1
7/20/10
C
M
CY
CMY
kn
K
jig
MY
ar n
Y
CM
9:17 AM
a. co m
SLO_notranja-naslovnica-4_PRESS.pdf
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 1
7/20/10 4:12:49 PM
GOVORICA JEZIKA 4 SlovenšËina za 4. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol
a. co m
Avtorja Karla Zajc Berzelak (Vrste besedil, Preglednice uËne snovi od 1. do 4. letnika) dr. Kozma AhaËiË (Zgodovina slovenskega jezika, SlovenšËina danes) Recenzenti dr. Irena StramljiË Breznik (Vrste besedil, Preglednice uËne snovi od 1. do 4. letnika) dr. Marko Stabej (Zgodovina slovenskega jezika, SlovenšËina danes) Irena Velikonja
Urednica Tanja Svenšek
Oprema in oblikovanje Gorazd Rogelj, o3, d. o. o.
Izdala in založila Za založbo Natisnila Naklada
Modrijan založba, d. o. o. Branimir NešoviÊ Tiskarna Schwarz, d. o. o. 2500 izvodov
ar n
Prelom Dušan Obštetar Vilma Zupan
Ljubljana 2010 Prva izdaja
jig
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na dopisni seji dne 7.‡14. 7. s sklepom št. 06130-1/2010/180 potrdil uËbenik Govorica jezika 4, SlovenšËina za 4. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol, ki sta ga napisala Karla Zajc Berzelak in dr. Kozma AhaËiË.
Ÿ Modrijan založba, d. o. o., 2010 CIP ‡ Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
kn
811.163.6(075.3) ZAJC-Berzelak, Karla ZAJGovorica jezika 4 : slovenšËina za 4. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol / Karla Zajc Berzelak, Kozma AhaËiË. ‡ 1. izd. ‡ Ljubljana : Modrijan, 2010 ISBN 978-961-241-464-1 1. AhaËiË Kozma 251794432
www.modrijan.si
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 2
7/22/10 12:42:25 PM
O U»BENIKU
a. co m
Spoštovani dijakinje in dijaki!
Nobenega znanja se ne da zapreti v šolske uËbenike, znanje jezika še naj manj. Jezik namreË raste s Ëlovekom ter postane odnos: do sebe, do nagovor jenega, do skupnosti, do izroËila. Avtorja uËbenika sva se zavedala, da je ponujanje zgledov, ki bi vodili k zbornemu jeziku kot edini obliki sporazumevanja, najbrž tudi v šoli že preživeto, zato sva izbrala taka besedila, ki odpirajo razliËne poglede na možnosti izražanja v materinšËini. Ni nas veliko, govorcev slovenšËine, zato bi bilo prav, da bi drug drugemu dovolili (po)iskati lastno govorico in hkrati omogoËili vsem, da bi znali glede na okolišËine sporazumevanja suvereno nastopiti tudi v knjižni slovenšËini.
ar n
UËbenik Govorica jezika 4 je zgrajen iz treh poglavij: Zgodovina slovenskega jezika, SlovenšËina danes in Vrste besedil. Prvo poglavje je namenjeno pre gledu razvoja slovenšËine in njenega uveljavljanja v družbi, drugo osvetljuje aktualni položaj slovenšËine v Republiki Sloveniji, tretje pa ob besedilih omogoËa spoznavati raznolikost sodobne slovenšËine. Vsa poglavja so nadgrajena z vajami v delovnem zvezku. Naloge, povezane z zadnjim poglavjem, so zgrajene kot razËlembe neumetnostnega besedila in dijake neposredno pripravljajo na maturo.
Karla Zajc Berzelak
kn
jig
UËbeniku so na koncu dodane preglednice uËne snovi vseh štirih let srednje šolskega izobraževanja. Upamo, da bodo koristen pripomoËek pri vzpostavlja nju odnosa do lastnega jezika, usvajanju (knjižne) slovenšËine ter ponavljanju in reševanju nalog v delovnem zvezku.
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 3
7/22/10 12:42:51 PM
naslov podpoglavja
Od druge polovice 19. stoletja do danes
Zahtevamo, da ima slovenski jezik v Slovenji popolnoma tiste pravice, katere ima nemški jezik v nemških deželah, da bo tedaj naši volji pripušËeno, kdaj in kako hoËemo slovenski jezik v šole in pisarne vpeljati.
ar n
Iz programa Zedinjena Slovenija, 1848
izhodišËno besedilo, na katerem temelji razlaga
Fenomeni SMS-sporoËila kot ustvarjanje v jeziku
jig
Ej js bom spala pr nini ker po tem snegu ne bi vozila
kn
V slovenskih in tujih medijih se predstavitve novih komunikacijskih tehnologij v zvezi z jezikom ustavljajo predvsem pri veËji ali manjši zaskrbljenosti, kako te vplivajo na knjižni jezik in rabo jezika sploh. Sama sem bila kot jezikoslovka dvakrat vprašana o jeziku SMS-ov in novinarka me je obakrat z veliko zaskrbljenostjo spraševala o flogroženosti slovenskega jezika zaradi jezika SMS-ov«. Podobno poroËajo tudi tuji raziskovalci za švedske, finske, Ëeške in ameriške medije. Skrb izhaja iz mnenj o preveliki rabi tujega jezika in strahu, da se bodo krajšanje, neupoštevanje pravopisa in druge pisne znaËilnosti SMS-ov prenesli na druga bolj formalna besedila, kar naj bi se že kazalo pri pisanju šolskih besedil. ZnaËilnosti SMS-ov Zbrano gradivo kaže, da je veËina sporoËil spontanih besedil, ki sledijo želji po vzpostavitvi stika. Avtorji tipkarskih napak ne popravljajo, pojavlja se celo redundantnost informacij, ker avtor sledi toku misli, kar se kaže v govornem besednem redu. VeËina sporoËil je neformalnih, udeleženci se tikajo (izjema je oglaševanje prek SMS-ov). Tematika je povezana z motivi za pisanje: pišemo, da si izboljšamo razpoloženje (na avtobusu ali doma nam je dolgËas, napišemo sporoËilo in Ëakamo na odgovore); da ustvarjamo vtis zaposlenosti (sami v lokalu ne želimo gledati v prazno ali se s tujcem zaplesti v pogovor, pa tipkamo v telefon); da bi vzpostavili stik z ljudmi, ki trenutno niso z nami (odgovarjamo na sporoËila sorodnikov,
76
