbenik Slovenščina za 6. razred osnovne šole Avtorica Marta Kocjan - Barle Recenzentke dr. Irena Stramljič Breznik, Nina Korošec, Petra Škrlovnik (prve izdaje)

Ilustracije Iztok Sitar

a. co m

Urednici dr. Zala Mikeln, Dragica Perme

Fotografije arhiv založbe Modrijan, Dragica Perme, Metod Perme Zemljevid mag. Mateja Rihtaršič, Geodetski zavod Slovenije Oprema in oblikovanje Matej Zorec

ar n

Prelom Vilma Zupan

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1000 izvodov Ljubljana 2016 Prenovljena izdaja, prvi natis

jig

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 25. 4. 2013 s sklepom št. 613-1/2013/45 potrdil učbenik Znanka ali uganka 6, učbenik za slovenščino za 6. razred osnovne šole, ki ga je napisala Marta Kocjan - Barle.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) KOCJAN-Barle, Marta Znanka ali uganka 6 : slovenščina za 6. razred osnovne šole. Učbenik / Marta Kocjan-Barle ; [ilustracije Iztok Sitar ; fotografije arhiv založbe Modrijan, Dragica Perme, Metod Perme ; zemljevid Mateja Rihtaršič, Geodetski zavod Slovenije]. - Prenovljena izd., 1. natis. - Ljubljana : Modrijan, 2016 ISBN 978-961-241-953-0 284204288

www.modrijan.si

001-008-UCB-Znanka6.indd 2

31.3.2016 12:58:52

Drage učenke in učenci!

ar n

a. co m

Učbenik Znanka ali uganka 6 je sestavljen iz dveh delov. V prvem se boste podrobneje seznanili z jezikom: zapisovanjem glasov in izgovorom črk, besedno družino, sklonom pri samostalniku, pridevniku in zaimku, lastnostmi osebnega zaimka, veliko in malo začetnico, glagolom in njegovimi oblikami, prislovom in njegovimi oblikami, kraticami in okrajšavami, ločili, premim in odvisnim govorom ter števnikom in njegovimi lastnostmi; posebej si boste ogledali določanje oblik pri posamezni besedi in se seznanili z navodili, kako razbirati podatke o oblikah v slovarju (Slovarju slovenskega knjižnega jezika, tj. SSKJ) in pravopisu (Slovenskem pravopisu, tj. SP). Drugi del vas bo popeljal v svet različnih besedil: bodisi takih, ki jih predvsem beremo (npr. vozni red, naročilnica), takih, ki jih beremo in pišemo (npr. poizvednica, navodilo za delo), bodisi takih, ki jih beremo, pišemo in govorimo (različni opisi, npr. rastline, bolezni). Hkrati boste ponovili nekatere že znane teme iz 4., predvsem pa 5. razreda (samoglasnike, lastnosti samostalnika in pridevnika, del števnika in zapisovanje zemljepisnih imen) in se ponovno urili v glasnem branju in govornem nastopanju. Naučili se boste tudi strpnega pogovora, utemeljevanja svojega mnenja in vljudnosti. Nekatere teme so take, da jih je res vredno ponovno priklicati v spomin, še posebej zato, da tudi nove laže usvojite. Tako kot v 5. razredu jih spremljajo zanimivosti, označene s posebnim piktogramom, pa tudi kako poljudno besedilo, povezano z obravnavano temo.

jig

Že prelistavanje učbenika bo gotovo pritegnilo vašo pozornost. Za to so poskrbeli hudomušni risar in oba, ki sta oblikovala strani v knjigi. – Svetlorumeno podloženo besedilo vas vodi od besedila do zgledov in preglednic ter vam postavlja vprašanja in nalaga naloge. – Rumeno podložena besedila so razlage, zato tudi pomemben del učbenika; v tej barvi so tudi preglednice. – Zeleno podloženi so zgledi (tudi iz slovarja in pravopisa); v zelenih okvirčkih so opozorila, pojasnila, legende, če pa jih spremljajo piktogrami, so bodisi slovarčki ali leksikončki z razlago manj znanih besed bodisi zgledi iz SSKJ ali SP. Legenda – Z rdečo obrobljena rdeča besedila so mali naslovi, ki vsebinsko razslovarček členjujejo posamezno temo – zaradi svoje izrazitosti boste hitro našli mesta, ki jih boste potrebovali tudi pri reševanju vaj v delovnem leksikonček zvezku. Z rdečo številko ali piko so označena težja vprašanja ali naloge in tudi različni poudarki (posameznih besed in črk). Knjiga, s katero boste preživeli šolsko leto, naj bi vam bila v pomoč pri razvozlavanju novih jezikovnih ugank in vam nudila novo znanje. Ko jo boste predelali, boste za stopnjo spretnejši v branju, pisanju, govorjenju in medsebojnem sporazumevanju, izurili pa si boste tudi posluh za jezik.

Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis

Avtorica

001-008-UCB-Znanka6.indd 3

31.3.2016 12:58:52

KAZALO Prvi del 9 10 11 13 15 16

SAMOSTALNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Spol in število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sklon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Določanje samostalnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razbiranje podatkov o oblikah samostalnikov v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

18 18 23 24

PRIDEVNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrste pridevnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stopnjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sklon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Določanje pridevnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razbiranje podatkov o oblikah pridevnikov v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

26 26 28 31 32

jig

ar n

a. co m

ZAPISOVANJE GLASOV IN IZGOVOR ČRK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Samoglasniki in soglasniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naglas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razbiranje podatkov o glasovih v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . . Soglasniški sklopi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . En glas u in tri črke u, v in l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

001-008-UCB-Znanka6.indd 4

ZAIMEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osebni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lastnosti osebnega zaimka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Določanje osebnega zaimka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razbiranje podatkov o oblikah zaimkov v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vikanje in tikanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

35 35 36 39 40 41

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Velika in mala začetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Imena bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zemljepisna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stvarna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prazniki, dnevi, meseci, jeziki, nazivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pridevniki na -ski iz zemljepisnih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Deljenje besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

43 43 44 46 48 49 51 52

31.3.2016 12:58:54

54 56 60 61

PRISLOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrste prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblike prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Določanje vrste prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razbiranje podatkov o prislovu v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . .

62 62 64 64 65

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krajšave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Okrajšave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kratice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ločila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pika, vprašaj in klicaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oklepaj in zaklepaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Premi in odvisni govor ter narekovaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Spreminjanje premega v odvisni govor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

66 66 66 67 68 70 71 72 73 75

ŠTEVNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Glavni in vrstilni števniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lastnosti števnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Spol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sklon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zapisovanje števnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Določanje števnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razbiranje podatkov o števniku v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . .

77 77 78 78 78 78 81 82

jig

ar n

a. co m

GLAGOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Čas, oseba in število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nedoločnik in namenilnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Določanje glagolskih oblik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razbiranje podatkov o glagolskih oblikah v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

001-008-UCB-Znanka6.indd 5

31.3.2016 12:58:54

Drugi del BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vozni red . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naročilnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vremenska napoved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

85 85 88 91

a. co m

GLASNO BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Stavčna intonacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obvestilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mali oglas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Navodilo za delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ocena filma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

100 100 102 104 107

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Opis kraja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

ar n

POGOVARJAMO SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Dvogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121

jig

IZBIRNO – BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Opis bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Opis smuka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 Opis razvoja človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

001-008-UCB-Znanka6.indd 6

31.3.2016 12:58:54

jig

ar n

a. co m

Prvi del

001-008-UCB-Znanka6.indd 7

31.3.2016 12:58:54

a. co m ar n jig

kn 001-008-UCB-Znanka6.indd 8

31.3.2016 12:58:55

Ali glasove, besede, povedi samo slišiš in govoriš? Ali jih pišeš? Jih mogoče vidiš? Kaj si znal prej – govoriti ali pisati? Kako govoriš v svojem bližnjem okolju, v šoli in nastopih v javnosti? Preberi besedilo.

T.I. Z.N.A.Š. B.R.A.T.I.

a. co m

ZAPISOVANJE GLASOV IN IZGOVOR ČRK

stári Egipčáni Prebivalci starega Egipta, ki je obstajal od 4. tisočletja do leta 30 pred našim štetjem, ko so ga osvojili Rimljani. Svoj jezik, egipčanščino, so zapisovali s hieroglifi. Znani so predvsem po svojih piramidah in vladarjih, imenovanih faraoni.

jig

ar n

Kako se to počne? »Saj to zna vsak prvošolček!« boš rekel. »Črkovanje pač!« In kaj to pomeni? »Torej, poglej, tu je t in tu i in to pomeni ti!« – In s petindvajsetimi znaki lahko zapišemo vse. »Vse? Da, vse! V vseh jezikih? Pravzaprav da!« Ali ni to čudovito? S petindvajsetimi čisto preprostimi znaki, ki so sestavljeni iz nekaj črtic, lahko napišemo vse. Najsi je pametno ali neumno, sveto ali zlobno. V veliko jezikih in pomenih. Tako preprosto pa včasih ni bilo. Stari Egipčani so imeli hieroglife. Tudi klinopis je bil zapleten. Imel je veliko več znakov, ki pa niso pomenili črk, ampak kvečjemu cele zloge. Toda to, da vsak znak pomeni samo en glas in da lahko z majhnim številom črk zapišemo vse možne besede, je bilo nekaj nezaslišano novega. To so si izmislili ljudje, ki so morali veliko pisati. Imenovali so se Feničani. Bili so trgovci.

