Issuu

a. co m ar n jig

kn 001-064-ZNANKA9-UC.indd 1

17.5.2013 12:58:37

Znanka ali uganka 9, Učbenik Slovenščina za 9. razred osnovne šole Avtorici Marta Kocjan - Barle, Milena Smisl

Urednica dr. Zala Mikeln Ilustracije Iztok Sitar

a. co m

Recenzenta dr. Irena Stramljič Breznik, Matej Žist

Fotografije Bigstock, Željko Kozinc, Metod Perme, Milena Smisl, Jurij Senegačnik, Shutterstock, osebni arhiv Lilijane Praprotnik Zupančič, arhiv založbe Modrijan Zemljevidi Damijan Bec, mag. Mateja Rihtaršič Oprema in oblikovanje Matej Zorec

ar n

Prelom Vilma Zupan

jig

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1000 izvodov Ljubljana 2013 Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 25. 4. 2013 s sklepom št. 613-1/2013/48 potrdil učbenik Znanka ali uganka 9, Slovenščina za 9. razred osnovne šole, ki sta ga napisali Marta Kocjan - Barle in Milena Smisl. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2) KOCJAN-Barle, Marta Znanka ali uganka 9 : slovenščina za 9. razred osnovne šole / Marta Kocjan-Barle, Milena Smisl ; [ilustracije Iztok Sitar ; fotograﬁje Bigstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2013 ISBN 978-961-241-700-0 1. Smisl, Milena 265305600

www.modrijan.si

001-064-ZNANKA9-UC.indd 2

17.5.2013 12:58:41

Drage učenke in učenci!

a. co m

Učbenik Znanka ali uganka 9 je po sestavi podoben tistim iz nižjih razredov. Tokrat se boste v prvem delu seznanjali z različnimi vlogami slovenskega jezika in njegovo zgodovino ter si tako krepili svojo zavest o jeziku, narodu in državi, si bogatili besedni zaklad in izvedeli, s katerimi besedami izražamo stališča in odnos do povedanega (členek) ter razpoloženje in telesna občutja (medmet). Ker sta členek in medmet novi temi, boste posebej opozorjeni na razbiranje podatkov o njiju v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, tj. SSKJ, in Slovenskem pravopisu, tj. SP.

ar n

Znanje o povedi in stavku si boste obogatili z novimi vrstami zloženih povedi ter s poznavanjem stavčne sestave in novih vrst stavkov – tvornih in trpnih. Izpopolnjevali boste svoje pravopisne in pravorečne zmožnosti. Tudi v tem šolskem letu boste brskali po spletu in iskali besede v pravopisu in slovarju. Razširili boste znanje o pisanju vejice, se seznanili s pravili o pisanju pomišljaja in vezaja ter osnovami pisanja besed skupaj ali narazen ali z vezajem. Kadar boste v dvomih, si boste lahko pomagali s pravopisnimi preglednicami, v katerih so poleg novih zajeta tudi že znana pravila in zgledi. Zvedeli boste, kaj pomeni beseda pravorečje; v poglavju z enakim naslovom boste osvežili svoje znanje o glasovih slovenskega knjižnega jezika in naglasu, kar vam bo tudi v prihodnje koristilo pri branju gesel v pravopisu in slovarju, pa tudi pri učenju tujih jezikov.

jig

V drugem delu so zbrana različna besedila in nasveti za glasno branje večstavčnih povedi (izbirne vsebine so v kazalu zapisane s poševnim tiskom). Nekatera besedila boste v glavnem brali (kulturni spored, obrazci v elektronski obliki in potopis), druga tudi pisali (opis poti, življenjepis, opis in oznaka osebe, pripoved o življenju osebe, uradna prošnja, uradno in neuradno sožalje, ocena, predstavitev poklicnih načrtov), z njimi govorno nastopali (predstavitev poklicnih načrtov) in se pogovarjali. Večina besedil je sestavljena posebej za ta učbenik, nekatera pa so vzeta iz različnih virov in prirejena za obravnavo. Ob koncu posameznih poglavij so dodani povzetki značilnosti besedilnih vrst.