prijateljev in kolegov, razvijamo medosebne odnose ali jih konËujemo). Velika je povezanost s konkretno situacijo; nekaterih sporoËil sploh ne moremo razšifrirati, ker nimamo konteksta oziroma prvotnega sporoËila, pogosto je izrecno opisovanje situacije in takojšnji odgovor (dinamiËnost). Subjektiviziranost in z njo povezana Ëustvenost se kaže v izboru slengovskih in Ëustvenih besed ter rabi smeškov, okrajšavah ljubezenskih izjav (rtm, ly) [rtm = rad/-a te mam; ly = love you]. in medmetih (mwa) ali zvezdicah, ki ponazarjajo poljube, ter medmetih, posnemajoËimi govornost, nasploh. Vsa ta sredstva nadomešËajo glasovno barvanje in nejezikovna sredstva, znaËilna za govorjeni jezik: Caw, ej sory nism te mogla poklicat k sm se 15 min nazaj zbudla pa sam sibala na trening. kako si!? rtm mw Za SMS-e je znaËilna fragmentiranost, pogosto jo oznaËuje tropiËje; sicer pa jo kaže tudi preskakovanje s teme na temo, kar kaže tudi na neorganiziranost sporoËil: amm… pa ubistvu bom z urso nekje… nc se zmenjene zakai? :) Temeljna znaËilnost SMS-ov pa je dialoškost, saj tvorec piše, da bi vzpostavil stik in dobil odgovor naslovnika. Stik z naslovnikom omogoËa medij (telefon), in Ëeprav ne gre za neposredni stik, ga številna jezikovna sredstva
ustvarjajo, npr. caw, oila/ojla, živjo, oi, hei/hej ipd. na zaËetku sporoËil. Jezikovne zvrsti, uporabljene v zbranih SMS-ih, so najrazliËnejše: od knjižnih (vošËila, sporoËila staršev, trenerjev) do veËinoma neknjižnih. Ko esemese pišejo starši in ko jih pišejo otroci Gradivo kaže, da uporabljajo neknjižni zapis v pisnem prenosniku otroci in starši, le da se pri starših kaže manj pogosto in redko v celotnem sporoËilu; kaže se v obËasnih samoglasniških redukcijah (izpušËanja šumnikov sem niti ne prištevam): Sm na sestanku (oËe 11-letnici). Mladostniki svojega zapisa ne prilagajajo knjižnosti, zapis po govoru je znaËilen tudi, ko pišejo staršem: Ej js bom spala pr nini ker po tem snegu ne bi vozila. Bojo jutr spluzl... (20-letnica mami); Ej mto sm bla 3 prasana a si huda cao se vidva doma (12-letnica mami, 35). Razlike v sporoËilih, namenjenih staršem ali sovrstnikom, pa so v izboru besedišËa, saj se pri pisanju sovrstnikom pojavlja veË slengizmov, argotizmov, vulgarizmov, anglizmov in frekventnejši ali sploh rabi posebnih krajšav, kratic oz. kod (RTM − rad te mam, RTMF − rad te mam ful, NZK − ni za kaj; ju3 − jutri) ter znakov (<3 − srce, x − poljub, * − poljub) in izpeljav smeškov, npr. ; ( za jok). Mladostniki knjižni zapis uporabljajo redko, bodisi zaradi formalnosti sporoËila, ki jo prinaša izbrani žanr, bodisi kot stilem, v prvem spodnjem primeru zaznamovan s smeškom in opazno ozkoknjižnostjo, v drugem pa V R S T E
B E S E D I L
naloga za tvorjenje ene od besedilnih vrst
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 4
ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA
a. co m
KLJU» ZA UPORABO U»BENIKA
naslov poglavja
vprašanja za poglobljeno branje besedila/poslušanje posnetka kot duhovita obnovitev oglaševalskega besedila: Povej, draga moja, te bo moc danes videti v drami? :) (prijateljici, 21); Akcija! Nova megalomasticna ponudba od Merkatorke (najboljse sosede) cena snega pada! Pridite najhitreje 5 metrov stran in si priskrbite kepo v glavo! Zaloge so omejene! (prijateljici, 15) Ali SMS-i ogrožajo knjižni jezik? Jezikovne znaËilnosti SMS-ov funkcionalno izhajajo iz sporoËanjske situacije, v kateri jih uporabljamo, in znaËilnosti medija. Omejeni smo s
številom znakov, še bolj pa s Ëasom, ki ga porabimo za nerodno tipkanje; pri mlajših igra pomembno vlogo tudi cena. V primerjavi z govorjenjem po telefonu ali tipkanjem po raËunalniški tipkovnici je pisanje SMS-ov okorno, zato so izbrane take strategije, ki prihranijo Ëas, napor in prostor, pa vendarle dodajajo osebno noto in prenašajo Ëustvene prvine v mala sporoËila, ki so zasebne narave in pokrivajo vrzel med direktnim in simultanim govornim ter manj zasebnim e-sporoËilom.
Jezik SMS-ov (in drugih elektronskih sporoËil) ni nova jezikovna razliËica, ki bi kakorkoli flogrožala« tradicionalni pisni jezik in njegovo normo; ni nekakšen samosvoj e-jezik, ampak stilna mešanica, ki pravopis prilagaja izgovoru, besedje zajema iz neknjižnih zvrsti in ima skladnjo spontanega govora, a v svoji osnovi izhaja iz jezikovnega sistema posameznega jezika, z njim manipulira, na novo ustvarja in preseneËa. Monika k alin Golob (Prirejeno po: Delo, 21. januar 2009.)
1. Presodite, kaj je avtorico vzpodbudilo k raziskovanju jezikovne podobe SMS-ov. 2. Ugotovite, po katerem prenosniku so posredovani SMS-i in v Ëem veËina odstopa od drugih zapisanih besedil. 3. Predstavite vzroke za neknjižno podobo veËine SMS-ov. 4. Katere neknjižne zvrsti se pojavljajo v SMS-ih? 5. Naštejte znaËilnosti govorjenega jezika, znaËilne za SMS-e. 6. Povzemite avtoriËino mnenje o tem, ali jezik SMS-ov neposredno ogroža knjižni jezik, in ga sooËite s svojim mnenjem. 7. Vživite se v urednika revije. Avtorico Ëlanka prosite za dovoljenje za objavo Ëlanka v vaši reviji. Potrebne podatke si izmislite. Prošnja naj vsebuje tudi razloge, zakaj želite objaviti Ëlanek.
Str. 134−135
Tečaj joge (http://24 ur.com, 6. oktober 2008, POP TV.)
1. Oglejte si posnetek. Opišite okolišËine, v katerih je potekal pogovor, in povzemite dogajanje. 2. Presodite, kateri družbeni skupini pripada posamezna oseba. Vam je pri odloËanju pomagala tudi njihova govorica? Utemeljite. 3. Katere socialne zvrsti se pojavljajo v govoru posameznih oseb? Navedite nekaj slogovno zaznamovanih besed, ki jih uporabljajo. 4. Presodite, katera oseba (tudi zaradi svoje govorice) uËinkuje komiËno. 5. Razmislite, kakšno vlogo pri spoznavanju osebe odigra njena govorica. 6. Ali bi bila enaka govorica ustrezna tudi v drugaËnih okolišËinah? 7. Vživite se v vaditeljico joge iz oddaje in napišite prispevek za blog; jedro prispevka naj bo pripoved o dogajanju pri uri joge. V R S T E
B E S E D I L
Str. 182
77
posnetek
7/22/10 12:43:25 PM
poglobljena razlaga
osnovno besedilo
Kdaj je nastal slovenski jezik
položajih,PrešerenpasejezavzemalzatakojšnjouveljavitevslovenšËinev višjihpoložajihumetnostnegajezika‡vpoeziji.Prešerenjeiztegabojasicer izšelkotzmagovalec,atudimnogeKopitarjeveideje(predvsempotrebapo izloËanjunemškihbesedinnaËinutvorjenjapovedi,kibisepribližaldejanskemugovoru)somoËnovplivalenanadaljnjirazvojslovenšËine.