Hieroglifi

Feničanska pisava

Klinopis

009-017-UCB-Znanka6.indd 9

31.3.2016 12:59:49

Veslali so prek morij in na vseh koncih sveta trgovali s svojim blagom, ga izmenjavali in pošiljali naokrog. Od domovine pa le niso bili tako oddaljeni. Svojim prijateljem so lahko pisali pisma. Pisma, napisana s čudovito, preprosto pisavo, ki so jo iznašli in s katero pišemo še danes! Prav zares! Če pogledaš črko B, se ta le malo razlikuje od tiste, ki so jo pred 3000 leti zapisovali Feničani, ko so s tujih obrežij pisali domov. Zdaj, ko to veš, Feničanov gotovo ne boš več pozabil! 1

Feničáni Ljudstvo, ki se je okoli leta 3000 pred našim štetjem naselilo ob Sredozemskem morju. Izumili so lastno pisavo z 22 črkami samo za soglasnike, ki se je uporabljala do 2. stol. našega štetja. To je predhodnica današnje latinske abecede.

a. co m

Oglej si besedilo. Če bi fant skopal luknjo, kolikor globoko bi mogel – ali misliš, da bi prišel do Avstralije? Seveda ne! Prav gotovo pa bi slej ko prej naletel na vodo!2 Kako imenujemo glasove, tu zapisane z navadnimi črkami? Kako imenujemo glasove, tu zapisane s krepkimi črkami? Se še spomniš, koliko glasov imamo v slovenščini? In koliko imamo črk zanje?

Samoglasniki in soglasniki

ar n

Za samoglasnike imamo v slovenščini pet črk, za soglasnike pa dvajset. Nekateri glasovi (široka e in o ter polglasnik) so lahko napisani s posebnimi znamenji.

Zapisovanje samoglasnikov s črkami

Črke (5) in imena zanje

Zgled

las, bager

e (ozki) ε (široki) ә (polglasnik)

klet, ječa meč, teta pes, dež, tema

miš, miza

o (ozki) c (široki)

sod, orodje bob, hribovje

čuk, Luna

jig

Glasovi (8)

Glas dž je zapisan z dvema črkama.

Črke za soglasnike in imena zanje Glasovi in črke (20)

Imena črk

bcčdfghjklmn prsštvzž

bә`, cә`, čә`, dә`, fә`, gә`, hә`, jә`, kә`, lә`, mә`, nә`, pә`, rә`, sә`, šә`, tә`, vә`, zә`, žә` bé, cé, čé, dé, èf, gé, há, jé, ká, èl, èm, èn, pé, èr, ès, èš, té, vé, zé, žé

009-017-UCB-Znanka6.indd 10

31.3.2016 12:59:54

V 4. in 5. razredu si se učil pisati nekatere besede, ki se drugače izgovarjajo, kot pišejo. Ali se jih še spomniš? Navedi kak zgled. Kako si si lahko pomagal pri pravilnem zapisu? Kaj storiš, če si pozabil pomagalo? Kam lahko pogledaš?

Izgovor

rob

Zapis

trg

Zapis

trk

trg – trga – trgi trk – trka – trki

Izgovor

Menard

[tә`rk]

[róp] rop

Izgovor

a. co m

Zapis

Pomoč: rob – robovi – roba rop – ropa – ropi

[ménart]

Menart

ar n

Odgovori. 1. Kaj zapisujemo s črkami? 2. Kateri skupini glasov razlikujemo? 3. Ali ima polglasnik svojo črko? 4. S katerima črkama lahko zapišemo več samoglasnikov? 5. Kako se imenujejo črke za soglasnike?

