9789612417352

a. co m ar n jig

kn 00-Znanka8-2del-001-128.indd 1

2. del

4.6.2013 11:31:03

Slovenščina, Znanka ali uganka 8 Samostojni delovni zvezek, 2. del Avtorji Marta Kocjan - Barle, Dragica Perme, Matej Žist

Urednici dr. Zala Mikeln, Dragica Perme Ilustracije Iztok Sitar Fotografije Metod Perme, Bigstock Tehnična risba Darko Simeršek Oprema in oblikovanje Matej Zorec Prelom Vilma Zupan

a. co m

Recenzentki dr. Irena Stramljič Breznik (razlagalni del), Milena Smisl

jig

ar n

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2013 Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

kn

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) KOCJAN-Barle, Marta Slovenščina : znanka ali uganka 8. Samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole / Marta Kocjan-Barle, Dragica Perme, Matej Žist ; [ilustracije Iztok Sitar ; fotografije Metod Perme]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2013 ISBN 978-961-241-735-2 (zv. 2) 1. Perme, Dragica 2. Žist, Matej 266394624

www.modrijan.si

00-Znanka8-2del-001-128.indd 2

4.6.2013 11:31:09

KAZALO 5 5 12 13 16 18 18 19 19 20 21 22 24 25 26 27 28 29 30 30 31 32 33 34 35 35 36 39 40

POGOVARJAMO SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Prepričevalni pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

46 46 48

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Opis naprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

51 51 55

VEZNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o vezniku v pravopisu in slovarju . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

57 59 60 63

kn

jig

ar n

a. co m

POVED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Podredno zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vrste odvisnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Osebkov odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Predmetni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Krajevni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Časovni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Načinovni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vzročni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pogojni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Namerni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Dopustni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Prilastkov odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

00-Znanka8-2del-001-128.indd 3

4.6.2013 11:31:09

64 64 67

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ločila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Končno ločilo v podredno zloženi povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vejica v podredno zloženi povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

70 70 70 72 73 74 76

BEREMO IN POSLUŠAMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Poročilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

78 78 82

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Umetnostno in neumetnostno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Umetnostno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Neumetnostno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Objektivno in subjektivno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Objektivno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Subjektivno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

84 84 84 86 88 88 89 90

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Obnova neumetnostnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

93 93 98

ar n

a. co m

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razlaga nastanka naravnega pojava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

kn

jig

GLASNO BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Padajoča in rastoča stavčna intonacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

00-Znanka8-2del-001-128.indd 4

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Besedilo ekonomske propagande . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 REŠI NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 POKAŽI, KAJ ZNAŠ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

4.6.2013 11:31:09

POVED Zložena poved

jig

ar n

a. co m

Ali se spominjaš razlike med povedjo in stavkom, s katero si se seznanil v 7. razredu? Po čem prepoznaš stavek in po čem poved?

Iz koliko stavkov je lahko poved?

Kako je kočija postala avtomobil Preberi besedilo.

kn

Današnjega avtomobila ni iznašel posameznik, ampak je k njegovemu razvoju prispevalo veliko ljudi. Avtomobil se je razvil iz kočije na paro. Ta je iz leta 1770.

Prvi avtomobil na bencin iz leta 1885 je bil trikolesnik z manjšim prednjim kolesom, ki so ga upravljali s preprosto ročico. Prvi štirikolesni avtomobil se je imenoval Victoria in so ga izdelali v Nemčiji leta 1893. Motorna kolesa so bila sprva pretrda, kolesni obroči pa so bili železni in ropotajoči. To napako so odpravili, ko so uvedli s polno gumo obdano kolo. Kljub temu so se morali vozniki izogibati neravnih površin na cesti. Težave so imeli tudi z upravljanjem vozila, saj so se zaradi preobremenitve koles včasih morali pri vrtenju krmila truditi vsi potniki. Sprednja kolesa so nato nekoliko zmanjšali, vendar to pri ovinkih ni veliko pomagalo in vožnja je bila kljub temu tvegana. Težave z upravljanjem vozila so čez čas odpravili in tako je kočija postala avtomobil.*

5

00-Znanka8-2del-001-128.indd 5

4.6.2013 11:31:09

Pozorno si oglej razvrstitev povedi in stavkov besedila na prejšnji strani ter rdeče poudarke, po katerih jih prepoznaš. Povedi prepoznaš po rdeče obarvani začetnici in tudi končnem ločilu, stavke po rdeče obarvani osebni glagolski obliki.