Slovenskemu jeziku ne moremo doloËiti rojstnega datuma, kakor je nemo goËe doloËiti rojstni dan kateremu koli naravnemu jeziku. Jezik se namreË spreminja poËasi, najveËkrat tako, da to govorci, ki ga uporabljamo, komaj da opazimo.
medpredmetna povezava z zgodovino
Zvrstni razmah slovenskega jezika v tem Ëasu je bil velik. Poleg verskih besedilsmodobilištevilnastrokovna,uradovalnainpublicistiËnabesedila, umetnostnabesedilapasosezverskegaobmoËjapremaknilanaposvetno, karjekotprvinaznanjalpesniškizbornikPisanice(1779‡1781).
ZGO
NekajprvihstrokovnihknjigvslovenšËini:
a. co m
Tako se je jezik, ki so ga rabili predniki današnjih Slovencev, spreminjal tudi v srednjem veku. Ko so pred veË kot 1400 leti v 6. stoletju prišli naši pred niki v dveh naselitvenih valovih v naše kraje, so govorili še bolj ali manj vsem Slovanom skupen ali zelo podoben praslovanski jezik. Ta jezik pa se je v teku let pod vplivom staroselcev, sosedov in glede na zemljepisne ter zgodovinske okolišËine poËasi zaËel v posameznih lastnostih loËevati od je zika, ki so ga govorili Slovani drugje po tedanjem svetu.
−matematika:MarkoPohlin:Bukuvze za rajtengo,1781; −medicina:AntonMakovic:Prašanja inu odgovori Ëez všegarstvu,1781;PodvuËenje za babice,1788; −veterina:AntonTomažLinhart:Bukve od kug inu goveje živine,1782;JožefIgnacijFanton deBrunn:Bukuvce od žvinskih bolezni za kmeteške ljudi,1784; −agronomija:MarkoPohlin:Kmetam za potrebo inu pomoË,1789;AntonJanšavprevodu JanezaGoliËnika:Popolnoma podvuËene za vse Ëebelarje,1792; −kulinarika:ValentinVodnik:Kuharske bukve,1799.
Po sredi 8. stoletja so se najprej dogodile nekatere spremembe, ki jih lahko spremljamo pri vseh južnih Slovanih, kmalu pa so se poleg njih zaËele doga jati tudi spremembe, ki jih jeziki ali nareËja drugih Slovanov niso poznali. Do 10. stoletja smo na primer poleg vrste drugih glasovnih sprememb dobili en sam polglasnik (prej smo poznali dva), dobili smo tudi en sam ijevski glas (prej smo poznali dva), dogajale so se spremembe v naglasih, v oblikah besed ter v besedišËu. Tako spremenjen jezik je bil seveda še daleË od današnje slovenšËine, a prav tako daleË od nekdanje praslovanšËine.
poudarjeni pojmi
Te spremembe lahko zasledujemo na podlagi zapisov slovenskih osebnih in zemljepisnih imen iz razliËnih Ëasovnih obdobij, poleg tega pa nam veliko o najstarejši stopnji slovenšËine povedo tudi nekatera današnja krajevna in še posebej vodna imena. Tako imamo še danes ohranjena števil na prevzeta zemljepisna imena, na primer imena krajev, rek in gor, kot so Celje, Kranj, Koper, Logatec, Ptuj, Kras, Karavanke, SoËa, Sava, Drava, Krka, Sotla in Kolpa, pa tudi izvirna, kot so Bistrica, Ribnica, Radomlja in Pesnica. V njih se skriva zaËetek zaËetka našega jezika.
povezava z uËno snovjo v 1., 2. ali 3. letniku
Str. 36‡37
Druga polovica 18. in prva polovica 19. stoletja Knjižna dela in dogodki, pomembni za zgodovino slovenskega jezika
—1765—
Jezik Brižinskih spomenikov
»e se je v tem obdobju slovenski jezik rojeval, potem so nedvomno njegov rojstni list Brižinski spomeniki (972‡1039), rokopis dveh molitev in pridige o pokori. »eprav jezika Brižinskih spomenikov danes govorci slovenšËine brez dodatnega znanja ne razumemo v celoti, lahko na podlagi znanstvenih raziskav z gotovostjo zatrdimo, da je to slovenšËina.
povezava s književnostjo
—1770—
KNJ
Brižinski spomeniki
—1775—
S L O V E N S K E G A
ar n
Naslavljanje je tako v uradnih kot tudi zasebnih stikih znamenje obzirnosti in spoštova nja. Še posebej je pomembno v poslovnih in diplomatskih krogih. Predsednika države naslavljamo z flgospod predsednik«, predsednika vlade flgospod pred sednik vlade«, ko je navzoË tudi predsednik republike, sicer zadošËa tudi flgospod pred sednik«. Enako velja za predsednika državnega zbora. Ministra naslavljamo z flgospod minister«, veleposlanika z flgospod veleposlanik«, generala z flgospod general«, župana z flgospod župan«. Za ženske uporabljamo ustrezne ženske oblike.
40
Z G O D O V I N A
Najpogosteje sreËujemo naziva fldoktor« in flmagister«. Z uporabo akademskih naslovov izrekamo spoštovanje do njihovih nosilcev, zato jih ob nagovarjanju vedno uporabljamo skupaj z imenom. Ko se predstavljamo sami, ne uporabljamo svojega naziva. Po dogo voru z nosilcem ga lahko opustimo tudi mi, vendar samo v pogovoru, v pisnem spora zumevanju pa ga moramo uporabljati vedno. Za ženske uporabljamo ustrezne ženske oblike. Po slovenskem pravopisu se nazivi ljudi pišejo z malo zaËetnico, samo za protokolarne priložnosti (a neobvezno) lahko uporabimo velike zaËetnice, na primer Ekscelenca, Vi sokost, Svetost. V besedilu se ob rabi nazivov flveliËanstvo« ali flnjegova ekscelenca« uporablja tretja oseba: flProsimo, Vaše veliËanstvo, da sprejme izraze našega odliËnega spoštovanja.« (Prirejeno po: Ksenija Benedetti, Protokol, simfonija forme, Planet GV, Ljubljana 2008.)
1779−1781 Pisanice od lepeh umetnost •prviposvetni pesniškizbornik; pomemben,kerjebilnamenjen višjimslojembralstva
1789 OžbaltGutsman: Deutsch-windisches Wörterbuch •nemško-slovenski slovar
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
preglednica, v kateri je podan izËrpen pregled snovi Neuradna in uradna besedila NEURADNA BESEDILA
URADNA BESEDILA
Monarhe in druge osebe s plemiškimi nazivi je treba naslavljati z flveliËanstvo«; to velja tudi v njihovi lastni državi. Uslužbenci nadrejenega naslavljajo s funkcijo, ki jo opravlja: predsednika uprave z flgospod predsednik«, direktorja z flgospod direktor«. »e so odnosi manj formalni, lahko to opu stijo, Ëe se tako dogovorijo in to vsi soglasno sprejmejo. Tudi nadrejeni morajo v stikih s podrejenimi upoštevati bonton. »e tajnica naziva direktorja z flgospod direktor«, jo mora tudi on nazivati z flgospa (priimek)«.
