9789612417949

a. co m ar n jig

kn 00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 1

19.3.2014 10:03:26

Slovenščina, Znanka ali uganka 9 Samostojni delovni zvezek, 2. del Avtorji Marta Kocjan - Barle, Matej Žist, Milena Smisl

Urednici dr. Zala Mikeln, Dragica Perme Ilustracije Iztok Sitar, Davor Grgičević Fotografije Shutterstock Zemljevidi Damijan Bec Oprema in oblikovanje Matej Zorec

ar n

Prelom Vilma Zupan

a. co m

Recenzentka dr. Irena Stramljič Breznik (razlagalni del)

jig

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2014 Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

kn

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) KOCJAN-Barle, Marta Slovenščina : znanka ali uganka 9. Samostojni delovni zvezek za 9. razred osnovne šole / Marta Kocjan-Barle, Matej Žist, Milena Smisl ; [ilustracije Iztok Sitar]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2014 ISBN 978-961-241-794-9 (zv. 2) 1. Žist, Matej 2. Smisl, Milena 272407808

www.modrijan.si

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 2

19.3.2014 10:03:34

KAZALO BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Uradna prošnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

a. co m

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5 5 8

PRAVOREČJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasovi slovenskega knjižnega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Samoglasniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Soglasniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Naglas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

POVED IN STAVEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Stavčna sestava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ar n

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Tvorni in trpni stavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ocena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

jig

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

kn

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pomišljaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Dvodelni pomišljaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Enodelni pomišljaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vezaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pisanje skupaj ali narazen ali z vezajem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11 11 11 12 14 17 18 19

21 21 23 24 27 31 34 34 39

43 43 45 47 47 48 49 50 51 53

Razbiranje podatkov o pisanju skupaj ali narazen ali z vezajem v pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pisanje ločil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Iskanje podatkov o pisanju ločil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 3

55 56 59 61 63

19.3.2014 10:03:34

POGOVARJAMO SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pogovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Uradno in neuradno sožalje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

71 71 72 76 76 78

a. co m

GLASNO BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Padajoča in rastoča stavčna intonacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

66 66 68

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Predstavitev doživljanja aktualnih dogodkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ALI SE ŠE SPOMNIŠ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Besedne vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ar n

Poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pravopis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pravorečje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

80 80 82 84

92 92 95 97 109 114 121

kn

jig

Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 4

19.3.2014 10:03:34

BEREMO IN PIŠEMO Uradna prošnja

a. co m

Si v šoli že kdaj užival ob nastopu pevca, skupine, medijske osebnosti? Verjetno ti je taka poživitev življenja v šoli všeč. Morda pa nisi pomislil, da se dogovarjanje za tak nastop pravzaprav začne z uradno prošnjo.

Ljudje se s prošnjami srečujemo skoraj vsak dan. Besedi prosim in prošnja sta med pogosteje izrečenimi. Seveda je prošnjo najlaže izreči. Ko pa jo moramo zapisati, to od nas zahteva znanje, vljudnost in jezikovno omikanost.

Z neuradno prošnjo si se srečal že v 4. razredu, letos pa boš povzel znanje o uradnih besedilih in se naučil napisati uradno prošnjo.

Preberi besedilo.

ar n

Skupnost učencev OŠ Tartini Bevkova 4 5000 Nova Gorica tel. 05 344 700

Nova Gorica, 7. 1. 2015

Jurij Zrnec SNG Drama Erjavčeva 1 1000 Ljubljana

jig

PROŠNJA ZA OBISK NA ŠOLI OB DNEVU UČENCEV

Spoštovani gospod Jurij Zrnec!

kn

Na naši šoli že vrsto let poteka projekt Dan učencev. To je dan, ko učenci sicer nimamo pouka, sodelujemo pa v številnih delavnicah, ki jih vodijo naši učitelji, starši in nekateri zunanji sodelavci. Dan zaključimo z razstavami izdelkov in skupno prireditvijo, na katero vsako leto povabimo kakšnega zanimivega gosta.

Učenci že dalj časa sledimo predstavam na televiziji, v katerih nastopate kot igralec ali povezovalec. Ker bi si radi Vaš nastop ogledali v živo, Vas prosimo za priložnostni nastop na naši šoli. Menimo, da bi s tem obogatili naš dan in vnesli med učence veselje in smeh.

