7
Andrej Krumpak
a. co m
STARI IN SREDNJI VEK
kn
jig
ar n
Zgodovina za 7. razred osnovne šole Delovni zvezek
PRAZGODOVINA ■ PRVE CIVILIZACIJE ■ GRČIJA IN RIM ■ SREDNJI VEK
uvodne_Zg7_Delovni.indd 1 STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 1
10/2/15 AM 02/10/159:18 13:52
Stari in srednji vek
Delovni zvezek
Zgodovina za 7. razred osnovne šole
Avtor Andrej Krumpak
a. co m
Recenzent Igor Steiner Tematske karte mag. Mateja Rihtaršič Ilustracije Andreja Peklar Tehnična risba Darko Simeršek
ar n
Urednici dr. Zala Mikeln, Neža Vilhelm Oprema in oblikovanje Vesna Vidmar Prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 3000 izvodov Ljubljana 2015 Prva izdaja
Fotografija na ovitku: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana
kn
jig
© Modrijan založba, d. o. o.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) KRUMPAK, Andrej Stari in srednji vek. Delovni zvezek : zgodovina za 7. razred osnovne šole / Andrej Krumpak ; [tematske karte Mateja Rihtaršič ; ilustracije Andreja Peklar]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2015
ISBN 978-961-241-723-9 265694720
www.modrijan.si
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 2
02/10/15 13:52
KAZALO PRAZGODOVINA 5 Razvoj človeka 5
a. co m
Življenje v prazgodovini 6 Arheološka najdišča na Slovenskem* 7 Prebivališča prazgodovinskega človeka* Jamske slike*
9
10
Duhovni svet prazgodovinskega človeka*
11
Situlska umetnost*
12
PRVE CIVILIZACIJE Prve države
Arhitektura in znanost najstarejših civilizacij
13
13 14
ar n
Vera 16 17
Družba in verovanje na območjih stare Indije, Amerike in Kitajske*
19
Piramide in templji*
20
Prve pisave*
21
jig
Stara Indija, Amerika in Kitajska*
GRČIJA IN RIM
23 23
Grške mestne države – polisi
24
Špartanska in atenska družba
25
kn
Prve grške naselbine
Demokracija 26 Znanost in umetnost
27
Grško-perzijske vojne in peloponeška vojna
28
Vzpon Makedonije in Aleksander Veliki
30
Mesto Rim postane država
32
Širjenje rimske države
34
Od republike do cesarstva
35
Rimljani na tleh današnje Slovenije
36
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 3
02/10/15 13:52
38
Vpliv antične religije na kulturo*
40
Znanost in filozofija*
41
Gledališče*
42
Gradbeništvo*
44
Kmetijstvo in obrt*
45
Trgovina in denar*
46
Družina in načini bivanja* Položaj žensk* Suženjstvo*
a. co m
Začetki in širjenje krščanstva
48 49 50
Grška in rimska vzgoja ter izobraževanje*
51
Pravo*
52
SREDNJI VEK Preseljevanje ljudstev Karolinška država
54
54 55 57
Srednjeveška fevdalna družba
60
Slovenski prostor v Svetem rimskem cesarstvu nemške narodnosti
62
Življenje plemičev in kmetov
63
Pomen srednjeveških samostanov
65
Življenje meščanov
66
jig
ar n
Karantanija, Karniola in Spodnja Panonija
Kultura 67 68
Islam in križarji*
70
Osmanski imperij in Evropa*
71
Indija kot gospodarski in kulturni posrednik med Evropo in Kitajsko*
73
Marco Polo približa Kitajsko Evropi*
74
Mongolsko cesarstvo*
76
Stare kulture Amerike in Afrike*
77
kn
Frankovska, arabska in bizantinska kultura*
* Z zvezdico so označene izbirne teme.
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 4
02/10/15 13:52
PRAZGODOVINA
5
Razvoj človeka
ok. 10 000 pr. n. št.
ok. 5000 pr. n. št.