Če moramo takšen priimek zapisati, osebo vprašamo: »Kako naj zapišem – s t ali d?«

Naglas

jig

Najprej glasno in počasi izgovori besede mak, teloh, oko, ciklama, marjetica. Nato jih sošolki ali sošolcu narekuj po delih, da si jih lahko zapiše v zvezek. Ali si vse glasove v glasno izgovorjenih besedah izgovoril enako izrazito? Na katere dele si jih razdelil pri narekovanju? Ali si lahko razdelil prav vse?

Zlog je navadno iz enega samoglasnika ter enega, dveh ali več soglasnikov; zlog je lahko tudi en sam samoglasnik. Besede so sestavljene iz enega, dveh ali več zlogov. En zlog mak

Dva zloga te-loh o-ko

Zlog

Več zlogov (trije, štirje …) ci-kla-ma mar-je-ti-ca

Pri pomnjenju besede zlog si lahko pomagaš s sorodno besedo zlagati, ki pomeni dajati kaj skupaj.

Zanimivost

009-017-UCB-Znanka6.indd 11

31.3.2016 12:59:54

Besede po številu zlogov enozložne

dvozložne

večzložne

mak grah

te-loh o-ko zel-je, ze-lje aj-da če-sen

ci-kla-ma šmar-ni-ca, šma-rni-ca tu-li-pan če-bu-la ko-ren-je, ko-re-nje mar-je-ti-ca ka-mi-li-ca vi-jo-li-ca

a. co m

Zloge pri pisanju med seboj ločimo s črtico. Razstavljanje besed na zloge nam pride prav pri deljenju besed na koncu vrstice.

Zlogov v besedi ne izgovarjamo enako močno. Navadno enega izgovorimo močneje, izraziteje. Takšen zlog nosi naglas. V zlogu je naglašen samoglasnik.

Beseda naglas je povezana z besedo glas (zvok). V primeru naglasa gre za glas, ki izstopa po svoji jakosti, moči, izrazitosti, se torej izgovarja glasneje, bolj na glas.

Zanimivost

ar n

Izberi si daljšo besedo. Izgovori jo na glas. Ugotovi, na katerem samoglasniku je naglas. Ali to težko ugotoviš? Pojasni, zakaj. Isto besedo poskušaj na glas izgovoriti tako, da močno poudariš in dlje izgovarjaš izbrani glas. Tisti, s katerim to lahko storiš, je naglašen. Če ne zmoreš sam, naj ti pomaga učitelj ali učiteljica. Naglašeni samoglasnik v zapisanih besedah je natisnjen z rdečo črko. teloh

ciklama

marjetica

jig

mak

V slovenščini naglas ni stalen: lahko je na začetku besede, sredi nje ali tudi na koncu besede. Večina slovenskih besed ima en sam naglas.

Zanimivost

Na začetku besede

Sredi besede

Na koncu besede

paprika česen miza goba tulipan

ciklama korenje polica vijolica koruza

bršljan magnet krompir drevo rakun

Francozi svoje besede vedno naglašajo na zadnjem zlogu, Čehi in Madžari na prvem, Poljaki na predzadnjem … Težav z naglasom nimajo, zato pa težje zapisujejo svoje besede, saj se zapis in izgovor močno razlikujeta. Angleži imajo težave z obojim: naglasom in zapisom.

009-017-UCB-Znanka6.indd 12

31.3.2016 12:59:54

Razbiranje podatkov o glasovih v slovarju in pravopisu

a. co m

Samoglasnik v besedi je lahko nosilec naglasa. Naglas v slovenščini je lahko na prvem, drugem, zadnjem ali katerem drugem zlogu. V slovarju in pravopisu je zapisan s posebnim znamenjem na samoglasniku ali črki r.

črka o z ostrivcem glas o

naglašeni o

naglašeni zlog

tórba glas t črka t

glas r črka r

črka a SAMOGLASNIKI glas a nenaglašeni zlog

glas b SOGLASNIKI črka b

ar n

V slovenščini naglašena e in o v slovarju ali pravopisu navadno zapisujemo s posebnima znamenjema: s črtico, imenovano ostrivec, in strešico. Polglasnik zapisujemo s črtico na črki e, imenovano krativec. strešica za široki ε

jéča

têta

naglas na prvem zlogu

ostrivec za ozki o

strešica za široki c

oródje

hribôvje

naglas na drugem zlogu

jig

ostrivec za ozki e

Znamenja

Zapis v oglatem oklepaju nas opozarja na izgovor polglasnika. krativec na e za polglasnik

naglas na edinem zlogu

oglati oklepaj za izgovor

vèn [vən] polglasnik

009-017-UCB-Znanka6.indd 13

31.3.2016 12:59:54