Upamo, da boste naši prošnji ugodili in nam tako obarvali dan s humorjem.

Za Vašo pripravljenost in razumevanje se Vam že vnaprej zahvaljujemo.

Predsednica skupnosti učencev

Jerica Kovač Jerica Kovač Priloga: zemljevid

5

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 5

19.3.2014 10:03:34

1. Kateremu od besedil, ki jih že poznaš, je prebrano besedilo podobno?

2. Je prošnja izrečena posredno ali neposredno?

3. Ali prošnja vsebuje utemeljitev? Pojasni.

4. V katerem delu besedila pisec pojasnjuje razlog za prošnjo?

5. Kje bo naslovnik našel druge podatke, ki jih za odgovor oziroma dogovarjanje potrebuje? Utemelji.

a. co m

Odgovori.

Uradna prošnja je besedilo, pri katerem sta naslovnik in sporočevalec v neenakovrednem odnosu. Njegova zgradba je enaka kot zgradba uradnega pisma. Ker sporočevalec v prošnji naslovnika za nekaj prosi, mora biti ta prepričljiva, tehtno utemeljena, namen pa izražen neposredno. Sporočevalec pričakuje odziv v obliki pisnega odgovora.

Pomembno je, da je zapis urejen, natančen in vljuden. Podatki v njem morajo biti resnični in po možnosti pospremljeni s prilogami ali dokazili.

2 cm

Ime in naslov sporočevalca/pošiljatelja Ime in naslov naslovnika/prejemnika

jig

Oglej si obliko in poglavitne sestavine uradne prošnje.

1. Kaj je Dan učencev?

2. Je v besedilu podrobno predstavljen? Pojasni.

3. Kje v besedilu je mogoče razbrati, zakaj pišejo prav temu naslovniku?

4. Za kaj sporočevalec prosi naslovnika? Odgovori z besedno zvezo, zapisano v prošnji.

ar n

Še enkrat preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

Kraj in datum

NASLOV BESEDILA

Med uradna besedila spadajo tudi besedila, ki nastajajo pri sporazumevanju med posameznikom in uradno osebo, ki zastopa kako ustanovo, npr. banko, občino.

Imenujemo jih uradovalna besedila.

Vsebina – predstavitev težave, pobude 2 cm – izrek prošnje – razlaga – utemeljitev – zahvala Pozdrav

2 cm

Lastnoročni podpis

Priloge: (po pomembnosti/abecednem redu) – – – 2 cm

kn

Nagovor

6

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 6

19.3.2014 10:03:37

Kadar moramo napisati prošnjo (na primer za delo), si lahko pomagamo tudi s spletom. Nekatere spletne strani ponujajo natančna navodila in primere, kako jo napisati.

● ●

●

ar n

●

Ali veš, kaj pomeni izraz projekt? Razlago si oglej v Priročnem slovarčku, nato pa v zvezek v obliki povedi napiši, katere projekte izvajate na vaši šoli v tem šolskem letu.

V razredu se pogovorite o tem, kdo na vaši šoli so zunanji sodelavci.

S pomočjo Priročnega slovarčka s sošolcem raziščita pomen besed odziv in kontakt. V zvezek zapiši kontakt svoje šole (prepišeš ga lahko s spletne strani šole).

V razredu si razdelite seznam dopisovalnih besedil (v pomoč naj vam bo spodnja rubrika Se še spomniš). Vsak učenec naj si izbere eno besedilo in ga napiše. Naslednjo uro besedila preberite in jih ovrednotite s stališča upoštevanja teme, podatkov, okoliščin ipd.

V razredu se s sošolcem dogovorita za pisanje uradne prošnje in odgovora nanjo. Vsak naj napiše prošnjo (npr. za počitniško delo, štipendijo), nato si prošnji zamenjajta in napišita odgovor.

V pogovoru ugotovita, ali sta besedili ustrezni, pregledni, razumljivi in jezikovno pravilni. Utemeljita svoje strinjanje ali nestrinjanje s tem.

a. co m

●

Pomoč na spletu

Se še spomniš?

V tretjem triletju se učiš pisati: – neuradno in uradno pismo, neuradno, uradno in javno vabilo; – neuradno in uradno zahvalo ter neuradno in uradno opravičilo; – uradno prošnjo ter neuradno in uradno sožalje.

kn

jig

V drugem triletju si spoznaval: – neuradno opravičilo, neuradno prošnjo, neuradno zahvalo; – neuradno pismo, neuradno in uradno voščilo ter neuradno in uradno čestitko; – neuradno, uradno in javno obvestilo.