1000 pr. n. št.
ar n
a. co m
1. Delitev prazgodovine Na časovni trak vpiši imena posameznih obdobij prazgodovine. Na spodnji črti napiši, na osnovi česa so strokovnjaki poimenovali posamezna obdobja.
2. Zgodovinski viri Obkroži črko pred tisto skupino zgodovinskih virov, ki jo imajo arheologi in zgodovinarji na razpolago za preučevanje prazgodovine. A avdiovizualni viri
C materialni viri
Č ustni viri
B pisni viri
jig
3. Pojav prvih človekovih prednikov Odgovori na vprašanji.
a) V katerem delu sveta so se razvili prvi človekovi predniki?
kn
b) Kdaj se je to zgodilo?
4. Prvi ljudje S črtami poveži pomembnejše predstavnike v razvoju človeka z njihovimi značilnostmi.
misleči človek
»južna opica«, podobna človeku
pokončni človek
prvi prednik izven Afrike
avstralopitek
dobre možnosti preživetja mu je omogočal govor
neandertalec
prva znamenja človečnosti
spretni človek
eden najbolj prilagodljivih človečnjakov
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 5
02/10/15 13:52
6
5. Razvoj človeka Človekove prednike razporedi od najstarejšega do najmlajšega tako, da s številko 1 označiš najstarejšega, s številko 5 pa najmlajšega.
misleči človek
avstralopitek
pokončni človek
neandertalec
a. co m
6. Uporaba ognja Iz slike razberi spremembe v načinu življenja, ki jih je omogočalo obvladovanje ognja.
spretni človek
7.
ar n
Življenje v prazgodovini
Način življenja v prazgodovini Obdobja v levem stolpcu smiselno poveži s pojmi v desnem tako, da pred vsakim zapišeš po dve ustrezni številki iz desnega stolpca. Nato v desnem stolpcu z rdečo obarvaj dejavnost, ki je bila predhodnica živinoreje, z modro pa dejavnost, ki je postopoma nasledila nabiralništvo. 1 poljedelstvo
jig
2 lov
starejša kamena doba
3 bančništvo
mlajša kamena doba
4 kovinarski poklici
kovinske dobe
5 nabiralništvo
kn
6 živinoreja
7 turizem
8 razvoj prometa
izb T
8. Življenje v starejši kameni dobi Na črte napiši manjkajoče besede. V starejši kameni dobi so se preživljali večinoma z Največji plen je bil prednik slona, ki ga imenujemo lovili v
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 6
in
. . Večje živali so ljudje
, saj je bila tako verjetnost uspeha večja. Orodje in orožje
02/10/15 13:52
je bilo preprosto in izdelano iz
. Eden izmed najpreprostejših
pripomočkov je bil
7
. Ta se je prilegal pesti, njegov priostreni del
pa je služil kot orodje in
.
9. Lov Iz katerih delov živali so prazgodovinski ljudje pridobivali in izdelovali spodaj našteto? orodje
a. co m
obleka
hrana
10. Gospodarska dejavnost v mlajši kameni dobi Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. a) Katera naprava je na sliki?
b) S katero gospodarsko dejavnostjo je povezana?
c) Kako se imenuje modernejša oblika te naprave?
ar n
č) Katera naravna sprememba je vplivala na spremembo načina življenja pred okoli 12 000 leti?
11. Uporaba kovin Obkroži DA, če trditev drži, in NE, če ne drži. Napačni trditvi popravi tako, da na spodnji črti napišeš pravilni. a) Prva kovina, ki jo je človek znal obdelovati, je bila železo. DA NE b) Če bakru dodamo kositer, dobimo bron. DA NE
jig
c) Starejšo železno dobo imenujemo latenska. DA NE
kn
č) Najspretnejši obdelovalci železa v Evropi so bili Kelti. DA NE
Arheološka najdišča na Slovenskem
izbirne TEME
12. Arheološka najdišča iz prazgodovine pri nas Obkroži črki pred pravilnima trditvama. A Največ najdišč na Slovenskem je iz starejše kamene dobe.