V obeh delih so strokovne razlage, navadno pospremljene z zgledi, včasih tudi preglednicami, ter vprašanja in naloge. Vse to naj vam bo v pomoč pri razumevanju predstavljenega. Tudi letos boste razlage neznanih besed ali kak slovnični podatek poiskali v Priročnem slovarčku, ki je priložen delovnemu zvezku, ali kar v SSKJ, SP. Legenda Učbenik ima podobne poudarke kot tisti za 8. razred. – Svetlorjavkasto podloženo besedilo vas vodi od besedila do zgledov in preglednic ter vam postavlja vprašanja in nalaga naloge. – Rjavkasto podložena besedila so razlage, zato tudi pomemben del učbenika; v tej barvi so tudi preglednice.

001-064-ZNANKA9-UC.indd 3

Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis

17.5.2013 12:58:41

– Rdečkasto podloženi so zgledi. V rumenih okvirčkih so tudi opozorila na zanimivosti, pojasnila ipd., v rdečih okvirčkih na robu pa so mali naslovi, ki vsebinsko razčlenjujejo posamezno temo. Zaradi izpostavljenosti na robu in barvne izrazitosti boste hitro našli mesta, ki jih boste potrebovali tudi pri reševanju vaj in nalog v delovnem zvezku. Z rdečo številko ali piko so označena težja vprašanja ali naloge in tudi različni poudarki (posamezne besede in črke).

a. co m

Ko boste predelali še teme v tem učbeniku in spremljajočem delovnem zvezku, boste kar nekaj vedeli o različnih vlogah slovenskega knjižnega jezika, poznali boste osnove slovnice, pravopisa in pravorečja ter se znali zadovoljivo pisno izražati, govorno sporazumevati in glasno brati. Dobro boste razvili spretnosti iskanja po priročnikih in razbiranja podatkov iz njih. Vse to vam bo koristilo pri nadaljnjem šolanju in v življenju na sploh, saj je obvladovanje knjižnega zbornega jezika, a tudi znanje o njem, velika vrednota. Želiva vam, da bi se z veseljem izobraževali in da bi dosegali lepe šolske uspehe. Upava, da boste vsaj nekatere dosegli tudi zaradi učbeniških gradiv Znanka ali uganka.

jig

ar n

Avtorici

001-064-ZNANKA9-UC.indd 4

17.5.2013 12:58:42

KAZALO Prvi del 9 9 9 10 11 13 14 14 16

a. co m

SLOVENSKI JEZIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenski jezik v javnem življenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Državni jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uradni jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenski zamejci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenski izseljenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zgodovina slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od praslovanščine do knjižne slovenščine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenski knjižni jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Tvorjenke in netvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 ČLENEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Razbiranje podatkov o členku v pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

ar n

MEDMET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Razbiranje podatkov o medmetu v pravopisu in slovarju . . . . . . . . . . . . . . 28

30 30 32 33 34 35 36 37 38 39 41 44

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pomišljaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dvodelni pomišljaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Enodelni pomišljaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vezaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pisanje skupaj ali narazen ali z vezajem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

47 47 49 49 50 52 53

jig

POVED IN STAVEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Priredno zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrste priredij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vezalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stopnjevalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ločno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Protivno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pojasnjevalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posledično priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sklepalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stavčna sestava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tvorni in trpni stavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razbiranje podatkov o pisanju skupaj ali narazen ali z vezajem v pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

55 Iskanje podatkov o pisanju ločil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

001-064-ZNANKA9-UC.indd 5

17.5.2013 12:58:42

PRAVOREČJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Glasovi slovenskega knjižnega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Samoglasniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Soglasniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naglas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

60 60 60 61 63

a. co m

Drugi del 67 67 72 77

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Opis poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Življenjepis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Opis in oznaka osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pripoved o življenju osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uradna prošnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uradno in neuradno sožalje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ocena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

81 81 85 89 94 98 102 105

ar n

BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kulturni spored . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Obrazci v elektronski obliki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Potopis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Predstavitev poklicnih načrtov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Predstavitev doživljanja aktualnih dogodkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

jig

POGOVARJAMO SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Pogovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 GLASNO BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 Padajoča in rastoča stavčna intonacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121

Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

001-064-ZNANKA9-UC.indd 6

17.5.2013 12:58:42

jig

ar n

a. co m

Prvi del

001-064-ZNANKA9-UC.indd 7

17.5.2013 12:58:42

a. co m ar n jig

kn 001-064-ZNANKA9-UC.indd 8

17.5.2013 12:58:45

SLOVENSKI JEZIK

a. co m

Slovenski jezik v javnem življenju

ar n

Navadno se ljudje najprej naučimo maternega jezika oz. materinščine, tj. prvega jezika, ki se ga kot otroci nagonsko naučimo v ožjem okolju. Slovenščina ni materni jezik samo za Slovence, ki živimo v Sloveniji, ampak tudi za Slovence v sosednjih državah in po svetu. Za nekatere državljane ali prebivalce Slovenije (pripadnike narodnih manjšin, Rome) slovenščina ni materni jezik, ampak je le drugi jezik, tj. jezik okolja, za priseljence je lahko tudi tuji jezik. Zvrst jezika, ki se je naučimo v domačem okolju, je navadno narečje ali pokrajinski pogovorni jezik. Narečje uporabljajo govorci na ožjem, pokrajinski pogovorni jezik pa na širšem ozemlju. Knjige in druga objavljena dela so praviloma napisana v knjižnem zbornem jeziku, za katerega so v jezikovnih priročnikih napisana določena pravila. Učimo se ga v šoli, ravno tako njegove manj zahtevne različice knjižnega pogovornega jezika. Leta 2002 je v Republiki Sloveniji slovenski jezik za materni jezik navedlo skoraj 88 % govorcev, hrvaškega 2,8 % govorcev, srbsko-hrvaškega 1,8 % govorcev, bosanskega in srbskega pa po 1,6 % govorcev. Govorcev drugih jezikov je bilo vsega skupaj dobre 4 %.

Zanimivost

jig

Slovenščina je močno narečno razčlenjena: ima veliko narečij, ki jih jezikoslovci navadno delijo v sedem narečnih skupin, in sicer gorenjsko, dolenjsko, štajersko, panonsko, koroško, primorsko in rovtarsko.

Preberi besedilo.

Slovenščina ima kot jezik v družbi različne vloge, tudi javno. Oglej si, kakšni sta vlogi državnega in uradnega jezika.

Državni jezik

Državni jezik je jezik, ki predstavlja samostojno državo. V Republiki Sloveniji je to slovenščina, saj je ta materni jezik velike večine njenega prebivalstva, torej je večinski jezik. V njej je napisana ustava; je jezik Slovenske vojske. Našo državo predstavlja tudi navzven, v njej govorijo predstavniki naše države pri stikih po svetu, med drugim tudi v organih Evropske unije, v katero smo vključeni od leta 2004. Slovenščina je postala državni jezik 25. junija 1991, ko je slovenska vlada razglasila neodvisnost.

001-064-ZNANKA9-UC.indd 9

17.5.2013 12:58:45

a. co m

Večinski jezik je tisti, v katerem se izraža večina prebivalstva kake države, manjšinski pa tisti, v katerem se izraža manjšina prebivalstva. V Sloveniji je večinski jezik slovenščina, manjšinska jezika sta italijanščina in madžarščina.

Uradni jezik

Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta. Nekatere imajo le en uradni jezik, denimo Albanija, Francija (čeprav domačini govorijo več jezikov), Nemčija ali Litva; druge imajo več kot en uradni jezik, denimo Švica, Kanada, Belorusija, Paragvaj, Bolivija, Afganistan, Indija in Republika Južna Afrika. V evropskem parlamentu poteka delo v uradnih jezikih vseh članic EU. Njihovi predstavniki nastopajo v svojem uradnem jeziku, prevajajo pa ga v vse preostale uradne jezike.

jig

Zanimivost

ar n

Uradni jezik je jezik, ki se uporablja v uradih, šolah in drugih javnih ustanovah; v tem jeziku so tudi vsi javni napisi, npr. imena krajev, ulic, ustanov, organizacij. V njem torej poteka uradovanje v državi. Ta se sama odloči, ali bo določila uradni jezik; lahko jih določi tudi več.