O dopisih je dobro vedeti: ●

●

●

●

Besedila so lahko zasebna (namenjena točno določenemu naslovniku) in javna (namenjena širokemu krogu naslovnikov – javnosti).

Zasebna besedila so lahko uradna (neenakovredni naslovnik) ali pa neuradna (enakovredni naslovnik).

Pri tvorjenju uradnih besedil moramo upoštevati dogovorjeno zgradbo besedila.

V besedilu mora biti jasno izražen namen, pri oblikovanju pa moramo biti natančni.

7

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 7

19.3.2014 10:03:37

REŠI NALOGE V imenu članov kemijskega krožka dopolni uradno prošnjo za obisk in ogled proizvodnega procesa v Ljubljanskih mlekarnah.

Ljubljanske mlekarne, d. d.

Služba za stike z javnostmi Tolstojeva 63 1000 Ljubljana

a. co m

1.

kn

jig

ar n

Prošnja za obisk in ogled proizvodnega procesa

2.

Špela Fele članica kemijskega krožka

Odkljukaj smiselne trditve. a) Prošnjo naslovim na … … vratarja podjetja, če prosim za počitniško delo v podjetju. … ravnateljico šole, če prosim za odlog plačila malice zaradi finančnih težav.

8

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 8

19.3.2014 10:03:37

… vodstvo šole, če prosim za zamenjavo šolskega obveznega izbirnega predmeta. … razrednika, če prosim za koriščenje prostega dneva zaradi potovanja s starši. … glasbeno šolo, če želim višjo oceno pri šolskem predmetu iz glasbe v šoli. b) Prošnji priložim … … potrdila o prihodkih v družini, če prosim za prispevek zaradi nizkih prihodkov družine.

a. co m

… bančne izpiske osebnih računov svojih staršev, če prosim za počitniško delo.

… kopijo svojega zadnjega spričevala, če prosim za obisk slavnega glasbenika na naši šoli. … kopijo svojega zadnjega spričevala, če prosim za štipendijo za nadarjene.

… potrdilo o znanju tujih jezikov, če prosim župana za slavnostni govor na prireditvi.

Podčrtaj …

a) … okoliščine, primerne za uradno pisno prošnjo: prošnja sosedu, ki ga sicer srečam vsak dan • prošnja predsednika šolske skupnosti gostu, ki ga želimo povabiti na šolo • prošnja prijatelju, naj mi prinese zapiske, ko sem bolan • prošnja materi po sms-sporočilu, naj mi nekaj kupi v trgovini • prošnja delavca večjega podjetja direktorju za povišico

ar n

3.

b) … uradne pisne nagovore: Spoštovani! • Draga! • Ga./g. Novak, • Cenjena ga. Vrle, • Polona! • Dober dan!

jig

c) … uradne pisne pozdrave: S spoštovanjem! • Drži se! • Vse dobro. • V upanju na hiter odgovor Vas lepo pozdravljam. • Čao! • Na svidenje. a) Na spletnih straneh humanitarnih organizacij so objavljene različne prošnje za pomoč. V čem se takšna prošnja loči od prošnje v 1. nalogi?

kn

4.

/…/ S tem denarjem je skoraj nemogoče preživeti, saj mora plačevati stroške stanovanja, hrano in pa seveda dolgove za nazaj, ki jih ni sama zakrivila. Njen oče je preminil pred tremi leti in je bil alkoholik, sedaj nima nikogar, na kogar bi se lahko obrnila. 14. 6. 2011 sva bila pri gospodu županu Zoranu Jankoviću in je povedal, da deložacije ne more ustaviti, če zberemo vsaj nekaj denarja za poplačilo dolga, jo pa lahko prestavi (za ustavitev je treba dolg pokriti). Povedal je, da ji bo tudi sam finančno pomagal.

Zato prosimo vse dobre ljudi za finančno pomoč na HUMANITARNI RAČUN OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RK Ljubljana.*

9

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 9

19.3.2014 10:03:37

a. co m

b) V čem se prošnja, ki jo mati napiše na listek in pusti na kuhinjski mizi za sina, loči od prošnje v 1. nalogi?

kn

jig

ar n

c) V čem se po obliki uradna prošnja razlikuje od uradnega opravičila, uradne zahvale ali uradnega vabila?