B Število najdišč narašča od starejše kamene dobe do kovinskih dob.
C Najdragocenejše najdbe so odkrili v rečnih naplavinah.
Č Slovenski prostor v prazgodovini ni bil zelo gosto poseljen.
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 7
02/10/15 13:52
8
13. Najpomembnejša prazgodovinska najdišča na Slovenskem Dopolni preglednico. Najdba
Kraj najdbe
Obdobje prazgodovine
piščal Potočka zijalka drevak
a. co m
Vače pri Litiji steklene jagode
14. Pomembni najdbi iz prazgodovine Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. a) Kaj prikazuje slika?
b) Iz katerega materiala je predmet na sliki?
ar n
c) Kaj nam ta predmet pove o življenju človeka v starejši kameni dobi?
č) Katero najdbo opisujejo besede: »Stara je približno 35 000 let. Nit so vdeli vzdolžno v koščico in z njo šivali preluknjane kože.«?
15. Koliščarji Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.
kn
jig
Najprej je bilo treba v gozdu najti primerno drevo. Po pripovedovanju starejših prebivalcev iz okolice jezer na Solnograškem v Avstriji so ga negovali iz roda v rod. Nato so ga posekali, pripeljali na obrežje jezera in ga počasi začeli dolbsti z dleti in drugim tesarskim orodjem, v bakreni dobi je bilo to predvsem iz rogovja pa tudi iz drugih materialov. Pomagali so si tudi z izžiganjem. Ob tem so skrbno pazili, da se čoln ni izsušil in počil. Izdelava je po navadi trajala več tednov. Anton Velušček, Koliščarji. O koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja, Ljubljana 2010.
a) O izdelavi česa pripoveduje besedilo? b) Na katera dva načina so koliščarji najpogosteje obdelovali les?
c) Navedi drugo poimenovanje koliščarjev. Pojasni izvor njihovega poimenovanja.
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 8
02/10/15 13:52
Prebivališča prazgodovinskega človeka
9
a. co m
16. Vrste prazgodovinskih prebivališč Na črto pod vsako sliko napiši ime prazgodovinskega bivališča na njej. Nato odgovori na vprašanja.
4
jig
3
2
ar n
1
kn
a) Kateri sliki prikazujeta značilni bivališči starejše kamene dobe? b) Primerjaj bivališči št. 3 in 4. – Katero bivališče bi lahko imenovali zatočišče?
– Kateri materiali so uporabljeni pri gradnji bivališča št. 3?
– Kako je konec ledenih dob vplival na urejanje bivališč, kakršnega prikazuje slika št. 3?
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 9
02/10/15 13:52
10
17. Vrste naselbin v mlajši kameni dobi Obkroži DA, če trditev drži, in NE, če ne drži. Napačni trditvi popravi tako, da na spodnji črti napišeš pravilni. a) Začele so nastajati prve vasi, v katerih so iz šibja, slame in blata gradili lesene stolpnice. DA NE b) Prva mesta so začela nastajati na Bližnjem vzhodu. DA NE c) V močvirskih predelih in na obalah jezer so gradili kolišča ali mostišča. DA NE
a. co m
č) V Sredozemlju so gradili kamnite hiške, ki jim danes pravimo bungalovi. DA NE
18. Vrsta bivališč v železni dobi Preberi besedilo in odgovori na vprašanji.
V železni dobi so začeli graditi mesta, v katerih so se naseljevali predvsem trgovci in obrt niki, nekatera večja naselja pa so zaradi varnosti gradili tudi na vzpetinah. Zgrajena so bila iz kamna, obdajali pa so jih z obzidjem ali jarkom. Obzidje je bilo lahko široko celo do dva metra, vendar pa so bili kamni le zloženi brez vezave. a) Kako imenujemo opisana bivališča?
ar n
b) Zakaj je danes tako malo ohranjenih tovrstnih bivališč?
Jamske slike
jig
19. Prazgodovinska umetnost Obkroži črke pred pravilnimi odgovori in jih preberi po vrsti. Prebrano besedo nato napiši na spodnjo črto.
kn
a) Kako imenujemo znamenite kamnite kipce, simbole plodnosti in rodovitnosti?