Enostavčna in večstavčna poved

Štev. os. gl. oblik

Štev. stavkov v povedi

a. co m

Poved Kako je kočija postala avtomobil

1

1 kako je kočija postala avtomobil

Današnjega avtomobila ni iznašel posameznik, ampak je k njegovemu razvoju prispevalo veliko ljudi.

2

Avtomobil se je razvil iz kočije na paro.

1

Ta je iz leta 1770.

1

Prvi avtomobil na bencin iz leta 1885 je bil trikolesnik z manjšim prednjim kolesom, ki so ga upravljali s preprosto ročico.

2

Prvi štirikolesni avtomobil se je imenoval Victoria in so ga izdelali v Nemčiji leta 1893.

2

Motorna kolesa so bila sprva pretrda, kolesni obroči pa so bili železni in ropotajoči.

2

1 motorna kolesa so bila sprva pretrda 2 kolesni obroči pa so bili železni in ropotajoči

To napako so odpravili, ko so uvedli s polno gumo obdano kolo.

2

1 to napako so odpravili 2 so uvedli s polno gumo obdano kolo

Kljub temu so se morali neravnih površin na cesti izogibati.

1

1 so se morali neravnih površin na cesti izogibati

Vozniki so imeli težave tudi z upravljanjem vozila, saj so se zaradi preobremenitve koles včasih morali pri vrtenju krmila truditi vsi potniki.

2

1 vozniki so imeli težave tudi z upravljanjem vozila 2 so se zaradi preobremenitve koles včasih morali pri vrtenju krmila truditi vsi potniki

Sprednja kolesa so nato nekoliko zmanjšali, vendar to pri ovinkih ni veliko pomagalo in vožnja je bila kljub temu tvegana.

3

1 sprednja kolesa so nato nekoliko zmanjšali 2 to pri ovinkih ni veliko pomagalo 3 vožnja je bila kljub temu tvegana

Težave z upravljanjem vozila so čez čas odpravili in tako je kočija postala avtomobil.

2

1 težave z upravljanjem vozila so čez čas odpravili 2 tako je kočija postala avtomobil

1 današnjega avtomobila ni iznašel posameznik 2 je k njegovemu razvoju prispevalo veliko ljudi 1 avtomobil se je razvil iz kočije na paro 1 ta je iz leta 1770

1 prvi avtomobil na bencin iz leta 1885 je bil trikolesnik z manjšim prednjim kolesom 2 so ga upravljali s preprosto ročico

kn

jig

ar n

1 prvi štirikolesni avtomobil se je imenoval Victoria 2 so ga izdelali v Nemčiji leta 1893

Vezniki in sovezniki (gl. str. 57–59) iz povedi so v stavkih na desni izpuščeni.

Osebna glagolska oblika je tista, ki ji lahko določimo osebo. V danih stavkih je natisnjena krepko in ima vlogo povedka.

6

00-Znanka8-2del-001-128.indd 6

4.6.2013 11:31:10

Zdaj si oglej, kako lahko dve ali več povedi združujemo v večstavčno poved.

Pretvorba zveze povedi v večstavčno poved

Vreme je slabo. Ostali smo doma.

dve enostavčni povedi

Ker je bilo vreme slabo, smo ostali doma.

Vreme je bilo slabo, zato smo ostali doma.

večstavčna poved večstavčna poved

Vreme se bo izboljšalo. Potem bomo šli na izlet.

Nameravamo se naužiti svežega zraka.

a. co m

več enostavčnih povedi

večstavčna poved

Ko se bo vreme izboljšalo, bomo šli na izlet, da bi se naužili svežega zraka.

Stavke v povedi povežemo z vezniki ali sovezniki (gl. na str. 57 in 58).

V zgornjih zgledih so podčrtani. Med stavkoma pogosto pišemo tudi vejico (gl. pri Vejici na str. 73 in 74).

Vejica in vezniki

jig

ar n

Poved iz enega stavka imenujemo enostavčna poved. Prikazuje le en sam dogodek, dejanje ali stanje. Poved iz dveh stavkov je dvostavčna poved, iz treh stavkov trostavčna poved. Navadno razlikovanje med povedjo iz dveh stavkov ali več zanemarimo in povedi iz dveh ali več stavkov preprosto pravimo večstavčna poved. Prikazuje dva ali več dogodkov, dejanj ali stanj, ki jih izražamo z osebnimi glagolskimi oblikami.

kn

Povedi iz enega stavka pravimo tudi prosta poved, povedi iz dveh ali več stavkov pa zložena poved. Koliko stavkov sestavlja zloženo poved, ugotovimo po številu osebnih glagolskih oblik oz. povedkov.

Prosta in zložena poved

Prosta poved Avtomobil se je razvil iz kočije na paro.

