9789612419509

videli že, sr no?

a. co m

St e j o

ar n

NARAVOSLOVJE

jig

za 7. razred osnovne šole

kn

Staša Tome, Blanka Ravnjak, Saša A. Glažar, Robert Repnik

001-053-jesen.indd 1

11.5.2016 16:23:02

Ste jo videli že, srno?

Naravoslovje za 7. razred osnovne šole Avtorji Staša Tome, Blanka Ravnjak, Saša A. Glažar, Robert Repnik Recenzenti dr. Lovrenc Lipej, dr. Irena Drevenšek Olenik, dr. Margareta Vrtačnik, Marija Borčnik Uredila Katarina Košir

a. co m

Jezikovni pregled Dragica Perme Fotografije arhiv založbe Modrijan, Dragan Arrigler, Mike Baird, Jože Bavcon, Gregor Belušič, Melita Bubek, Canstock, Marina Dermastia, Tomaž Demšar, Dreamstime, Tina Eleršek, Borut Furlan, Andrej Gartner, Jože Glad, Marko Ilič, Mojca Hrovat, Miha Jeršek, Maja Jurc, Aleš Kladnik, Katarina Košir, Marko Kreft, Saška Lipovšek, Tomaž Lunder, Andrej Meglič, Ciril Mlinar, Igor Modic, Darko Novak, Osemenjevalni center Preska, Pearson Benjamin Cummings, Blanka Ravnjak, Robert Repnik, Marjan Richter, Jurij Senegačnik, Philip Slawinski, Shutterstock, Edith Smith, Franc Šivic, Iztok Škornik, Iztok Tomažič, Davorin Tome, Miran Udovč, Rudi Verovnik, Milan Vogrin, Wikimedia, Zavod za gozdove Slovenije, Erik Zupanič Ilustracije Aleš Sedmak, Davor Grgičević, Jože Glad, Izabela Arsovska, Robert Fister, Katarina Košir, Jadran Lasnibat, Igor Pičulin Tehnične risbe Darko Simeršek, Blaž Hribar, Davor Grgičević, Vilma Zupan

ar n

Zemljevida mag. Mateja Rihtaršič, mag. Rok Pisek Oprema in oblikovanje Branka Smodiš Prelom Vilma Zupan

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović

jig

Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1500 Ljubljana 2016 Prva izdaja

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 176. seji, od 14. do 21. aprila 2016, s sklepom št. 613-2/2016/29 potrdil učbenik STE JO VIDELI ŽE, SRNO?, ki so ga napisali Staša Tome, Blanka Ravnjak, Saša A. Glažar in Robert Repnik.

kn

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2) STE jo videli že, srno? : naravoslovje za 7. razred osnovne šole / [avtorji] Staša Tome ... [et al.] ; [fotografije arhiv založbe Modrijan ... [et al.] ; ilustracije Aleš Sedmak ... [et al.] ; tehnične risbe Darko Simeršek, Blaž Hribar, Vilma Zupan ; zemljevid Mateja Rihtaršič]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2016 ISBN 978-961-241-950-9 1. Tome, Staša 284156416

www.modrijan.si

001-053-jesen.indd 2

11.5.2016 16:23:06

KAZALO 7

Jeseni se organizmi pripravijo na zimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8

Organizmi so v ekosistemu povezani med seboj in z neživo naravo . . . . . . .

10

Gozd je naš največji ekosistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

20

Morja in oceani prekrivajo skoraj tri četrtine planeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

27

a. co m

JESEN ............................................................

35

Jezera, reke in močvirja so celinske vode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

45

Kraška jama je nepopoln ekosistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

50

ZIMA .............................................................

55

Organizmi so na zimske razmere prilagojeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

56

Okolje je vir snovi tudi za človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

58

Voda je spojina, vodik in kisik sta elementa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

66

Snovi se spreminjajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

70

Vsi organizmi so zgrajeni iz celic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

77

Krovna tkiva ločijo organizem od okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

84

Živali izmenjujejo snovi z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

87

Živali se gibljejo na različne načine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

95

Organizem je usklajena celota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

98

POMLAD ........................................................

101

ar n

Med valovanjem na vodni gladini, zvokom in svetlobo so podobnosti . . . . .

