a. co m
nataŠa Golob
Oblika in slog
uČbenik ZA Izbirni predmet UMETNOSTNA ZGODOVINA
kn
jig
ar n
v 7., 8. ali 9. razredu osnovne �ole
1 OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 1
2/26/09 4:26:28 PM
OBLIKA IN SLOG UËbenik za izbirni predmet umetnostna zgodovina v 7., 8. ali 9. razredu osnovne šole
a. co m
Avtorica dr. Nataša Golob Recenzenta dr. Martin Germ, mag. Olga PauliË Svetovalka Alenka Puschner, prof. Urednica in lektorica Mija Longyka Risbe mag. Jakob KlemenËiË Oblikovna zasnova Mojca Dariš
ar n
Oblikovanje in raËunalniški prelom Dušan Obštetar, Nataša Golob
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 12. 2. 2009 s sklepom št. 6130-1/2009/27 potrdil uËbenik OBLIKA IN SLOG za izbirni predmet umetnostna zgodovina v 7., 8. ali 9. razredu osnovnošolskega izobraževanja, ki ga je napisala Nataša Golob. Ÿ Modrijan založba, d. o. o.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
jig
7.072(075.2)
GOLOB, Nataša, 1947Oblika in slog. UËbenik za izbirni predmet umetnostna zgodovina v 7., 8. ali 9. razredu osnovne šole / Nataša Golob; [risbe Jakob KlemenËiË]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2009 ISBN 978-961-241-314-9
kn
244080384
Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir NešoviÊ Natisnila Mond grafika, d. o. o. Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2009 Prva izdaja
2 OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 2
3/2/09 2:47:03 PM
KAZALO
5 6 8 10 11 12 13 14 15 17 18 19 20 22 22 23 25 26 28 28 30 31 33 34 37 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 50 51 52 53 54 55 56 58 59 60
kn
jig
ar n
a. co m
PREDGOVOR UVOD Umetnik gre v šolo Delavnica grškega mojstra Bog s šestilom Svetnik in slikar Opazovati, videti, razumeti Akademija in ljubezen do antike DrhteËe skrito življenje Vzori in posnetki Ko kip ne miruje Preden krenemo na pot OBLIKA IN SLOG Kaj je egip»anski kanon? Butara iz trstike in steber iz kamna VeliËanstvo in nebeški spremljevalki Dvorni uradnik v kvadratni mreži Najlepša med vsemi ARHAJSKA IN KLASI»NA LEPOTA SenËne podobe Najlepše slike so krasile stene Plemeniti mladeniËi Mojstrstvo, ki ostaja uganka Še vedno posnemamo podobo Partenona ŠIRJAVE POZNE ANTIKE Stare oblike v novih zaporedjih Arhitektura kot preseneËenje Prehod v slavo Ob rojstni uri helenizma Odisejeve pokrajine Prostorske uganke Iz flmale Troje« ob Savinji Dobro, da niso izgubili bitke! MašËevanje bogov Neusmiljena resniËnost portretov »VRSTE OBLIKE ROMANIKE Katedrala po volji mešËanov Na poti do romarskega cilja Vse je vidno z enim pogledom Kakšno kronico naj ima steber? Zlata Marija, osvetljena s sveËami Delaj dobro in boj se peklenšËkov! Slika mora povedati zgodbo Kako mehke so oblike iz brona! »rke kot šopki listov in rož
OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 3
2/26/09 4:26:28 PM
62 63 65 66 68 71 73 74 76 77 79 80 81 82 83 84 85 87 88 89 91 93 94 95 96 98 98 100 100 102 103 104 105 105 107 108 110 112 114 114 115 116 118 120 121 123 126 131
134 135 136
kn
jig
ar n
a. co m
PRESOJNA LAHKOTNOST GOTIKE Vrtoglave višine Majhno, a odliËno Kako so se kipi sprehodili v prostor Pesnik in pripovednik, sanjaË in opazovalec Ples rok in ples oseb RENESANSA ‡ POMEMBNA BESEDA Vrnitev idealnega Ëloveka Silaki pripovedujejo bibliËne zgodbe Mirni in bežeËi prostori Kakšen Ëudež! Utrdba? Ne, mestna palaËa! MatematiËno pretehtan prostor Kupola kipi pod oblake Svetloba severnih krajev Hude sanje BARO»NO, BOGATO, BAHATO Srce baroËne Ljubljane Prostorske uganke Okamenela pesem ŽuboreËa predstava sredi trga BaroËni realizem Svetniki potujejo v nebesa Knez med slikarji Menjave straže ni bilo O»ARLJIVI ROKOKO Zapeljani pogled Pozlata in blešËava PreobleËena antika Bi kramljali o umetnosti? Prijazni svetniki Kitajci na obisku ZAPLETENO 19. STOLETJE Neoklasicizem in antiËne veliËine »ustvena moË podobe Razpoloženje vsakdanjika Otoki barve NavdihujoËa mehkoba SMELE PREOBRAZBE ARHITEKTURE Steklene stene Organske oblike Hiša mnogih spominov Brezmejna fantazija IZZIV Figuralika in geometrijska telesa Nadrealizem ali pripovedi iz sanj Abstrakcija ali skrite oblike pRI POMENKU
OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 4
Imensko kazalo Seznam slikovnega gradiva Viri slikovnega gradiva in citiranih odlomkov
2/26/09 4:26:28 PM
predgovor
a. co m
Umetnost in umetniki? Seveda, pomen teh besed poznamo. Kaj pa umetniški slog? To bomo spoznali na naslednjih straneh. Kot pove naslov uËbenika, smo se namenili stopiti med umetnine tako, da jih bomo lahko opredelili po njihovih oblikovnih in slogovnih znaËilnostih. Nekatere slogovne oznake, kot renesansa, barok, romantika itd., o katerih bomo govorili pri spomenikih slikarstva, kiparstva in arhitekture, že poznaš iz drugih predmetov, na primer književnosti in glasbe.
Opisi zgodovinskih slogov se prepletajo s predstavitvami družbenega dogajanja
v Ëasu, ko so umetnine nastajale. Oblike umetnin so namreË odvisne od naroËnikov in obËinstva, od raziskovanja novosti in splošnega mnenja o tem, kaj je lepo. Tako veliko izvemo o okusu družbe, Ëe pa likovna dela povežemo z literarnimi, glasbenimi in odrskimi stvaritvami, si lažje predstavljamo celotno umetniško ustvarjalnost posameznih obdobij.
ar n
UËbenik je povezan z dvema drugima: v uËbeniku Kaj nam govorijo umetnine so
predstavljene najpomembnejše vsebinske znaËilnosti likovnih del, uËbenik Življenje, upodobljeno v umetnosti pa pripoveduje, kako umetnost zrcali dogajanje v družbi. Vsak od njih predstavlja zaokroženo vsebino, vsi pa so notranje povezani: nekatera pomembna dela, o katerih govorijo tukajšnja poglavja, boš našel tudi v omenjenih dveh uËbenikih.
jig
V tem uËbeniku so predstavljeni samo najpomembnejši slogi in le nekatere, za
posamezen slog znaËilne umetnine ter vodilni umetniki. Izbrana dela so opisana z besedo in ponazorjena s sliko. Odlomki iz književnih del in zgodovinskih virov pa prispevajo k širjenju obzorja.
Zbiranje znanja in sestavljanje razliËnih sporoËil je zanimivo poËetje. Nikoli ne
kn
vemo vsega, zatorej odpri še kakšno knjigo in sam poišËi odgovore. Poveži znanje, pridobljeno pri drugih predmetih, z vsebinami iz umetnostne zgodovine, spomni se umetnin, ki si jih spoznal na potovanjih, ob obiskih galerij in muzejev, predvsem pa ne pozabi zgodovine, kulture in umetnosti domaËega kraja.
Noben uËbenik ne nauËi vsega, je pa opora pri pridobivanju znanja. Vzemi liste
ali zvezek: nariši ali nalepi slike, ki spremljajo poglavja iz uËbenika, in zapiši misli, ki se ti ob tem porodijo. S tem se bo širilo in utrjevalo tvoje znanje in ostal bo prijeten spomin na umetnine, ki jih boš spoznaval skozi razlage v Obliki in slogu. Avtorica
5 OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 5
2/26/09 4:26:28 PM
kn
jig
ar n
a. co m
UVOD
OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 6
2/26/09 4:26:29 PM
a. co m ar n jig
kn OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 7
2/26/09 4:26:33 PM
umetnik gre v šolo Ali lahko govorimo o umetnosti in njenem razvoju, ne da bi se ozrli na umetnike
a. co m
in se vprašali, kako so znali zamisli prenesti v svoja dela? Si znamo predstavljati, kje in kako so se uËili, kako so svojo nadarjenost oblikovali? Vsak umetnik je šel po svoji poti.