Ëasovni trak s pomembnejšimi mejniki v zgodovini slovenskega jezika
Kardinala naslavljamo z fleminenca« ali flgospod kardinal«, nadškofa in škofa z flekscelenca, prevzvišeni, monsinjor« ali flgospod nadškof«.
jig
1777 OžbaltGutsman: Windische Sprachlehre (Slovenska slovnica) •slovnicakoroške razliËiceslovenskegajezika
1784−1802 1781 JurijJapeljssodelavci: MarkoPohlin: Svetu pismu stariga in Tu malo besediše treh noviga testamenta jezikov •prvikatoliškiprevod •slovensko-nemško- -latinskislovar,prvisslovenšËino celotnegaSvetegapisma kotizhodišËnimjezikom
—1790—
17
J E Z I K A
ZA OBZORJE
kn
—1785—
slovnice slovarji pravopisi druga pomembna dela
namenjena sporočanju in reševanju vsakdanjih zadev sporočevalec in naslovnik nastopata kot posameznika med udeleženci je vzpostavljena bližina jezik in slog sta prepuščena udeležencem sporazumevanja namenjena sporočanju in reševanju uradnih zadev sporočevalec in naslovnik nastopata v določenih družbenih vlogah med udeleženci obstaja večja družbena razdalja, zato se vzpostavi uradni odnos (vikanje, izrazi spoštovanja, navajanje priimka in/ali funkcije, naziva …) večina besedil ima dogovorjeno ali celo predpisano zgradbo pojavljajo se elementi, ki zagotavljajo verodostojnost, npr. podpis, pečat objektiviziran slog
enogovorna besedila govorjena besedila zapisana besedila
– uradna izjava, uradni govor, uradna zahvala, uradno opravičilo … – uradno vabilo, uradno opravičilo, uradna zahvala, življenjepis, zapisnik, uradna izjava, uradno obvestilo, potrdilo, pooblastilo, ustava, zakon, pravilnik, statut, sklep, odločba, pogodba …
dvogovorna besedila govorjena besedila zapisana besedila
URADNO VABILO
Str. 130–137
URADNO OPRAVIČILO
– uradni pogovor, sestanek, okrogla miza, seminar, simpozij – uradna prošnja, uradna prijava, uradna pritožba, reklamacija, opomin … nekatere besedilne vrste so lahko glede na okoliščine enogovorne ali dvogovorne, npr. zahvala, opravičilo ima zgradbo uradnega pisma (dopisa) vabi na aktualen dogodek ali dogajanje vsebovati mora odgovore na vprašanja kaj, kdo, koga, kje, kdaj lahko je priloženo dodatno gradivo naslovnik naj ga dobi vsaj en teden pred dogodkom ima zgradbo uradnega pisma (dopisa) pojasnjuje okoliščine odsotnosti ali nesporazumov
Str. 130–137
URADNA ZAHVALA
ima zgradbo uradnega pisma (dopisa) izraža hvaležnost
Str. 130–137
URADNA PROŠNJA
ima zgradbo uradnega pisma (dopisa) vsebuje predstavitev problema, izrek prošnje, utemeljevanje in pričakovanja pisca
Str. 134–135
Naštejte nagovore, ki jih uporabljamo v vsakdanjem sporazumevanju. Presodite, kako vplivajo na odnose med ljudmi. P R E G L E D N I C E
116
V R S T E
139
B E S E D I L GJ4-preglednice-127-196.indd 139
rubrika flZa obzorje« z razliËnimi zanimivostmi
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 5
1768 MarkoPohlin: Kraynska grammatika •slovnicakranjske razliËiceslovenskega jezika
—1780—
Kako to vemo? Jezikovne spremembe, ki jih glede na praslovanšËino lahko zasledimo v jeziku tega rokopisa, so takšne, da so v nadaljnjih stoletjih lah ko vodile samo do jezika, ki ga danes govorimo Slovenci. Resda se jezik Brižinskih spomenikov od današnje slovenšËine v marsiËem razlikuje (npr. glagolite po nas retka słovesa), marsikje pa ji je tudi že zelo podoben (npr. imeti mi je otpustek mojih grehov). Z G O D O V I N A
16.7.2010 12:47:11
besedilna vrsta (s krepkim tiskom so oznaËene tiste besedilne vrste, ki jih morate znati tvoriti)
7/22/10 12:43:37 PM
KAZALO ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
9
Zakaj spoznavamo zgodovino slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
9
a. co m
Srednji vek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Kdaj je nastal slovenski jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jezik Brižinskih spomenikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jezik poznejših slovenskih rokopisov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovenski jezik v družbi do konca srednjega veka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
17 17 18 19
Druga polovica 16. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Na poti do sodobne knjižne slovenšËine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Slovenski jezik v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
17. stoletje in prva polovica 18. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Na poti do sodobne knjižne slovenšËine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Slovenski jezik v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Druga polovica 18. in prva polovica 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Na poti do sodobne knjižne slovenšËine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Slovenski jezik v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Od druge polovice 19. stoletja do danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
ar n
Na poti do sodobne knjižne slovenšËine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Slovenski jezik v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
SLOVENŠ»INA DANES
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
Govorci slovenšËine v Republiki Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Slovenski zamejci, zdomci in izseljenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Jezikovna kultura in jezikovna politika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
VRSTE BESEDIL
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
kn
jig
Od neumetnostnega do umetnostnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od govorjenega do zapisanega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od zasebnega do javnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od praktiËnosporazumevalnega do strokovnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od publicistiËnega do poroËevalskega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od neuradnega do uradnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od objektiviziranega do subjektiviziranega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 6
PREGLEDNICE U»NE SNOVI OD 1. DO 4. LETNIKA
65 73 81 89 99 109 117
. . . 127
Sporazumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Besedilo in vrste besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 Neumetnostna in umetnostna besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Govorjena in zapisana besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zasebna in javna besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PraktiËnosporazumevalna in strokovna besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PublicistiËna in poroËevalska besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Neuradna in uradna besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Objektivizirana in subjektivizirana besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
131 132 134 136 138 139 141
7/22/10 12:44:02 PM
Zgradba jezika in pravila knjižnega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 143 145 148 149 153 156 160 161 163 170 171 174 176 178 186
a. co m
Glasovi slovenskega knjižnega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedne vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Samostalniška beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pridevniška beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Glagol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prislov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Predlog, veznik, Ëlenek, medmet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poved in stavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PravoreËje in pravopis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Velika in mala zaËetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zapis tvorjenk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zapis prevzetih besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . LoËila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jezikovni priroËniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
kn
jig
ar n
Razvoj jezikov in pisav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 Zgodovina slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190 SlovenšËina danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 7
7/22/10 12:44:11 PM
a. co m ar n jig
kn GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 8
7/22/10 12:44:28 PM
Jezik je stalni projektor vsega narodovega dejanja in naša Ëloveška težnja skuša vse to spoznati in doumeti.