Spomladi se narava prebudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Čutila omogočajo zaznavanje okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 Razmnoževanje je nujno za ohranjanje življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

jig

Organizme razvrščamo v sisteme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

POLETJE .........................................................

131

Poletja so vroča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132

kn

Človek spreminja okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134

001-053-jesen.indd 3

11.5.2016 16:23:06

a. co m ar n jig

kn 001-053-jesen.indd 4

11.5.2016 16:23:06

KAKO UPORABLJAŠ UČBENIK? Učbenik sestavljajo štirje sklopi – štirje letni časi. Vsak je razdeljen na posamezna poglavja. V njih so naravoslovne vsebine prepletene, poudarjene pa so biološke vsebine. Učbenik vsebuje rubrike, ki ti bodo na zanimiv in bogato ilustriran način pomagale pri širjenju znanj naravoslovja v 7. razredu.

Stri S t oreh

a. co m

Na zaËetku vsakega poglavja je odlomek iz slovenske proze ali poezije, ki te spomni, da naravoslovje najdeš prav v vsem okrog sebe, tudi v knjigah, ki jih prebiraš za domaËe branje, bralno znaËko ali le iz veselja do branja.

S preprostimi poskusi, ki jih lahko izvedeš doma ali v šoli skupaj z učiteljem, dejansko preizkusiš ali dopolniš svoje znanje. Opisi poskusov in rezultati, zbrani v Naravoslovnem dnevniku, ti bodo tudi v poznejših letih koristili pri osvajanju novega naravoslovnega znanja.

Kaleče K al znanje

ar n

T k najdeš izbirne teme, zanimive primere ali natančnejše razlage osnovnih Tukaj vsebin.

Seme S e besede

V rubriki spoznaš izvor nekaterih tujih izrazov, uporabljenih v učbeniku.

jig

Plod P l znanja

Rubrika je namenjena kratkemu povzetku vsebine posameznega poglavja.

kn

Razumeš vse?

Prepričaj se tako, da odgovoriš na vprašanja. Če se ti zatika, se vrni na besedilo poglavja ali poišči odgovor v knjižnici ali na spletu.

001-053-jesen.indd 5

11.5.2016 16:23:06

a. co m ar n jig

kn 001-053-jesen.indd 6

11.5.2016 16:23:06

a l š a n k o o Ë je mim n . e s je

kn

jig

ar n

Ivan Minatti, To noč

a. co m

To n o

001-053-jesen.indd 7

KAJ SPOZNAŠ IN SE NAUČIŠ JESENI r Jeseni se organizmi pripravijo na zimo r Organizmi so v ekosistemu povezani med seboj in z neživo naravo r Gozd je naš največji ekosistem r Morja in oceani prekrivajo skoraj tri četrtine planeta r Med valovanjem na vodni gladini, zvokom in svetlobo bo so podobnosti r Jezera, reke in močvirja so celinske vode r Kraška jama je nepopoln ekosistem

11.5.2016 16:23:14

JESENI SE ORGANIZMI PRIPRAVIJO NA ZIMO

Mrzel veter tebe žene, drobna ptiËica od nas, , ki znad lipice zelene

si mi pela kratek Ëas.

Slovenija leži v zmerno toplem podnebnem pasu, v katerem se menjavajo letni časi. Prihod jeseni lahko opaziš, ker se dnevi krajšajo, noči pa daljšajo, jutra so vedno hladnejša. Ohlaja se tudi voda v morjih, potokih, rekah, jezerih in ostalih stoječih vodah. Čez nekaj mesecev bo nastopila zima, ki za večino organizmov zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja hrane in vode predstavlja skrajne razmere. Organizmi so nanje različno prilagojeni.

a. co m

Slovenska ljudska

Jeseni listi listavcev spremenijo barvo

ar n

Listom daje značilno zeleno barvo klorofil, ki se jeseni pri listopadnih drevesih razgradi. Zato pridejo do izraza druga barvila, ki listje obarvajo v jesenske barve. Pozno jeseni listopadna drevesa liste odvržejo, ker bi drugače skozi njihove površine tudi pozimi izhlapevala voda. Ker je ta pozimi v tleh pogosto zamrznjena in tako rastlinam nedostopna, bi se te izsušile in odmrle. Liste odvržejo tudi zato, ker pozimi zaradi pomanjkanja svetlobe in vode ne morejo opravljati fotosinteze in ker bi se na široke in ploščate liste listavcev ujelo veliko snega, ki bi rastline lahko polomilo.

