9789612417796

a. co m ar n jig

kn Znanka-6-SDZ-2del.indd 1

28.1.2014 11:11:33

Slovenščina, Znanka ali uganka 6 Samostojni delovni zvezek, 2. del Avtorica Marta Kocjan - Barle

Urednici Dragica Perme, dr. Zala Mikeln Ilustracije Iztok Sitar

a. co m

Recenzentke dr. Irena Stramljič Breznik (razlagalni del), Nina Korošec, Milena Smisl, Petra Škrlovnik (prve izdaje)

Fotografije arhiv založbe Modrijan, Dragica Perme, Metod Perme Oprema in oblikovanje Matej Zorec

ar n

Prelom Vilma Zupan

jig

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 2000 izvodov Ljubljana 2014 Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

kn

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) KOCJAN-Barle, Marta Slovenščina : znanka ali uganka 6. Samostojni delovni zvezek za 6. razred osnovne šole / Marta Kocjan-Barle ; [ilustracije Iztok Sitar]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2014 Del 2 / [fotografije arhiv založbe Modrijan, Dragica Perme, Metod Perme] ISBN 978-961-241-779-6 (zv. 2) 270021120

www.modrijan.si

Znanka-6-SDZ-2del.indd 2

28.1.2014 11:11:38

KAZALO 5 5 10

a. co m

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Opis kraja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

15 15 16

GLAGOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Čas, oseba in število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Nedoločnik in namenilnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Določanje glagolskih oblik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o glagolskih oblikah v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

19 20 23 27 28

ar n

POGOVARJAMO SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

28 29 34

36 36 37

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Krajšave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Okrajšave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kratice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ločila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pika, vprašaj in klicaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Oklepaj in zaklepaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Premi in odvisni govor ter narekovaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Spreminjanje premega v odvisni govor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

40 40 40 41 43 44 45 46 47 48 50 52 52 53 55 57 59

POGOVARJAMO SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Dvogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

63 63 65

kn

jig

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Navodilo za delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Znanka-6-SDZ-2del.indd 3

28.1.2014 11:11:38

67 67 68 68 68 69 71 71 71 74 75 75 78

BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vozni red . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Naročilnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

80 80 82 83 85

PRISLOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vrste prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Oblike prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Določanje vrste prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o prislovu v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

86 87 88 92 93 93 94 95

ar n

a. co m

ŠTEVNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glavni in vrstilni števniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Lastnosti števnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Spol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sklon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zapisovanje števnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Določanje števnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o števniku v slovarju in pravopisu . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

jig

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Ocena filma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

kn

IZBIRNO – BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Opis bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

Znanka-6-SDZ-2del.indd 4

Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

28.1.2014 11:11:38

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO Mali plac Veličastni ostanek preteklosti

a. co m

Opis kraja Preberi besedilo.

Bodi pozoren na pomen besed.

Nadmorska višina: 285 m

jig

ar n

Vrsta izleta Sprehod. Pot ni označena, a je uhojena in obiskana.

Najprimernejši čas Vsi letni časi.

Nevarnosti Pazimo, da se otroci držijo obrežja in ne zaidejo v močvirje.

Dolžina izleta Izhodišče – Mali plac – izhodišče 1 ura Zemljevid Ljubljana – okolica, 1 : 50.000

Predstavitev poti

kn

Ljubljansko barje, ki leži na južnem obrobju Ljubljanske kotline, so ljudje nekoč domiselno imenovali Mah ali Morost. S tem so označevali obsežno šotno barje, ki je ostalo za nekdanjim jezerom, zavitim v številne skrivnosti. Znanstveniki niso enotnega mnenja, kdaj in zakaj je prišlo do ojezeritve in do kod je segalo jezero. A ti dvomi niso zaustavili pisatelja Janeza Jalna, ki nam je s trilogijo o Bobrih pričaral svet, s katerim obiskovalci barja lažje razumejo preteklost. Človek je poselil barjanska tla že v srednji kameni dobi (okoli 5000 pr. n. št.).