kn
jig
Fran Ramovš
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 9
SLOVENSKEGA JEZIKA
a. co ZGODOVINA m
ar n
Zakaj spoznavamo zgodovino slovenskega jezika
7/20/10 4:12:51 PM
jig
ar n
a. co m
flSmisel raziskovanja zgodovine jezika − to je vprašanje, ki bi se ga dalo zvesti tudi na to, kakšen je smisel raziskovanja jezika nasploh. Jezik je namreË najbolj zahteven kod, ki ga ima Ëlovek na voljo za sporazumevanje, za shranjevanje svojih misli, za ustvarjanje. In vsako ljudstvo, vsak narod se na doloËen naËin po svojem jeziku razlikuje od drugega. Jezik je del njegove identitete, po njem ga drugi prepoznavajo. In prav zaradi tega je del raziskovanja jezika tudi del prepoznavanja samega sebe. Tistega spo znavanja, ki je na svoj naËin potrebno in osmišlja tudi delovanje v sedanjosti. To je tisto, zaradi Ëesar se je smiselno vraËati v preteklost, in to je tisto, zaradi Ëesar je smiselno na spoznanjih, ki jih vra Ëanje v preteklost daje, graditi svoj položaj danes.
To, kar spoznavajo strokovnjaki, bi moralo na poseben naËin postati splošno spoznanje. Torej bi moralo skozi šole z zanimanjem uËencev na neki naËin postati last vseh, kajti vsakdo bi moral ve deti vsaj osnovne stvari, moral bi poznati našo preteklost in moral bi razumeti in spoštovati to, kar se je zgodilo do tega trenutka. Samo na ta naËin se bo lahko dejavno in ustvarjalno pridružil tej dolgi, dolgi verigi ustvarjalcev.«
kn
Smisel tega raziskovanja je prav v družbenem vidiku, upoštevanju vseh zgodovinskih dejstev in upoštevanju vseh jezikoslovnih dejstev − in v pov ezovanju enega in drugega. In to je tisto, zaradi Ëesar moramo te družbene vidike ves Ëas spremljati, jih razlagati in − to se mi zdi zelo pomembno − vsak rod mora to prever jati na novo. Kajti zgodovina, tudi zgodovina knjižnega jezika, je izkljuËno zgodovina vsakega rodu posebej.
10
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 10
(Prirejeno po: Breda Pogorelec, izjava za dokumentarni film Kratka zgodovina slovenskega jezika, RTV Slovenija, 2006, režiser Slavko Hren, scenarij Marko Stabej, Slavko Hren.)
flJezik lahko sicer Ëisto dobro uporabljamo, tudi Ëe ne vemo niË o njegovi zgodovini. Pa vendar je dobro poznati nekaj odgovorov na temeljna vpra šanja, Ëe ne zaradi drugega, zato, ker nas bo prej ali slej o tem vprašal kakšen tujec: bodisi zlonamer no bodisi dobronamerno. Iz lastnih izkušenj vem, da marsikateri tujec misli, da obstaja slovenšËina
Z G O D O V I N A
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
7/20/10 4:12:53 PM
Tudi vsi tisti, ki vam je vse, kar je zgodovin skega v jeziku, odveË, ste vendarle zaznamovani z zgodovino jezika. Ta se namreË ne skriva samo v zaprašenih arhivih, v knjigah, v knjižnicah, v dolgoËasnih izobraževalnih oddajah, am pakse skriva v vsakem stavku, v vsaki besedi, ki jo izreËete.«
a. co m
šele od leta 1991, od samostojnosti Slovenije na prej, in takemu tujcu lahko hitro pojasnite, da je slovenšËina stara vsaj 1000 let, v knjižni razliËici pa prek 450. S tem mu ne pojasnite le strašne Ëasovne zmote, temveË mu posredno pojasnite tudi precej o sebi in svoji jezikovni skupnosti.
(Prirejeno po: Marko Stabej, izjava za dokumentarni film Kratka zgodovina slovenskega jezika, RTV Slovenija, 2006, režiser Slavko Hren, scenarij Marko Stabej, Slavko Hren.)
flZgodovino delamo, jo prouËujemo in jo uËimo zato, da se osvešËamo, kdo smo, kaj smo bili, od kod smo in kam vse to gre. Poleg tega pa zgo dovina ustreza tudi naši radovednosti, da se sprašujemo, od kod smo prišli, kakšni smo ...«
kn
jig
ar n
(Prirejeno po: Jože ToporišiË, izjava za dokumentarni film Kratka zgodovina slovenskega jezika, RTV Slovenija, 2006, režiser Slavko Hren, scenarij Marko Stabej, Slavko Hren.)
1. Preberite izjave treh slovenskih jezikoslovcev. Zakaj je po njihovem mnenju dobro poznati zgodovino slovenskega jezika? Kaj pa po vašem mnenju? 2. Kako bi svojim prijateljem iz tujine na kratko pojasnili usodo, ki jo je skozi stoletja doživljal slovenski jezik? 3. Pri katerih šolskih predmetih in kje drugje ste doslej dobili informacije, povezane z zgodovino slovenskega jezika?
Z G O D O V I N A
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 11
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
11
7/20/10 4:12:54 PM
a. co m
Zgodovina slovenskega jezika nam pomaga razumeti sodobni slovenski jezik. UËi nas tudi, kako naj beremo stara slovenska besedila in zakaj se le-ta v nekaterih potezah razlikujejo od današnjih. Poleg tega pa je vedenje o zgodovini našega jezika tudi vedenje o temelju, na katerem sloni slovenska kultura, ter vedenje o dolgoletnih prizadevanjih za samostojnost slovenskega naroda in njegove države. O smislu poznavanja zgodovine slovenskega jezika
kn
jig
ar n
(Odlomek iz dokumentarnega filma Kratka zgodovina slovenskega jezika, RTV Slovenija, 2006, režiser Slavko Hren, scenarij Marko Stabej, Slavko Hren.)
12
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 12
Z G O D O V I N A
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
7/20/10 4:12:54 PM
Govorite za nami teh malo besed.
kn
jig
Brižinski spomeniki
Z G O D O V I N A
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 13
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
SLOVENSKEGA JEZIKA
a. co ZGODOVINA m
ar n
Srednji vek
13
7/20/10 4:12:54 PM
ski spev, ki je nastal v 11. ali 12. stoletju; z njim so redno sklepali dnevno liturgiËno molitev v meniškem koru; slo venski prevod kaže, da so v samostanu StiËna k tovrstnim pobožnostim pritegnili tudi navadne vernike), enokitiËni velikonoËni kirielejson (v Stiškem rokopisu) ter seznam ustanovnih maš verske bratovšËine (»ernjejski rokopis; gre za Marijino bratovšËino v »ernjeji). Tudi drugod na evrop skem Zahodu sprva ni najti bistveno širšega repertoarja verskih besedil v narodnem jeziku, vendar pa je pozneje, v visokem in poznem srednjem veku, zaËela cveteti posvet na uËena kultura, ki je za tisto obdobje v slovenšËini z izjemo nekaj odlomkov viteškega pesništva ne poznamo.