B Afrodite J Venere
S Aleksandrinke K amuleti b) V kateri jami so odkrili najstarejše jamske slike?
A Chauvet L Potočka zijalka M Lascaux I Altamira c) Najbolj znani del v francoski jami Lascaux se imenuje Velika dvorana … B koz C krav D mamutov č) Katera barva ni značilna za slike v jami Altamira? A modra E rdeča
M bikov
Z rjava V črna
beseda:
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 10
02/10/15 13:52
11
a. co m
20. Jama Lascaux Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.
a) Kateri motivi prevladujejo v delu jame, ki je prikazan na sliki? b) Kako so izdelovali barve, ki so jih uporabljali pri slikanju?
ar n
c) Zakaj je človek najverjetneje slikal na stene jam?
č) Pojasni, ali si lahko danes ogledamo slike v jami Lascaux.
jig
Duhovni svet prazgodovinskega človeka 21. Vera v nadnaravne pojave Odgovori na vprašanji.
kn
a) Zakaj so v prazgodovini številne naravne pojave pripisovali nadnaravnim bitjem? b) V kakšnih okoliščinah nekateri ljudje tudi danes uporabljajo amulete?
22. Prazgodovinsko verovanje Pojme na levi s črtami poveži z njihovimi razlagami na desni.
totemi
zobje ali kosti, ki so jih ljudje nosili okoli vratu za zaščito
amuleti
ugledni starejši posamezniki, ki imajo moč nad duhovi
talismani
izbrane živali, ki naj bi ščitile ljudi pred duhovi
vrači
podobe na kosteh ali rogovju, ki prinašajo srečo pri lovu
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 11
02/10/15 13:52
12
23. Pogrebi v prazgodovini Dopolni trditve. a) Prvi so začeli pokopavati umrle
pred približno 40 000 leti.
b) Nekatere prazgodovinske skupnosti so pepel sežganih trupel shranjevale v c) V železni dobi so trupla zasipavali in čeznje polagali nova tako dolgo, da je nastala .
a. co m
.
Situlska umetnost
24. Značilnosti situlske umetnosti Obkroži črke pred trditvami, ki veljajo za situlsko umetnost. Dobljene črke premeči tako, da dobiš najdišče najznamenitejše situle pri nas.
A Situlske umetnine so bile običajno okrašene s prizori iz vsakdanjega življenja.
Ž Pri nas se je situlska umetnost najbolj uveljavila na Štajerskem.
Č Motivi na umetninah situlske umetnosti so bili večinoma precej preprosti.
V Situlska umetnost se je najbolj uveljavila med rekama Pad in Donava.
K Situle so bile na vseh območjih današnje Slovenije enako okrašene. rešitev:
ar n
E K nam se je situlska umetnost razširila sredi 7. stoletja pr. n. št.
25. Vaška situla Oglej si sliko in obkroži DA, če trditev drži, in NE, če ne drži.
jig
a) Vaška situla je okrašena s štirimi pasovi figur. DA NE
b) Poteze figur so nejasne, kar je splošna značilnost situlske umetnosti. DA NE
kn
c) Spodnji pas figur prikazuje sprevod goveda in konjev. DA NE č) Vaška situla je ena najpomembnejših arheoloških najdb pri nas.
DA
NE
26. Motivi na situlski umetnosti Dopolni besedilo. Izbiraj med naslednjimi besedami: abstraktno, žrtvovanje, razslojenost, preprost, orožje, nakit, steklo, lov, enotnost, zlato.
Del situlske umetnosti je tudi okraševanje drugih predmetov: pasnih spon,
,
in pokrovov. Upodobitve na različnih predmetih so Najpogostejši so motivi dela na polju,
, bojev,
gostij. Številne najdbe iz železne dobe kažejo na precejšnjo
STARI IN SREDNJI VEK Zg7-DZ.indd 12
. in družbe.
06/10/15 11:18