Prvi prebivalci so se preživljali z lovom in nabiralništvom, svoje domove so si postavili na trdnih tleh barjanskih osamelcev. Proti koncu kamene dobe (okoli leta 3900 pr. n. št.) so začeli bivati v naselbinah na kolih – koliščih, ki so jih postavili na jezerskem bregu. Tako kot Ostrorogi Jelen so se začeli ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo. Kolišča so se ohranila kar dve tisočletji, dokler niso v zgodnji bronasti dobi (okoli leta 1800 pr. n. št.) izumrla.

Jezero je zaradi naplavljanja in zasipanja jezerskega dna ter poglabljanja rečnih strug postopoma izginjalo. Začelo je nastajati šotno barje, ki so ga že od 18. stoletja

UVOD – kraj in njegova lega

JEDRO – zgodovina kraja – Ljubljansko barje kot jezero – Mali plac – pomen kraja: arheološke najdbe

5

Znanka-6-SDZ-2del.indd 5

28.1.2014 11:11:38

naprej načrtno izsuševali. Čeprav ti načrti niso uspeli, je barje kot poseben in enkraten naravni sistem z značilnim rastlinstvom in živalstvom že zdavnaj izumrlo. K temu je pripomoglo tudi rezanje šote, ki so jo uporabljali za kurjenje in vrtnarstvo.

Cilj našega izleta, Mali plac, predstavlja edini živi ostanek nekdanjega velikega šotnega barja, zato je zaščiten kot naravni spomenik. Tu uspevajo številne tipične barjanske rastline, ki so zaradi izginevanja močvirij zelo ogrožene, npr. okroglolistna in srednjelistna rosika (Drosera rotundifolia, D. intermedia), ki se hranita z insekti, rožmarinka (Andromeda polifolia), mahovnica (Oxycoccus sp.), močvirska kukavica (Orchis palustris), barjanska vijolica (Viola uliginosa) in druge. Tu raste tudi šotni mah; zanj je značilno, da zgornji del počasi raste, spodnji pa odmira in se nalaga v plast šote. V naloženih plasteh se zaradi upočasnjenega razkrajanja ohranjajo informacije o podnebju in rastlinskih vrstah, ki so v času nastajanja šote uspevale v okolici barja. Ker šotni mah raste zelo počasi (v 1000 letih za 30–80 cm), lahko v šotnih plasteh, ki so ohranjene na področju Malega placa, dobimo podatke o življenju za več kot 10 000 let! Dragocena prebivalka rezervata je tudi močvirska želva sklednica, ki je veljala že za izumrlo.

Barje je tudi zakladnica prazgodovinskih arheoloških najdb. Tu so med drugim našli glineno posodo, orodje iz kosti in rogovja, veliko iz debel izdolbenih drevakov, bakrene kovinske predmete, lesen lok in leseno kolo z osjo. Del arheološkega gradiva in modeli rekonstrukcij kolišč so razstavljeni v ljubljanskem Mestnem in Narodnem muzeju.*

Ob robu glavnega besedila so različni podatki.

Preberi jih.

a. co m

Zanimivosti v bližini Kuclerjev kamnolom na Drenovem Griču Plečnikova cerkev sv. Mihaela v Črni vasi Ribnik pri Igu Retovje, Močilnik Kartuzijanski samostan Bistra Claustra Alpium Juliarium

jig

ar n

Dodatno branje Jazonova pest

kn

Mesojeda rosika

ZAKLJUČEK – izhodišče izleta – opis izleta

Arheologi so leta 2002 na Ljubljanskem barju našli leseno kolo, ki velja za najstarejše na svetu. Njegovo starost ocenjujejo na približno 5200 let. Kolo ima premer 70 cm in je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč. Ob njem so našli tudi os, dolgo okoli 124 cm.

Kolo hrani Mestni muzej v Ljubljani.

Maja zacveti vodna perunika z rumenimi cvetovi.

IZHODIŠČE Vas Bevke. Pri Drenovem Griču zavijemo z regionalne ceste Ljubljana–Vrhnika in se pri smerokazu za Bevke napotimo čez nadvoz avtoceste. Po približno dveh kilometrih kolovoza nas tabla tik pred vasjo usmeri levo pod osamelec Kostanjevica.