a. co m
Najpomembnejši spomeniki slovenskega srednjeveškega pismenstva so Brižinski spomeniki, Celovški, Stiški, »ernjejski oz. Beneškoslovenski in Starogorski rokopis. Pred stavljajo temeljni fond besedil, ki jih je v narodnem jeziku uporabljala zahodna cerkev. Vsi so v zvezi z verskim živ ljenjem laikov: sreËujemo spovedne obrazce (dva v Brižinskih spomenikih, dva v Stiškem rokopisu), predpridižni klic za božjo in svetniško pomoË pridigarju in poslušalcem (v Stiškem rokopisu), pridižno pouËevalno besedilo (v dru gem Brižinskem spomeniku), molitve OËenaš, Ave Marija in Vera (v Celovškem in Starogorskem rokopisu), prevod antifone Salve Regina (v Stiškem rokopisu; gre za marijan
(Prirejeno po: Igor Grdina, Starejša slovenska nabožna književnost, DZS, Ljubljana 1997.)
ar n
1. Preberite odlomek iz znanstvenega besedila o slovenšËini in njenih spomenikih (rokopisih) v srednjem veku. Pri neznanih izrazih si pomagajte z ustreznimi priroËniki. 2. Katere srednjeveške rokopise poznate? 3. Kaj že veste o slovenšËini v srednjem veku?
kn
jig
Brižinski spomeniki
GLAGOLITE PO NAƷ REDKA ZLOUEZA· Boſe, Gozpodi miloztiuv ́i · otze boſe · tebe izpovuede · vueʒ moi greh· I'zuetemu creʒtu· Iʹzuetei marii· Iʹzue temu michaelu· Iuuizem crilatcem boſiem· I ʒuetemu pe tru· Iúʒem zelom boſiem· Iúʒem muſenicom boſiem· Iúʒem vuernicom boſiem· Iúzem· devuám praudnim· Iúʒē praudnim·
14
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 14
Z G O D O V I N A
prepis od Ërke do Ërke (diplomatiËni prepis) S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
7/20/10 4:12:55 PM
GLAGOLITE PO NAS REDKA SLOVESA: Bože, Gospodi milostivi, OËe Bože, tebe izpovede ves moj greh, i svetemu krstu, i svetej Mariji, i svetemu Mihaelu, i vsem krilatcem božjem, i svetemu Petru, i vsem slom božjem, i vsem monËenikom božjem i vsem vernikom božjem, i vsem devam pravdnim, i vsem pravdnim
a. co m
prepis v sodobni Ërkopis
zapis predvidenega izgovora (fonetiËni prepis)
GOVORITE ZA NAMI TEH MALO BESED: Bog, Gospod milostljivi, OËe Bog, Tebi izpovem ves moj greh, in svetemu Križu, in sveti Mariji, in svetemu Mihaelu, in vsem krilatcem božjim, in svetemu Petru, in vsem slom božjim, in vsem muËenikom božjim, in vsem vernikom božjim, in vsem devicam praviËnim, in vsem praviËnim.
prevod v sodobno slovenšËino
ar n
głagɔlì:tɛ pɔ nás ræ:tká słɔwɛsá: bɔ̀:ʒɛ gɔ̀:spɔdi miłɔstíwi ɔ̀:tʧɛ̮ bɔ̀:ʒɛ tɛbǽ ispɔwǽdæ wə ́s mɔ́:j grǽ:x i swǽ̃ :tæmu kr̩:stú i swǽ̃ :tæj ma:rì:ji i swǽ̃ :tæmu mixa:ɛ̀:łu i ʍsæ̀ : m kri:łà:tʦ̮ ɛm bɔ̀:ʒjɛm i swǽ̃ :tæmu pɛ́tru i ʍsæ̀ :m słɔ́m bɔ̀:ʒjɛm i ʍsæ̀ : m mɔ̃́ʧɛ̮ nikɔm bɔ̀:ʒjɛm i ʍsæ̀ : m wæ̀ : rnikɔm bɔ̀:ʒjɛm i ʍsæ̀ : m dæ:wám prà:wdnim i ʍsæ̀ :m prà:wdnim
(Brižinski spomeniki, zaËetek besedila.)
kn
jig
4. Preberite zaËetek prvega Brižinskega spomenika v štirih razliËicah. Katere besede in oblike besed so vam na podlagi prepisa v sodobni Ërkopis znane tudi iz današnje slovenšËine? PoišËite nekaj primerov. 5. Katerih besed in oblik pa današnja slovenšËina ne pozna? 6. Ali opazite na podlagi fonetiËnega prepisa kake spremembe v naglasu posameznih besed glede na današnjo slovenšËino? 7. Primerjajte diplomatiËni prepis in prepis v sodobni Ërkopis. S katerimi znaki so v Brižinskih spomenikih zapisovali posamezne glasove? 8. Poslušajte še posnetek Brižinskih spomenikov in si tako pomagajte pri odgovorih.
Brižinski spomeniki
Z G O D O V I N A
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 15
(Brižinski spomeniki, Govorna rekonstrukcija in interpretacija v sodobni slovenšËini, Radio Slovenija v sodelovanju z ZRC SAZU, 1993.)
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
15
7/20/10 4:12:55 PM
Starogorski rokopis (1492‡1498)
Otſcha naſs kyr ſy wnebeſſich poſſwetſchenu body twoye yime pridi bogaſtwu twoye body wola twoya kakor w nebeſſich yno na ſemly. Kruch naſs wſedanny day nam dannaſs yno odpuſti nam dalge naſſe kakor yno my odpuſſchamo naſſen dalnykom yno naſs ne wuppellay wednero yſſkuſbo le naſs reſſy ob odſlega. Amen.
Otȝha naſch kher ſy vnebeſſich poſſchwetſcheno wody twoye yeme, pridi khnam twoye Bogaſtwo, yſidiſſe twoye wuolle, khokher vnebeſſich tochu Naſemle. Day nam donneſs ta vſſedannj khruch ynuy nam odpuſti naſche douge khokhr mi odpuſtimo naſchim dolſchnickham. Naſs vnapellay, na reſreſchno, Naſs reſche od Slega. Amen.
OËa naš, kir si v nebesih, posveËenu bodi tvoje jime pridi bogastvu tvoje bodi vola voja kakor v nebesih ino na zemli. Kruh naš vsedanni daj nam danas ino odpusti nam dlge naše, kakor ino mi odpušamo našen dlžnikom ino nas ne vupelaj v ednero iskusbo, le nas reši od zlega. Amen.