Drevesa z odpadanjem listov odvržejo tudi odpadne snovi, ki jih do jeseni v njih shranjujejo. Zalogo hrane za spomladansko rast in razvoj listov in poganjkov pa uskladiščijo v deblih.

kn

jig

Iglice iglavcev imajo razmeroma majhno površino, so debele in povoščene, zato iz njih izhlapeva le malo vode, nanje pa se ujame tudi manj snega.

Les zimzelenih iglavcev je tudi prožnejši. Zato zimzeleni iglavci jeseni ne odvržejo vseh listov naenkrat. Jim pa iglice odpadajo postopoma.

Jesenski gozd

8

001-053-jesen.indd 8

11.5.2016 16:23:21

Živali si jeseni pripravijo zalogo hrane

a. co m

V jeseni dozorijo mnogi plodovi. Za zimsko zalogo hrane nekatere ptice in živali semena in plodove zakopljejo v tla. Ker navadno ne najdejo vseh zalog, spomladi iz pozabljenih semen zrastejo nove rastline. Živali zimo preživijo tako, da se v jeseni obilno hranijo. Vsa neporabljena hrana se jim uskladišči v telo kot podkožno maščevje. Iz njega črpajo energijo v zimskem času, ko je hrane malo.

Srna se pred zimo obilno hrani z zelenimi deli rastlin, veverica pa z oreščki in si jih nekaj za zalogo tudi skrije. Sesalci in ptice dobijo v jeseni gostejši kožuh in perje.

Krekovt za zimsko zalogo zakopava v tla predvsem lešnike.

Nekatere ptice se odselijo v toplejše kraje

Jata škorcev na poti v toplejše kraje. Nekatere druge naše selivke so: smrdokavra, pogorelček, srakoperji, muharji, repaljščica, ribji orel, čigra, kvakač, mali deževnik, sršenar, cipe, kukavica, veliki skovik, zlatovranka, prepelica, hudournik, podhujka, lastovke in štorklje.

kn

jig

ar n

Krajšanje svetlega dela dneva je za ptice selivke znak, da prihaja zima, kar pomeni, da bo hrane zanje vedno manj. Zato odletijo v toplejše kraje.

• JJeseni je dan vedno krajši, temperature se nižajo.

• Organizmi se jeseni pripravijo na zimo.

1. Katere spremembe opaziš v naravi v jesenskem času?

2. Kako se živali jeseni pripravijo na zimo?

3. Kakšne spremembe opaziš jeseni pri večini listopadnih dreves pri nas?

9

001-053-jesen.indd 9

18.5.2016 8:57:59

a; Vstala je narava ter se giblje živ a. znane Ëute kaže, kar nebo pokriv In srcé umeje Ëudne govorice, ki jih govorijo zvezde in cvetice.

ORGANIZMI SO V EKOSISTEMU POVEZANI MED SEBOJ IN Z NEŽIVO NARAVO

Simon Jenko, Izbrane pesmi

ar n

a. co m

Noben organizem na Zemlji ne more preživeti sam. Rastline, živali, glive, mikroorganizmi in človek so del žive narave in so med seboj neločljivo povezani. Tekmujejo za partnerje, hrano, svetlobo in prostor, eni plenijo druge, včasih si kradejo hrano ali si med seboj pomagajo, da lažje preživijo. Na njihovo preživetje in število vplivajo tudi neživi dejavniki, kot so na primer temperatura, količina padavin in svetlobe, gibanje zraka, na primer veter, ter sestava in oblika tal. Vsi organizmi na določenem območju skupaj z neživimi dejavniki okolja sestavljajo ekosistem.

Kamnine, zrak, voda, sonce so del nežive narave.

kn

jig

Organizmi so del žive narave.

V ekosistemih sta živa in neživa narava povezani.

10

001-053-jesen.indd 10

11.5.2016 16:23:23

Nekateri ekosistemi, kot so na primer oceani, puščave in gozdovi, so zelo obsežni, drugi, kot na primer ribnik, kraška jama ali travnik, so majhni.

Včasih jih je težko razmejiti, za vse pa je značilno, da delujejo kot celota.