Na majhnem urejenem parkirišču pustimo avto.

OPIS Nadaljujemo peš po kolovozu in nekaj minut kasneje že stojimo pred vhodom rezervata, kjer si na tabli lahko preberemo nekaj najosnovnejših podatkov. Gremo po levi gozdni poti. Gozd se kmalu odpre in pred nami leži Mali plac. Močvirje ni prehodno, lahko pa ga obhodimo po eni izmed uhojenih stezic.

6

Znanka-6-SDZ-2del.indd 6

28.1.2014 11:11:39

1.

2.

3.

4.

O čem pripoveduje besedilo? Čemu je besedilo namenjeno?

Kakšen je podnaslov besedila?

Kaj spremlja besedilo?

Odgovori.

a. co m

Vsako besedilo ima osnovno ogrodje, tj. tisto, o čemer govori. Kaj to je natančno, kakšno je, kje se kaj dogaja, kdo je z omenjenim povezan, kdaj in zakaj je kaj nastalo – vse to je potem podrobneje predstavljeno.

Kadar se hočemo o čem poučiti (npr. izvedeti kaj o zgodovini, znamenitostih kakega kraja), sežemo po priročniku. To počnemo ob različnih priložnostih: ko se pripravljamo na pisanje opisa, govorni nastop, obisk kakega kraja ali preprosto za širjenje lastnega obzorja. Takšna besedila moramo pozorno prebrati in si zapomniti čim več zanimivih podatkov in dejstev.

Uporaba priročnikov

kn

jig

ar n

Če hočeš doživeti lep izlet, moraš dobro razumeti besedilo, ki te vodi na poti. Z odgovori na vprašanja se boš prepričal, ali ti je to uspelo.

1. Kateri od letnih časov je omenjen kot najprimernejši za opisani sprehod?

2. Koliko časa ti bosta predvidoma vzela hoja in ogledi?

3. S čim si lahko pomagaš pri orientaciji na izletu?

4. Po kateri cesti se moraš peljati iz Ljubljane, da prideš do Malega placa?

5. Kako visoko leži Mali plac?

6. Na kateri smerokaz moraš biti pozoren?

7. Ali se moraš pripeljati v vas Bevke?

8. Kje se ustaviš z avtomobilom?

9. Kako prideš do vhoda za rezervat?

10. Kam se usmeriš od table?

11. Kje lahko obhodiš močvirje?

12. Katere zanimivosti si lahko ogledaš v bližini Malega placa?

Naštej vsaj dve.

13. Ali poznaš sopomenko besede insekt? Povej jo.

Oglej si, kaj o besedi plac pravi slovar. Kaj misliš, zakaj je beseda, značilna za pogovorni jezik (oznaka nižje pogovorno), uporabljena v knjigi? Pogovori se s sošolkami in sošolci ter učiteljico ali učiteljem.

plàc pláca m (a a) nižje pog. 1. prostor,

kraj: poznal je plac, kjer raste veliko gob / daj mi malo placa 2. trg, zlasti živilski: kupiti na placu

7

Znanka-6-SDZ-2del.indd 7

28.1.2014 11:11:39

● ●

Pozanimaj se o pomenu besede rezervat. Razloži jo sošolkam in sošolcem.

Poišči brošure s predstavitvami krajev in jih prinesi v šolo. Razloži, kakšne se ti zdijo. Svoje mnenje tudi utemelji.

a. co m

Spomni se, kako si se v 5. razredu pripravil na govorni nastop.

Odgovori na vprašanji.

1. Koliko miselnih vzorcev si pripravil?

2. Kako sestavljaš miselni vzorec? Razloži. Pomagaj si z osnovnim miselnim vzorcem.

LJUBLJANSKO BARJE Lega Nekdanje ime Ozemlje

Mah ali Morost

nekdanje jezero – izginjalo: od 18. stol.