OtËa naš, ker si v nebesih, pošveËeno bodi tvoje jeme, pridi k nam tvoje bogastvo, izidi se tvoje vole, koker v nebesih toku na zemle. Daj nam dones ta vsedanni kruh inuj nam odpusti naše douge, kokr mi odpustimo našim dolžnikam. Nas vnapelay na razrešno, nas reše od zlega. Amen.
ar n
a. co m
Celovški ali Rateški rokopis (1362‡1390)
jig
Primož Trubar: Abecednik (1550)
kn
Ozha naſ h kir ſi vnebeſih. Poſuizhenu bodi tuye Ime. Prydi knam tuye kraleſtuu Iſidiſſe tuya uola koker vnebi taku tudi na ſemli. Dai nam danas naſ h vſagdani kruh. Inu nam odpuſti naſ he delge / koker my odpuſ hzhemo naſ him delſ hnikom. Inu naſ h ne vpelai vto iſ kuſ hno. Samuzh nas reſ hi od ſlega
16
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 16
OËa naš, kir si v nebesih. PosviËenu bodi tuje ime. Pridi k nam tuje kralestvu. Izidi se tuja vola, koker v nebi taku tudi na zemli. Daj nam danas naš vsagdani kruh. Inu nam odpusti naše dlge, koker mi odpušËemo našim dlžnikom. Inu naš ne vpelaj v to izkušno. SamuË nas reši od zlega.
(OËenaš iz 14., 15. in 16. stoletja v prepisu od Ërke do Ërke /diplomatiËnem prepisu/ in prepisu v sodobni Ërkopis.)
8. Preberite tri razliËice oËenaša (v dveh srednjeveških rokopisih iz 14. in 15. stoletja ter v Trubarjevem Abecedniku iz 16. stoletja) v dveh razliËnih oblikah prepisa. Kako so razliËni pisci zapisovali enake glasove? 9. Na podlagi prepisov v sodobni Ërkopis oznaËite nekaj razlik med oblikami besed v razliËnih obdobjih. 10. Katere besede so se ohranile tudi v današnji slovenšËini? V Ëem se razlikujejo od besed v navedenih razliËicah oËenaša?
Z G O D O V I N A
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
7/20/10 4:12:56 PM
Kdaj je nastal slovenski jezik
a. co m
Slovenskemu jeziku ne moremo doloËiti rojstnega datuma, kakor je nemogoËe doloËiti rojstni dan kateremu koli naravnemu jeziku. Jezik se namreË spreminja poËasi, najveËkrat tako, da to govorci, ki ga uporabljamo, komajda opazimo. Tako se je jezik, ki so ga rabili predniki današnjih Slovencev, spreminjal tudi v srednjem veku. Ko so pred veË kot 1400 leti v 6. stoletju prišli naši predniki v dveh naselitvenih valovih v naše kraje, so govorili še bolj ali manj vsem Slovanom skupen ali zelo podoben praslovanski jezik. Ta jezik pa se je v teku let pod vplivom staroselcev, sosedov in glede na zemljepisne ter zgodovinske okolišËine poËasi zaËel v posameznih lastnostih loËevati od je zika, ki so ga govorili Slovani drugje po tedanjem svetu.
ZGO
ar n
Po sredi 8. stoletja so se najprej dogodile nekatere spremembe, ki jih lahko spremljamo pri vseh južnih Slovanih, kmalu pa so se poleg njih zaËele dogajati tudi spremembe, ki jih jeziki ali nareËja drugih Slovanov niso poznali. Do 10. stoletja smo na primer poleg vrste drugih glasovnih sprememb dobili en sam polglasnik (prej smo poznali dva), dobili smo tudi en sam i-jevski glas (prej smo poznali dva), dogajale so se spremembe v naglasih, v oblikah besed ter v besedišËu. Tako spremenjen jezik je bil seveda še daleË od današnje slovenšËine, a prav tako daleË od nekdanje praslovanšËine.
jig
Te spremembe lahko zasledujemo na podlagi zapisov slovenskih osebnih in zemljepisnih imen iz razliËnih Ëasovnih obdobij, poleg tega pa nam veliko o najstarejši stopnji slovenšËine povedo tudi nekatera današnja kra jevna in še posebej vodna imena. Tako imamo še danes ohranjena številna prevzeta zemljepisna imena, na primer imena krajev, rek in gor, kot so Celje, Kranj, Koper, Logatec, Ptuj, Kras, Karavanke, SoËa, Sava, Drava, Krka, Sotla in Kolpa, pa tudi izvirna, kot so Bistrica, Ribnica, Radomlja in Pesnica. V njih se skriva zaËetek zaËetka našega jezika.
Str. 36‡37
Jezik Brižinskih spomenikov
kn
»e se je v tem obdobju slovenski jezik rojeval, potem so nedvomno njegov rojstni list Brižinski spomeniki (972‡1039), rokopis dveh molitev in pridige o pokori. »eprav jezika Brižinskih spomenikov danes govorci slovenšËine brez dodatnega znanja ne razumemo v celoti, lahko na podlagi znanstvenih ra ziskav z gotovostjo zatrdimo, da je to slovenšËina.
KNJ
Brižinski spomeniki
Kako to vemo? Jezikovne spremembe, ki jih glede na praslovanšËino lahko zasledimo v jeziku tega rokopisa, so takšne, da so v nadaljnjih stoletjih lahko vodile samo do jezika, ki ga danes govorimo Slovenci. Resda se jezik Brižinskih spomenikov od današnje slovenšËine v marsiËem razlikuje (npr. glagolite po nas retka słovesa), marsikje pa ji je tudi že zelo podoben (npr. imeti mi je otpustek mojih grehov). Z G O D O V I N A
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 17
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
17
7/20/10 4:12:56 PM
Govorna podlaga te slovenšËine je bil obredni jezik na slovenskem Koroškem v 10. stoletju, besedila pa je najverjetneje uporabljal kak visok cerkveni dostojanstvenik (morda celo škof), ki jih je nato bral svojim vernikom. Takšnih slovenskih besedil je bilo gotovo še veË, saj je moral del cerkvenega življenja vse od Ëasov Karla Velikega za slovensko govoreËe potekati v slovenskem jeziku.
a. co m
Str. 37−39
Brižinski spomeniki (972−1039) so najstarejši ohranjen latiniËni zapis kakega slovanskega jezika in najstarejše ohranjeno slovansko besedilo sploh. Napisani so v latinici iz malih Ërk (karolinški minuskuli). NaËin zapisovanja posameznih glasov se moËno razlikuje od današnjega, prav tako pa se od današnjega razlikuje sam jezik. Na ravni zapisa glasov lahko na primer opazimo, da so se že zaËeli zbliževati trije praslovanski e-jevski glasovi (e, jat in nosni Ωe ), saj so vsi trije zapisani z eno Ërko (e), nosniški o Ω pa je še zapisan; en sam je tudi že polglas nik in i. Velik del besedišËa Brižinskih spomenikov se je ohranil vse do danes, pri Ëemer so nekatere besede spremenile pomen. Tudi oblike besed še kažejo dolo Ëene praslovanske sledi: zvalnik, imenska sklanjatev pridevnika, glagolske oblike, ki danes niso veË v rabi, itd. V tvorbi povedi je opazna težnja po oblikovanju Ëim bolj umetelnega, flvisokega« jezika.
ar n
Jezik poznejših slovenskih rokopisov
Domnevamo, da slovenšËina, kakor jo beremo v Brižinskih spomenikih, še ni bila nareËno razcepljena, kot jezik pa v vseh svojih potezah še ni doseg la popolne samostojnosti. Do konca 13. stoletja se je dokonËno izoblikovala kot samostojni jezik in se kmalu razdelila na dve nareËji: severozahodno in jugovzhodno.
jig
Do konca 16. stoletja so zaradi zemljepisne in upravnopolitiËne razdrobljenosti slovenskega ozemlja nastala že vsa osnovna slovenska nareËja: koroško, primorsko, dolenjsko, gorenjsko, štajersko in panonsko. Le rovtarsko nareËje se je izoblikovalo šele v 17. stoletju kot jezikovna posledica naseljeva nja tega obmoËja s slovenskimi in nemškimi naseljenci od 11. stoletja dalje.