Prepoznamo po … … eni osebni glagolski obliki.

Zložena poved To napako so odpravili, ko so uvedli s polno gumo obdano kolo.

… dveh osebnih glagolskih oblikah.

Zložena poved Sprednja kolesa so nato nekoliko zmanjšali, vendar to pri ovinkih ni veliko pomagalo in vožnja je bila kljub temu tvegana.

… več osebnih glagolskih oblikah.

7

00-Znanka8-2del-001-128.indd 7

4.6.2013 11:31:10

Odgovori.

Po čem ugotoviš število stavkov v povedi?

Kako se imenuje poved iz več kot enega stavka?

Koliko besed je v prvi povedi iz uvodnega besedila?

Koliko besednih zvez je v drugi povedi?

Koliko povedi je v besedilu?

Koliko stavkov je v besedilu?

Katere besede so zbrane okrog osebne glagolske oblike v stavku vendar to pri ovinkih ni veliko pomagalo?

8. Katere besede in besedne zveze v izhodiščnem besedilu so zbrane okrog osebne glagolske oblike so imeli?

● ●

Poved

Na glas preberi besedilo Kako je kočija postala avtomobil.

V berilu ali kaki reviji poišči krajši odlomek. Prepiši ga v zvezek (brez veznikov in soveznikov), in sicer v preglednico s tremi stolpci, tako kot je narejeno na str. 6. Nato zapiši število osebnih glagolskih oblik in razčleni povedi po stavkih. Osebne glagolske oblike podčrtaj z rdečo barvo.

Z združevanjem enostavčnih povedi v eno daljšo poved natančneje izrazimo logično razmerje v njih. V 6. razredu si pri vajah prepoznaval časovno, vzročno in posledično ter pogojno razmerje v povedih. V tej knjigi pa je tudi poglavje o veznikih, ki ta razmerja izražajo (str. 57 in 58). Osveži si spomin na že znana razmerja ter si oglej še nekaj drugih.

ar n

Logično razmerje v povedi

a. co m

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Logično razmerje

Večstavčna oz. zložena (z veznikom ali soveznikom)

Enostavčna (s predlogom)

Sedim.

Opazujem ptice.

Medtem ko sedim, opazujem ptice.

Med sedenjem opazujem ptice.

časovno KDAJ? zaporedje dogajanja: hkrati istočasnost

jig

Dve enostavčni

kn

Sedim in opazujem ptice.

Pojem kosilo.

Naredim nalogo.

Ko pojem kosilo, naredim nalogo.

Potem ko pojem kosilo, naredim nalogo.

Po kosilu naredim nalogo.

zaporedje dogajanja: prej – potem neistočasnost

Zajtrkujem.

Grem v šolo.

Preden grem v šolo, zajtrkujem.

Pred odhodom v šolo zajtrkujem.

zaporedje dogajanja: prej – potem neistočasnost, zapis v obratnem sosledju

8

00-Znanka8-2del-001-128.indd 8

4.6.2013 11:31:10

Poved

Logično razmerje

Dve enostavčni

Večstavčna oz. zložena (z veznikom ali soveznikom)

Enostavčna (s predlogom)

Vreme je bilo slabo.

Ostali smo doma.

Ker je bilo vreme slabo, smo ostali doma.

Zaradi slabega vremena smo ostali doma.

Vreme je bilo slabo, zato smo ostali doma.

posledičnost

a. co m

Če bo jutri lepo vreme, bomo šli smučat.

Pomagal bi drugim.

Moral bi biti bogat.

Če bi bil bogat, bi pomagal drugim.

Zbrali smo se. Želimo iti na izlet.

Zbrali smo se, da bi šli na izlet.

Šel je k sosedu. Želi si ogledati film.

Šel je k sosedu, da bi si ogledal film.

Bilo je slabo vreme. Šli smo na izlet.

Čeprav je bilo vreme slabo, smo šli na izlet.

ar n

Jutri gremo smučat.

Vreme mora biti lepo.

V primeru lepega vremena gremo smučat.

Kljub slabemu vremenu smo šli na izlet.

Ponoči smo bili hrupni.

Nikogar nismo zbudili.

Kljub temu da smo bili ponoči hrupni, nismo nikogar zbudili.

Kljub hrupu ponoči nismo nikogar zbudili.

jig

Sprejmite dogovor kljub nepopolnosti.

Pomembno je ne samo znanje, temveč tudi vzgoja.

Ljudje lahko delimo z drugimi veselje.

Z njimi lahko delimo tudi bolečino.

Ljudje ne delimo z drugimi samo veselja, ampak tudi bolečino.

Veliko obljublja.

Malo stori.