– vzrok: tudi zaradi rezanja šote (rabili so jo za kurjavo) zdaj šotno barje

od srednje kamene dobe ok. 5000 pr. n. št. do zgodnje bronaste dobe ok. 1800 pr. n. št.

ar n

Poselitev

južno obrobje Ljubljanske kotline

Prebivalci

koliščarji oziroma mostiščarji

Naselbine

kolišča oziroma mostišča

MALI PLAC

naravni spomenik

Arheološke najdbe

glinena posoda, orodje itd., leseno kolo z osjo (velja za najstarejše: ok. 5200 let)

jig

Kaj je

kn

Zanimivosti – barjanske rastline

Govorni nastop

– živali

●

– okroglolistna in srednjelistna rosika, – rožmarinka, mahovnica, močvirska kukavica, barjanska vijolica idr.

– šotni mah (podatki) želva sklednica (velja za izumrlo)

Pripravi se na govorni nastop. Pomagaj si z nekaj praktičnimi nasveti.

Za govorni nastop si izberemo temo (npr. kak kraj, šport, rastlino, predmet, izdelek, napravo, igro, poklic, dogajanje v naravi, razvoj človeka ali živali). Pregledamo vire (npr. kako knjigo, članek v časopisu ali reviji) in izberemo primernega (lahko dva ali več). Po svojih predstavah

8

Znanka-6-SDZ-2del.indd 8

28.1.2014 11:11:40

a. co m

in željah pripravimo miselni vzorec. Lahko ga oblikujemo kot plakat, ki ga pritrdimo na tablo, lahko si ga z zelo velikimi črkami napišemo na liste in jih imamo med nastopom na mizi. Na pripomoček pogledamo, ko smo o kaki točki oziroma smiselnem sklopu povedali vse, kar smo nameravali. Če smo z vsebino dobro seznanjeni, potem pri govornem nastopu ne bomo imeli večjih težav.

Sestavljanje podrobnejšega miselnega vzorca – Pozorno preberemo besedilo (lahko tudi več različnih).

– Med drugim branjem podčrtavamo bistvene podatke.

– Liste papirja zrežemo na manjše lističe in nanje napišemo podčrtane podatke.

– Na večji list napišemo osnovno ogrodje (ključne besede, vsebinske sklope) in pustimo dovolj prostora za razvrščanje popisanih lističev.

– Lističe razvrstimo na ustrezna mesta; premikamo jih toliko časa, da smo z razvrstitvijo zadovoljni.

– Dodamo še lističa z uvodom (utemeljimo izbiro) in morebitnim zaključkom.

– Lističe prilepimo.

ar n

Priprave na govorni nastop – Ob miselnem vzorcu glasno izgovarjamo ključne besede ali besedne zveze in si jih skušamo zapomniti.

– Ob miselnem vzorcu vadimo osnovno ogrodje (vrstni red vsebinskih sklopov).

– Potem vadimo vsak vsebinski sklop posebej, in sicer tako, da ob omembi vsebinskega sklopa naštejemo še podrobnosti z lističev.

– Ko znamo opisati vsak vsebinski sklop posebej, ponovimo celoto: vse vsebinske sklope s podrobnostmi vred.

– Če smo negotovi, si napišemo besedilo v povedih in si tako skušamo zapomniti celoto.

kn

jig

Izvedba govornega nastopa – Govorimo razločno, naravno, dovolj glasno in ne prehitro.

– Govorimo v knjižnem zbornem jeziku.

– Pripovedujemo v pravilnem vrstnem redu, pri čemer si pomagamo z miselnim vzorcem (plakatom) ali opornimi točkami.

– Pazimo, da ves čas ohranjamo stik s poslušalci.

– Skušamo biti sproščeni.

– Sestavimo ogrodje miselnega vzorca, pri čemer pazimo, da bomo vsebino lahko razdelili na uvod, jedro in zaključek ali jo kako drugače smiselno uredili.

– Miselni vzorec dopolnimo s podatki.

– Na list papirja napišemo besedilo; členimo ga na odstavke.

– Besedilo preberemo in popravimo.

– Besedilo prepišemo v zvezek. Pazimo, da pišemo čitljivo in brez napak.

Sestavljanje opisa

Napiši besedilo o zgodovini Ljubljanskega barja ali izletu v Mali plac.

9

Znanka-6-SDZ-2del.indd 9

28.1.2014 11:11:40

REŠI NALOGE 1.

a) Drži – ne drži? S kljukico označi pravilne trditve.