Stiški rokopis Celovški ali Rateški rokopis Starogorski rokopis »ernjejski ali Beneškoslovenski rokopis Škofjeloški rokopis
kn
KNJ
18
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 18
Takšno nareËno razdrobljenost nam kažejo tudi ohranjena slovenska srednje veška rokopisna besedila od 14. stoletja naprej. Seveda pa ta besedila niso nujno neposreden zapis kakega nareËja, ampak lahko v nekaterih spremljamo celo znaËilnosti veË nareËij in so jih v govorjeni obliki rabili že dlje.
Jezik teh besedil je že bližji sodobnemu slovenskemu jeziku kot jezik Brižinskih spomenikov. V njih najdemo vrsto oblik, ki so se kasneje za nekaj Ëasa iz knjižne slovenšËine umaknile, v nadaljnjem razvoju knjižnega jezika pa so jih spet zaËeli uporabljati (npr. gospod v Celovškem rokopisu, gospud pri protestantih in gospod v sodobni slovenšËini). Tudi druge oblike besed in zgradba stavkov so že mnogo bližji današnjim. Opazimo lahko vse veË besed, prevzetih iz latinšËine in predvsem iz nemšËine. Takšnih besed bomo opazili še veË v naslednjem obdobju. Z G O D O V I N A
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
7/20/10 4:12:57 PM
Slovenski jezik v družbi do konca srednjega veka
a. co m
VeËino slovenskega prebivalstva so v srednjem veku predstavljali kmetje, ki so govorili razliËna slovenska nareËja in so bili veËinoma nepismeni. Prilož nost za izobrazbo so imeli samo najbolj nadarjeni, ki jim je šolanje omogoËila Cerkev ali dobrotniki. Kakor je razvidno iz ohranjenih rokopisov, so duhov niki vernike uËili v slovenšËini osnovne molitve, v cerkvah pa so v slovenšËi ni lahko tudi pridigali ali peli. Mesta so bila dvo- ali trojeziËna ‡ mešËani so govorili nemško in slovensko, ponekod tudi italijansko. PlemiËi so poleg nemšËine veËinoma znali tudi slovensko, še posebej tisti, ki so bili v tesnejših stikih s kmeËkim prebivalstvom. Zapisovali pa slovenšËine praviloma niso.
ZGO
ar n
SlovenšËina se v javnosti ni rabila samo v Cerkvi, ampak tudi ob nekaterih drugih priložnostih ‡ v slovenšËini so denimo ustoliËevali karantanskega kneza in pozneje koroškega vojvodo. Pesnik vitez Ulrich von Liechtensteinski je leta 1227 v svojo nemško pesniško knjigo zapisal slovenski pozdrav, kot ga je slišal od koroškega vojvode: flBuge waz primi, gralva Venus« (flBog vas sprejmi, kraljica Venera« ‡ pesnik je imel namreË na šËitu podobo Venere). Drobci v rokopisih nam kažejo zametke pesniškega ustvarjanja v slovenšËini. Tudi na cesarskem dvoru slovenšËina ob koncu srednjega veka ni bila neznana: redki slovenski izobraženci so jo uporabljali predvsem v di plomatskih odposlanstvih avstrijskega cesarja v Rusiji (zlasti v Moskvi), saj je znanje slovenskega jezika vsaj delno omogoËalo razumevanje drugih slovanskih jezikov. Celo sam cesar Maksimilijan I. se je v zaËetku 16. stoletja moËno zanimal za slovenšËino.
jig
Najbolj cenjeni jezik v tistem Ëasu je bila latinšËina. V njej je potekala veËina cerkvenega življenja, rabili pa so jo tudi vsi tedanji evropski izobraženci, tudi tisti, ki so prihajali iz Slovenije. Naš rojak Bernard Perger iz Zgornje ŠËavnice (1440 do okr. 1510) je kot profesor na dunajski univerzi napisal celo uËbenik latinšËine, ki so ga uporabljali mnogi tedanji študentje. To je bila prva slovnica, ki jo je napisal kak Slovenec.
kn
Ohranjena srednjeveška besedila nam priËajo, da je bila raba slovenšËine že v srednjem veku precej raznovrstna. Tako imamo ohranjena:
− besedila za cerkveno rabo (Celovški ali Rateški, Stiški in Starogorski rokopis), − prisežna besedila (Kranjski rokopis), − besedila upravnega znaËaja (»ernjejski ali Beneškoslovenski rokopis), − zapis števnikov in izrazov za mesece (Videmski rokopis, Škofjeloški rokopis), − drobce pesniškega snovanja (dve veËjeziËni pesmi Oswalda von Wolkensteina, Auer spergov rokopis) in številne drobnejše zapise slovenšËine. Bogata ljudska književnost se je stoletja ohranjala z ustno tradicijo. Iz leta 1515 imamo na nemškem letaku ohranjene tudi prve tiskane besede v slovenšËini: flStara prauda ... leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina«.
Z G O D O V I N A
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 19
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
19
7/20/10 4:12:58 PM
— 900 —
Srednji vek Prvi pomembnejši zapisi v slovenšËini
— 950 —
najstarejši zapisi slovenskih imen
— 1000 —
— 1050 — — 1100 —
— 1150 —
1362−1390 Celovški ali Rateški rokopis • oËenaš, zdravamarija, vera
1458 Videmski rokopis • slovenski izrazi za števnike
— 1250 — — 1300 — — 1350 —
po 1497 »ernjejski ali Beneškoslovenski rokopis • seznam ustanovnih maš
po 1500 (morda tudi zgodnejši) Kranjski rokopis • pet priseg
jig
— 1400 —
— 1450 —
1227 pozdrav, zapisan pri Ulrichu Liechtensteinskem
1428, 1440 Stiški rokopis • pesem, molitvi in dva spovedna obrazca
1466 Škofjeloški rokopis • slovenska imena za mesece
1492−1498 Starogorski rokopis • oËenaš, zdravamarija, vera
okoli 1500 Auerspergov rokopis • osnutek pesmi v slovenšËini
okoli 1500 naËrt za pridigo
1515 tiskani letak Ain newes lied von den kraineri∫chen bauren (Nova pesem kranjskih
kmetov) • nemško besedilo navaja slovenski stavek
kn
— 1500 —
1416−1417 dve veËjeziËni pesmi Oswalda von Wolkensteina
ar n
— 1200 —
972−1039 Brižinski spomeniki • dve molitvi in pridiga o pokori
a. co m
— 1550 —
— 1600 — — 1650 —
20
GOVORICA JEZIKA 4-1pogl-Prelom.indd 20
Z G O D O V I N A
S L O V E N S K E G A
J E Z I K A
7/20/10 4:13:00 PM