Zanimivost

Leta 1972 je Svet Evrope razglasil Odo radosti v orkestrski priredbi avstrijskega dirigenta Herberta von Karajana za evropsko himno, pozneje pa je bila tudi uradno razglašena za himno Evropske unije. Zaradi množice jezikov na ozemlju unije za himno velja le Beethovnova melodija brez besedila. Naša država Republika Slovenija je v ustavi določila tri uradne jezike: v celotni državi slovenščino, v občinah, v katerih živi italijanska ali madžarska narodna manjšina, pa slovenščino in italijanščino oziroma slovenščino in madžarščino.

001-064-ZNANKA9-UC.indd 10

23.5.2013 10:01:46

Za narodno manjšino velja manjša skupina ljudi, ki izvorno živi na ozemlju zunaj državnih meja matične domovine in je od nje ločena zaradi političnih razlogov, ni pa samo priseljena. Zato jeziki drugih narodov pri nas, razen italijanščine in madžarščine, niso uradni jeziki. 11. člen

Preberi, kaj piše v 11. členu Ustave Republike Slovenije.

a. co m

Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

Zanimivost

Včasih se namesto narodne manjšine rabi izraz narodna skupnost.

ar n

V Sloveniji ne živimo le Slovenci, ampak tudi Madžari in Italijani ter Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Makedonci, Albanci, Romi, Angleži, Kitajci ... Madžari in Italijani so pri nas pripadniki narodnih manjšin, drugi so priseljenci, Romi pa so skupnost. Italijanska narodna manjšina živi v treh občinah: Izola/Isola, Piran/Pirano in Koper/Capodistria. Madžarska narodna manjšina živi v petih občinah: Lendava/Lendva, Šalovci/Sall, Hodoš/Őrihodos, Dobrovnik/Dobronak in Moravske Toplice/Alsómarác. Na območjih, kjer živita narodni manjšini, velja dvojezičnost, zato so tudi javni napisi v dveh jezikih, npr. na krajevnih tablah in javnih ustanovah.

jig

Slovenci ne živimo samo v Sloveniji, ampak tudi drugod. Vzroki za bivanje zunaj meja Republike Slovenije so različni: nekateri so se npr. izseljevali zaradi gospodarskih, drugi zaradi političnih razlogov. Oglej si, kakšen je položaj Slovencev ter položaj slovenščine v tujih državah, v katerih živijo.

Slovenski zamejci

Slovenski zamejci so Slovenci, ki večinoma zaradi zgodovinskih razlogov živijo zunaj meja Republike Slovenije, tj. v vseh štirih sosednjih državah: v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Tam so narodna manjšina. Materni jezik slovenskih zamejcev je slovenščina, državni pa je odvisen od države, v kateri živijo. V Italiji živijo Slovenci v Goriški, Tržaški in Videmski pokrajini, kamor sodijo Kanalska dolina, Beneška Slovenija in Rezija; med

001-064-ZNANKA9-UC.indd 11

17.5.2013 12:58:45

večjimi kraji sta Gorica/Gorizia in Trst/Trieste. Ponekod imajo nekaj slovenskih vrtcev, osnovnih ter nižjih in višjih srednjih šol. Slovenci v Avstriji živijo ob slovensko-avstrijski meji na avstrijskem Koroškem in avstrijskem Štajerskem. Dvojezičnost je še najbolje uresničena v okrajih Železna Kapla/Einsenkappel, Pliberk/ Bleiburg in Borovlje/Ferlach in se v zadnjih letih krepi.

a. co m

Slovenci na Madžarskem živijo ob avstrijsko-slovensko-madžarski meji v Porabju. Ponekod imajo vrtce in osnovne šole, v katerih je navzoča tudi slovenščina.

jig

ar n

Slovenci na Hrvaškem živijo ob meji s Slovenijo, in sicer v severni Istri, zaledju Reke, Gorskem kotarju, Medžimurju ter Obkolpju in Obsotelju in nimajo priznanih pomembnejših manjšinskih pravic.

Iz prvega dela slovarja za narodnostno skupnost na Madžarskem

001-064-ZNANKA9-UC.indd 12

17.5.2013 12:58:46