Jasno je, do kod je segalo jezero.

Okoli 5000 pr. n. št. so začeli prvi prebivalci prebivati na koliščih.

Kolišča so se ohranila 2000 let. Šotno barje so izsuševali od 19. stol.

a. co m

Ljudem je uspelo izsušiti barje.

Barje kot poseben in enkraten naravni sistem je izumrlo.

Mali plac je ostanek šotnega barja.

b) Kaj meniš o trditvah? Pogovorite se v razredu.

– Če na Ljubljanskem barju najdem stare ostanke, jih odnesem domov.

– V Malem placu si lahko narežeš poljubno količino šotnega barja.

– V naravnem rezervatu je dovoljeno odmetavanje vseh vrst odpadkov.

a) Z malimi črkami in ustreznima začetnicama izpiši zemljepisno lastno ime, ki je na zemljevidu na str. 5 natisnjeno s samimi velikimi črkami.

ar n

2.

b) Utemelji zapis.

jig

c) V kakšni pisavi so zapisana latinska imena v okroglem oklepaju za slovenskimi imeni rastlin? Zakaj? Če ne veš, povprašaj učiteljico ali učitelja.

č) Med katera lastna imena sodita imeni Mestni muzej in Narodni muzej?

a) Na str. 5 je zapisana okrajšava pr. n. š. Izpiši jo.

kn

3.

b) Na ustrezno mesto na črto napiši letnici 3900 pr. n. št. in 1800 pr. n. št. Katera je bližje našemu štetju?

●

5000

4000

3000

2000

1000

0

Bližje našemu štetju je

.

c) Napiši kako letnico, ki sodi v 18. stoletje.

10

Znanka-6-SDZ-2del.indd 10

28.1.2014 11:11:40

4.

Če je katera od spodaj navedenih besed ali besednih zvez iz besedila Mali plac narobe napisana, jo prečrtaj in napiši pravilno obliko. mnenja – poljedeljstvo – naplavljanja – poglabljanja – kurjenje – na Drenovem griču

5.

Prepričaj se, ali razumeš prav. Odgovori v povedih. Pomaga naj ti sošolka ali sošolec, lahko pa pogledaš tudi v slovar.

b) Kaj je trilogija?

a. co m

a) Kaj pomeni beseda ojezeritev (ojezeriti)?

c) Kaj pomeni besedna zveza naravni spomenik?

č) V besedilu je omenjena močvirska kukavica. Komu še pravimo kukavica?

6.

ar n

d) S čim se ukvarja arheolog?

Pogosto pomene besed poznamo le približno. A koristno je vedeti, kaj v resnici pomenijo, kako jih najdemo in zapišemo.

jig

a) Preberi slovarček, nato ga dopolni z razlagama. Pomaga naj ti sošolka ali sošolec.

Lahko pogledaš tudi v slovar.

modél -a m predmet, izdelan za ponazoritev kakega predmeta rekonstrúkcija -e ž obnova arheolóški -a -o prid. nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij

kn

regionálen -lna -o prid. spomeník -a m stvaritev; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave glinén -a -o prid. šôta -e ž gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih ostankov, zlasti mahov

11

Znanka-6-SDZ-2del.indd 11

28.1.2014 11:11:40

7.

a) Napiši protipomenko. južen

a. co m

b) Krepko natisnjene besede iz slovarčka v prejšnji vaji razvrsti po abecedi. Piši od zgoraj navzdol.

nekdanji

izsuševati

počasi

b) Zamenjaj s protipomenko ali sopomenko po lastni izbiri. čez cesto

ar n

pred vasjo po levi poti

ni prehodno plac

informacija

jig

c) Razvrsti besede: barje, jezero, dom, živinoreja, rastlinstvo, zakladnica.

Večpomenka

kn

Enopomenka

8.

a) Podčrtaj koren besede. obiskovalci, živinoreja, prazgodovinski, lesen, nadvoz

b) H korenom poišči čim več pomensko sorodnih besed, da boš dobil besedno družino. kolmostjezer-

12

Znanka-6-SDZ-2del.indd 12

28.1.2014 11:11:40