9789612416409

ar na .c om

jig

kn

ar na .c om

jig

kn

Kazalo SNOVI

4

Kako gosto

7

ar na .c om

Koliko snovi

10

Iz morja v oblake Pitna voda

14

Pri raztapljanju nastane zmes

16

Prst je zmes

18

Zrak je zmes plinov

20

GIBANJE V NAPRAVAH

Gugalnica in vzvod

23

Gibanje se prenaša

24

POJAVI

28

Kako toplo je Kaj gori

31

35

Zakaj piha veter

36

Zemljo ogreva Sonce

39

Vremenski pojavi

41

kn

jig

Voda teče navzdol

ŽIVA BITJA

Zrak za dihanje in fotosintezo

44

Voda za rastline in živali

46

Življenjski prostor

48

Iz rok v usta in naprej

50

Kaj je komu hrana Hrano si moramo pridelati

53 56

SNOVI

Koliko snovi 1.

Različni načini zlaganja

ar na .c om

škatlo za čevlje s pokrovom več škatlic za vžigalice

več škatlic za zobne paste ali drugih manjših škatlic

V škatlo za čevlje poskusi spraviti čim več škatlic za vžigalice, tako da boš škatlo lahko zaprl s pokrovom.

Poskusi na različne načine.

Nasuj V škatlo nasuj škatlice in jo zapri. Preštej, koliko škatlic je v škatli.

Nasuj in pretresi V škatlo nasuj škatlice, jo pretresi ter znova napolni.

Ponavljaj tako dolgo, da škatlo še lahko zapreš. Preštej, koliko škatlic je v škatli.

Zloži Škatlice zlagaj, tako da zapolniš čim več prostora.

Preštej, koliko škatlic je v škatli.

jig

Podatke vpiši v tabelo.

Postopek ponovi s škatlicami za zobno pasto.

kn

Kaj misliš, zakaj so kontejnerji na ladji urejeno zloženi?

2.

Koliko riža gre v posodo z makaroni?

Prozorno posodo do treh četrtin napolni z makaroni in označi, do kod segajo.

V posodo z makaroni vsipaj riž in stresaj.

Nasuj toliko riža, da ne bo segal čez označeno črto.

Koliko riža je šlo v kozarec, ki je bil že napolnjen z makaroni?

Kako izmeriš količino riža?

3.

ar na .c om

Količino sipkih snovi merimo kar s posodami.

Te imajo oznake za prostornino in ustrezno težo različnih snovi.

Kaj lahko stiskamo?

Zamaši prazno plastenko in izmeri njen

premer. To narediš tako, da jo položiš na papir in s svinčnikom na obeh straneh

plastenke zarišeš obris. Izmeri razdaljo med oznakama.

Plastenko stisni in ponovno določi razdaljo med stenama.

Plastenko do roba napolni z vodo in jo zapri.

Poskusi stisniti plastenko, polno vode. Izmeri razdaljo med stenama.

Kaj ugotoviš? Katero plastenko laže stiskaš?

Iz plastenke odlij toliko vode, da bo gladina pol cm od roba.

Plastenko zapri in jo obrni na glavo.

Opazuj mehurček zraka med stiskanjem. Kaj opaziš?

Bolj ko je stisnjeno, manj prostora zavzame.

jig

4.

Več različnih praznih škatel postavi drugo na drugo in izmeri višino kupa. Višina škatel:

kn

Vsako škatlo čim bolj stisni ali prepogni. Škatle znova zloži na kup.

Izmeri višino kupa. Višina stisnjenih škatel:

Za kolikokrat si zmanjšal višino kupa?

Napiši račun in rezultat.

Ali poznaš še kakšen primer stiskanja izdelkov ali odpadkov, da bi prihranili prostor?

Kaj se spreminja pri prelivanju?

ar na .c om

5.

Potrebuješ več valjastih posod, ki se razlikujejo po višini in širini.

Najmanjša posoda naj ima prostornino 100 ml.

jig

Najmanjšo posodo do roba napolni z vodo.

Previdno jo prelij v eno izmed drugih posod.

Izmeri premer posode, v katero si prelil vodo, in meritev zapiši v tabelo.

Izmeri višino vode v tej posodi in meritev zapiši v tabelo.

Vodo prelij v naslednjo posodo ter ponovno izmeri premer posode in višino vode.

Enako naredi še z drugimi posodami. Vse podatke vnesi v tabelo.

Česa pri prelivanju nismo spreminjali, ampak je ostalo enako?

kn

Kaj smo pri raziskavi spreminjali?