Biotska raznovrstnost je v raznolikih ekosistemih velika Kje je meja med kopnim in morjem?

a. co m

Vrste na Zemlji niso razporejene enakomerno – v puščavi ali kraški jami jih je razmeroma malo, v tropskem deževnem gozdu ali na koralnem grebenu pa zelo veliko. Raznovrstnost ekosistemov je odvisna tako od raznolikosti neživih dejavnikov kot od raznolikosti živih dejavnikov – organizmov.

Biodiverziteta Bio

V puščavah živi približno 7 000 različnih vrst organizmov.

V tropskih deževnih gozdovih živi približno 20 000 različnih vrst organizmov.

jig

ar n

Neživi dejavniki so povsod po puščavi precej podobni: ponoči je zelo hladno, podnevi vroče, vode je zelo malo. Tu lahko preživijo le organizmi, prilagojeni takim razmeram. Biotska raznovrstnost (biodiverziteta) je zato majhna. V tropskem deževnem gozdu pa zaradi zadostne količine vode in primernih temperatur raste veliko različnih vrst dreves in drugih rastlin, ki nudijo hrano in življenjski prostor drugim organizmom. Življenjski pogoji v posameznih delih tropskega deževnega gozda se zato zelo razlikujejo. V krošnjah dreves je na primer veliko svetlobe, padavin in vetra, medtem ko je na gozdnih tleh svetlobe manj, padavine in veter pa niso tako siloviti, saj jih ublažijo krošnje. Zaradi tega v krošnjah dreves živijo drugi organizmi kot na gozdnih tleh in je zato biotska raznovrstnost v tropskem deževnem gozdu zelo velika.

Beseda biodiverziteta je iz grške besede bios, ki pomeni življenje, in latinske besede diversitas [diverzitas], ki pomeni raznovrstnost. Namesto nje lahko uporabimo tudi izraz biotska raznovrstnost (tudi pestrost) ali raznolikost življenja. Poenostavljeno predstavlja število različnih vrst na nekem območju, nanaša pa se tudi na raznolikost osebkov, življenjskih okolij ter pestrost ekosistemov in procesov v njih.

Organizmi preživijo le v okolju, na katerega so prilagojeni

kn

Ribe živijo v vodi, zelene rastline ne rastejo brez svetlobe in pingvini ne morejo živeti daleč od morja. Race se zadržujejo ob rekah, jezerih in tudi ob morju, hrošč smrekov lubadar živi v iglastih ali mešanih gozdovih in krt rije pod zemljo. Bakterije in glive lahko živijo povsod na našem planetu, v vseh kopenskih ekosistemih, v morjih, sladkih vodah in celo v puščavah ter telesih drugih organizmov. Nekatere vrste bakterij živijo tudi v geotermalnih vrelcih, vulkanih in na Antarktiki. Preživijo lahko temperature od več deset stopinj pod ničlo pa do 130 °C. Prav tako lahko nekatere živijo v okoljih brez kisika.

Okolje, v katerem organizem živi, je njegovo življenjsko okolje. V enem ekosistemu lahko najdemo različna življenjska okolja: za človeško ribico je to voda v jami, za hrošča drobnovratnika pa kopni deli jame.

11

001-053-jesen.indd 11

11.5.2016 16:23:30

Velikost življenjskega okolja organizma je odvisna predvsem od njegove zmožnosti premikanja. Majhno življenjsko okolje imajo pritrjene živali ali tiste, ki se ne morejo premikati na velike razdalje, zelo veliko pa tiste, ki se selijo, kot na primer ptice in kiti.

a. co m

Bela štorklja je selivka. Med gnezditvijo je njeno življenjsko okolje kulturna krajina v Evropi, Aziji in severni Afriki, med prezimovanjem pa suha travišča, savane, stepe in obdelane površine v osrednji in južni Afriki. Tam se velike jate pogosto zbirajo ob jezerih in počasi tekočih rekah.

Med organizmi vladajo različni odnosi

Omenili smo že, da so organizmi odvisni od neživih dejavnikov okolja in tudi drug od drugega. Živali brez rastlin, ki so jim hrana, zavetje in vir kisika za dihanje, ne bi mogle preživeti. Rastline so prav tako življenjsko odvisne od živali – mnoge med njimi na primer oprašujejo cvetove ter raznašajo semena in plodove. Raznoliki in zapleteni odnosi potekajo tako med pripadniki iste vrste kot pripadniki različnih vrst.

kn

jig

ar n

Organizmi si medsebojno koristijo ali škodijo. Kadar ima en organizem korist, drugi pa škodo, govorimo o plenilstvu. Plenilec lahko plen ubije ali ga izkorišča postopoma. Zajedavstvo je oblika plenilstva, saj zajedavec izkorišča svojega gostitelja in ima pri tem korist, gostitelj pa škodo.