10

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 10

19.3.2014 10:03:38

PRAVOREČJE

a. co m

Glasovi slovenskega knjižnega jezika Jezikoslovje ali lingvistika je veda, ki preučuje izrazno in pomensko stran jezika.

Pravorečje je veja jezikoslovja, ki preučuje izgovor glasov in kratic ter ugotavlja njihove naglasne lastnosti in posebnosti. Zanimajo ga tudi nekateri drugi glasovni pojavi, npr. slušne lastnosti prevzetih besed. To so tudi pravila zborne izreke.

Pravopisje je veja jezikoslovja, ki ugotavlja najboljši stalni način zapisovanja glasov, naglasov, besed, besednih zvez, stavkov in povedi. Pravopis je knjiga s pravopisnimi in nekaterimi pravorečnimi pravili in slovarjem.

Samoglasniki

Preberi besedilo.

ar n

V slovenskem knjižnem jeziku je osem samoglasnikov, ki jih zapisujemo s petimi črkami. Če je samoglasnik nosilec naglasa, potem je v slovarjih označen s posebnimi znamenji. Ta nam pomagajo tudi pri razlikovanju ozkega in širokega e-ja in o-ja ter polglasnika od glasu e, pri čemer nam je v pomoč tudi izgovor črke e v oglatem oklepaju kot ә (polglasnik).

jig

Izgovor naglašenih samoglasnikov

Samoglasniki

Zgled

á, à

a

lás, báger, čàs

é ê, è è [ә]

ozki e široki e polglasnik ә

klét, jéča, péti mêč, têta, pêti, izlèt pès, tèma

í, ì

i

míza, mìš

ó ô, ò

ozki o široki o

sód, oródje, góst hribôvje, bòb, gòst

ú, ù

u

čúk, Lúna, krùh

kn

Zapis v slovarjih

1. Koliko samoglasnikov ima slovenski knjižni jezik?

2. Koliko imamo zanje črk?

3. Katere glasove pišemo s črko e?

Razliko med širokima in ozkima e-jema in o-jema najlažje slišimo v enako pisanih, a različno izgovorjenih besedah, npr. péti – pêti in góst – gòst.

Odgovori.

11

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 11

19.3.2014 10:03:38

Soglasniki V slovenskem knjižnem jeziku je 21 soglasnikov; vse, razen glasu dž, zapisujemo z eno črko.

Zapis soglasnikov Soglasniki, napisani z eno črko (20)

a. co m

Vseh glasov slovenskega knjižnega jezika je 29, črk zanje pa 25.

Soglasnik, napisan z dvema črkama

bcčdfghjklmnprsštvzž

dž

Črko v izgovarjamo kot glas v ali glas, podoben u-ju, odvisno od njenega položaja.

Izgovor črke v

Predlog v v knjižnem jeziku izgovarjamo kot glas, podoben u-ju; takrat, kadar govorimo počasneje ali hočemo predlog poudariti, ga izgovarjamo celo kot glas u.

Izgovor

Zgled

pred samoglasniki ali med njimi

v

voda, siva

na koncu besede

u̯

siv, breskev

u̯

vsota, vznemiriti, vreme, vlak

u̯ ALI u

v šoli, v avtu

pred soglasniki predlog v

ar n

Črka v

jig

Težave z izgovorom črke v imajo predvsem tisti govorci, ki jo v svojih narečjih izgovarjajo drugače, npr. kot f. Nekaterim je tuj tudi knjižni izgovor predloga v pred besedami, ki se začenjajo na samoglasnik (npr. v avtu, v Evropi). Tretjim spet se zdi neprimeren knjižni izgovor v-ja kot u̯ pred glasom r (npr. vreme, vrabec) ali l (npr. vlak, vlada).

kn

Izgovor črke l

Črko l izgovarjamo kot glas l ali u̯ . Ker jo najpogosteje pravilno izgovarjamo in ker so pravila o njenem izgovoru precej zapletena, je najbolje, da se, kadar smo v dvomih, o izgovoru pozanimamo v SP 2001.

12

00-Znanka-9-SDZ-2del.indd 12

19.3.2014 10:03:38