Kako sta povezana premer posode in višina vode? Čim

je posoda, tem

je gladina vode.

Ali poznaš še kakšen primer, kjer se dve lastnosti podobno spreminjata?

Ko se ena veča, se druga manjša. Pomisli in napiši.

SNOVI

Kako gosto 1.

Urejanje trdnih snovi po gostoti

ar na .c om

Lončke napolni z 1 dcl vode, mivke, žaganja in pšenične moke. Posodi z vodo in mivko postavi na tehtnico in primerjaj njuni teži.

Nadaljuj s primerjanjem parov tako, da snovi urediš glede na težo.

jig

Ker so prostornine snovi enake, je najtežja snov tudi najgostejša.

Zapiši snovi od snovi z najmanjšo gostoto do snovi z največjo gostoto.

Ali bi lahko ugotovil vrstni red z manjšim številom tehtanj?

Urejanje tekočin po gostoti Primerjaj: tekoči detergent, vodo, olje, sirup

kn

2.

V prozorno posodo previdno vlij približno enake količine tekočin drugo za drugo.

Tekočine se bodo med vlivanjem razporedile po plasteh.

Nariši, kako so se tekočine razporedile.

Katera lastnost tekočin je odločilna za njihovo razporeditev v posodi: teža, prostornina, barva, gostota, temperatura?

Zakaj misliš, da je tako?

3.

Spreminjanje gostote raztopine V posodo z vodo daj surovo jajce.

Zakaj jajce v vodi potone?

ar na .c om

V vodo stresi žlico soli in pomešaj.

Ali se je spremenila gostota raztopine?

Dodaj toliko žlic soli, da bo jajce splavalo.

Koliko žlic soli je bilo treba dodati?

Zakaj jajce v slani vodi plava?

4.

Določanje prostornine predmetom

Izmeri prostornino raznih predmetov tako, da jih potopiš v vodo.

jig

V 100-mililitrski merilni valj nalij vodo do oznake 50 ml. Nato daj v vodo predmet in odčitaj prostornino. Podatke vpiši v tabelo, nato pa izračunaj prostornino predmeta.

kn

Kako bi izmeril prostornino predmetov, ki v vodi ne potonejo?

Napiši zamisel in jo preizkusi.

5.

Žejno pišče bi rado prišlo do vode v posodi.

Kaj bi naredilo, če bi bilo tako bistro kot ti?

6.

Plavajoče sadje in zelenjava

Za posamezno sadje ali zelenjavo najprej napovej, ali bo v vodi potonilo ali plavalo.

Daj ga v vodo in napoved preveri.

večjo posodo z vodo

ar na .c om

različno sadje in zelenjavo: limono, krompir, korenje, paradižnik, čebulo, kumaro, jajčevec, jabolko, breskev, kolerabo in drugo

Napovej, kaj se bo zgodilo s koščkom sadja ali zelenjave.

Ali bo košček v vodi plaval ali bo potonil?

Potone ali plava?

Od vsakega sadja in zelenjave odreži majhen košček, ga daj v vodo in napoved preveri.

Izpolni tabelo.

jig

Kaj si ugotovil?

kn

Uredi sadje in zelenjavo po gostoti. To lahko oceniš po tem, ali plava ali potone, in po tem, kolikšen del gleda iz vode, če plava.

S papriko naredi še naslednji poskus.

V papriko naredi luknjo in jo potopi v vodo, da se bo notranjost napolnila z vodo.

Primerjaj plavanje cele paprike in paprike z luknjo.

Opiši, kaj se je spremenilo. Kaj misliš, zakaj?

SNOVI

Iz morja v oblake 1.

Različne tekočine različno hitro hlapijo

ar na .c om

Potrebuješ tri tekočine: vodo, alkohol in aceton.

Pomisli, kaj že veš o teh tekočinah.

Če bi polili kozarček vode in kozarček alkohola, kaj misliš, katera luža bi prej izhlapela?

Preizkusi, ali tvoja zamisel drži.

Kosem vate namoči v aceton in z njim potegni 50 cm dolgo črto po šolski klopi.

Potem začni meriti čas. Ko se črta posuši, nehaj meriti.

Poskus ponovi še z alkoholom in vodo.

kn

jig

Nariši tabelo in vpiši meritve.

Kaj smo ugotovili?

Katera tekočina najprej izhlapi?

Kaj smo pri poskusu merili?

Kaj smo pri poskusu spreminjali?

Kaj je ostalo enako?