Različne vrste ptic na pečini tekmujejo za gnezditveni prostor.

Levi so plenilci, bivol je njihov plen.

Bivol je prav tako plenilec. Njegov plen je trava.

Kukavica je zajedavec. Jajca znese v tuje gnezdo. Tako prihrani energijo, ki bi jo porabila za vzrejo mladičev, gostitelj pa ima škodo, saj nima svojih mladičev in ne more poskrbeti za nadaljevanje svoje vrste.

Organizmi medsebojno tekmujejo za hrano, svetlobo, prostor in druge življenjske vire, ki so v okolju vedno omejeni. Pri tem nihče ne dobi vsega, vsi se morajo nečemu odreči. Tekmovanje je torej odnos, ki oškoduje vse tekmece. Tekmovanje lahko poteka med predstavniki iste vrste ali med različnimi vrstami.

12

001-053-jesen.indd 12

11.5.2016 16:23:31

Odnos med rastlino in čebelo je vzajemništvo, saj imata oba organizma korist. Čebela s pelodom, ki ga je prinesla z druge rastline, opraši rastlino, sama pa na rastlini dobi hrano.

a. co m

Odnos, v katerem imata korist oba organizma, se imenuje vzajemništvo.

Le redko imata oba povsem enako korist, običajno ima nekdo večjo, drugi manjšo. Če je to razmerje tako neenako, da ima en organizem korist, drugi pa nima ne koristi in ne škode, govorimo o priskledništvu.

Na oklepu morske želve se pogosto naselijo raki vitičnjaki. Želva od njih nima ne koristi in ne škode, raki pa jo uporabljajo kot prevozno sredstvo in tako lažje pridejo do hrane. To je primer priskledništva.

Zajedavstvo, vzajemništvo in priskledništvo so v večini primerov oblike sožitja ali simbioze. To je način življenja, ko osebki različnih vrst živijo tesno skupaj.

Simbioza Sim

Izraz simbioza je sestavljen iz grških besed syn [sin], ki pomeni skupaj z, in bios, ki pomeni življenje. Pomeni skupaj živeč.

ar n

Organizme v ekosistemu delimo na proizvajalce in potrošnike

jig

Proizvajalci so organizmi, ki si sami izdelajo hrano (sladkor). Najpogostejši proizvajalci so zelene rastline in modrozelene cepljivke (cianobakterije). Sladkor si iz vode in ogljikovega dioksida v procesu fotosinteze izdelajo ob pomoči sončne svetlobe. S proizvajalci se hranijo potrošniki, ki sami ne morejo izdelovati hrane. To so rastlinojedci, mesojedci, vsejedci in zajedavci. Posebne vrste potrošniki so razkrojevalci, ki se hranijo z odmrlimi organizmi. Razkrojevalci snovi iz teles potrošnikov razgradijo na osnovne gradnike, ki jih lahko proizvajalci ponovno uporabijo.

Razvrsti organizme v skupine R

kn

Na sprehodu v naravi zabeleži čim več živali in rastlin. Razvrsti jih med proizvajalce, plenilce, plen, zajedavce in razkrojevalce. Razmisli o mejah med skupinami: Je srna, ki obžira lubje plenilec ali volčji plen? Je klop zajedavec ali plenilec? Posvetuj se s sošolci in učiteljem. Svoje ugotovitve zabeleži v Naravoslovni dnevnik.

Proizvajalci, potrošniki in razkrojevalci so povezani v prehranjevalno verigo Jelen se hrani z rastlinami in postane risov plen. Ko ris pogine, njegovo truplo razgradijo bakterije. Zaporedje rastlina (proizvajalec) – jelen (potrošnik) – ris (potrošnik) – bakterija (razkrojevalec) imenujemo prehranjevalna veriga. A odnosi v naravi so lahko tudi bolj zapleteni. Jelen se hrani z različnimi rastlinami. Prav tako lahko postane volčji plen.

13

001-053-jesen.indd 13

11.5.2016 16:23:32