Veliko obljublja, toda malo stori.

Opravila je delo.

Plačila še ni dobila.

Opravila je delo, vendar plačila še ni dobila.

Voznik se ni ustavil.

Peljal je naprej.

Voznik se ni ustavil, ampak je peljal naprej.

dopustno KLJUB ČEMU?

KLJUB KATEREMU PRIČAKOVANJU?

Sprejmite dogovor, četudi ni popoln.

Pomembno je znanje.

Pomembna je tudi vzgoja.

pogojno POD KATERIM POGOJEM? pogojnost

namerno S KATERIM NAMENOM? namernost

Sprejmite dogovor.

Dogovor ni popoln.

kn

vzročno-posledično ZAKAJ? vzročnost

nasprotje oz. neskladje

stopnjevalno stopnjevanost

protivno nasprotje oz. neskladje nepričakovanost oz. izjemnost drugega dejanja

9

00-Znanka8-2del-001-128.indd 9

4.6.2013 11:31:10

Poved

Logično razmerje Večstavčna oz. zložena (z veznikom ali soveznikom)

Enostavčna (s predlogom)

Sezono so začeli uspešno.

Obisk se je povečal za sedmino.

Sezono so začeli uspešno, saj se je obisk povečal za sedmino.

pojasnjevalno pojasnilo oz. dokaz

Vremenska napoved obeta lepo vreme.

Na počitnicah bomo v najlepših dneh.

Vremenska napoved obeta lepo vreme, torej bomo na počitnicah v najlepših dneh.

sklepalno sklep

a. co m

Dve enostavčni

Krepko so natisnjene besede, po katerih tudi prepoznamo logično razmerje.

Tudi večstavčne (zložene) povedi lahko pretvorimo v preprostejše enostavčne povedi.

Pretvorba večstavčnih v enostavčne povedi

Ko je muzejski vlak odpeljal, je kmalu pripeljal tovorni vlak.

večstavčna poved

Kmalu po odhodu muzejskega vlaka je pripeljal tovorni vlak.

enostavčna poved

Ker so reke narasle, so prebivalce evakuirali.

večstavčna poved

Zaradi naraslih rek so prebivalce evakuirali.

enostavčna poved

ar n

Oglej si zgleda.

jig

Možni so tudi drugačni načini.

kn

Ko se bo vreme izboljšalo, bomo šli na izlet, da bi se naužili svežega zraka.

Vreme se bo izboljšalo. Potem bomo šli na izlet.

Nameravamo se naužiti svežega zraka.

Podredno in priredno razmerje

večstavčna poved

preprostejše enostavčne povedi

Zdaj že znaš določiti število stavkov v povedi. Prepoznaš jih po številu osebnih glagolskih oblik. Nekaj veš tudi o logičnih razmerjih.

Oglej si, kateri stavki v večstavčni povedi so lahko neodvisni, kateri pa ne, in v kakšnem razmerju so.

10

00-Znanka8-2del-001-128.indd 10

4.6.2013 11:31:10

večstavčna poved Ker je bilo vreme slabo, smo ostali doma. ker je bilo vreme slabo

smo ostali doma Smo ostali doma. enostavčna poved

odvisni stavek

neodvisni stavek

večstavčna poved Sedim in opazujem ptice. sedim

a. co m

dva neenakovredna stavka = podredno razmerje

opazujem ptice

Sedim.

Opazujem ptice.

enostavčna poved neodvisni stavek

enostavčna poved

neodvisni stavek

dva enakovredna stavka = priredno razmerje

Odgovori.

ar n

1. Kaj je značilno za podredno razmerje v prvi zgornji povedi?

2. Kaj je značilno za priredno razmerje v drugi zgornji povedi?

jig

Stavka v povedi sta neenakovredna, če je eden odvisen od drugega. Pravimo tudi, da je en stavek podrejen drugemu, torej je med njima podredno razmerje. Če pa stavka v povedi nista odvisna drug od drugega, sta enakovredna. Med njima je priredno razmerje.

Preberi povedi.

Nekateri počivate v senci. Mi garamo. > Medtem ko nekateri počivate v senci, mi garamo.

Mi garamo. Nekateri počivate v senci. > Mi garamo, medtem ko nekateri počivate v senci.

Odgovori.

– Katere povedi v zgledih se ti zdijo natančnejše?

– Pri čem ti utegne koristiti prepoznavanje števila stavkov v povedi?

kn

●

●

●

Pojasni razliko med podrednim in prirednim razmerjem v gornjih zgledih (Ker je bilo vreme … in Sedim in opazujem …).

11

00-Znanka8-2del-001-128.indd 11

4.6.2013 11:31:10