Ustavimo se ob treh risbah, ki jih je slikar Janez Šubic ok. leta 1885 pripravil za
poslikavo neke vile v NemËiji. Ti osnutki sestavljajo zaokroženo celoto. Na vsaki risbi je v polkrožno oblikovanem polju fantiË, ki je zatopljen v delo. Vse je skoraj tako, kot bi gledali odraslega umetnika v ustvarjalnem zanosu: vsak ima znaËilno orodje in se ubada z bodoËo umetnino. Risbe ponazarjajo tri umetnostne stroke: slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo.
Slikar krajinar je stojalo postavil v pokrajino in se lotil slikanja drevesa, za katerim
ar n
se vidi grad. V rokah ima paleto in ob levi roki škatlo s tubami ter stekleniËko razred Ëila. Kipar vihti kladivo in z dletom izvablja gube iz kamna, ki bo najbrž postal kip grške boginje Atene. Zraven je prislonjen relief bradatega moškega v profilu. Na levi je prekucnjen ženski kip, ob njem pa nekaj kosov orodja: kladivo, šestilo in merilne klešËe. Arhitekt se s šestilom v roki sklanja nad naËrtom, razgrnjenim na mizi. Na njegovi levi je risalna deska, na kateri je pripeta risba stebra; desko podpira lepo klesan kapitel. Na drugi strani je kotno ravnilo, položeno na kos kamnite grede, v ozadju je del stebra.
Ti fantiËi so poosebitve treh umetnostnih strok (
Kaj nam govorijo umetnine, str. 27). Risbe nas popeljejo v umetnikovo delovno okolje, v njegov atelje.
jig
Dolga stoletja so bodoËi umetniki prevzemali znanje starejših rodov v delavnicah, kjer so opazovali mojstre. PriËeli so kot vajenci in pomoËniki pri preprostih opravilih. Pred približno petsto leti pa so zaËeli ustanavljati posebne šole, akademije, namenjene bodoËim slikarjem, kiparjem, zlatarjem, rezbarjem, arhitektom, oblikovalcem.
kn
V starejših obdobjih so spremembe v umetnosti potekale poËasi, vËasih je minilo
veË desetletij ali celo stoletij, preden je prišlo do bistvenega preobrata. Danes je vse drugaËe: umetnost je kot vulkan, ki bruha novosti.
Umetnost ni sad, ki sam pade v naroËje. Umetnik mora znati marsikaj: obvlada-
ti mora svojo stroko in vešËine postopkov, tehnike, s katerimi zagotovi svojemu delu želeno konËno podobo. Svojo nadarjenost in ustvarjalno moË mora razvijati, poka zati mora novo stran umetnosti in ne ponavljati že znanih vsebin in oblik. Biti mora izobražen, raziskovati mora nove umetniške probleme in iskati rešitve. Umetnina ni vsako lepo narejeno delo. Predvsem vsebuje sporoËilo, ki zraste iz umetnikovega navdiha.
8 OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 8
2/26/09 4:26:33 PM
a. co m ar n jig
kn
Janez Šubic: Slikar krajinar, kipar, arhitekt
9 OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 9
2/26/09 4:26:34 PM
DELAVNICA GRŠKEGA MOJSTRA Bi skoËili v staro GrËijo, v Ëas, ko so zidali svetišËa na atenski Akropoli? Tedaj so
a. co m
se bodoËi umetniki šolali pri izbranem mojstru, pred tem pa so se morali nauËiti pisati, brati, raËunati, se izuriti v glasbi, postati dobri športniki. Umetniki so veljali za ljudi, ki so jih navdihnili bogovi. Zato so se zavedali, kako pomembni so: na svoja dela so se podpisovali. A Ëeprav so se družili z odliËniki in so bili premožni, so svoja dela sami klesali, brusili in gladili površine.
Na keramiËni vazi iz 5. stoletja pr. n. št. so naslikani prizori iz kiparjeve delavni-
ce, oziroma iz livarne, kjer so kipe ulivali v bron in jim dajali konËno podobo. Grki so bili mojstri ulivanja v bron (str. 33‡34).
Moški na levi brklja po talilni peËi, tisti na desni pa s kladivcem obdeluje že ulit
bronast kip moškega telesa. Kipu manjka glava, a ta je že pripravljena ob njegovih nogah: le še pritaliti jo bo treba in kip bo dobil konËni videz. Visoko v zraku visijo noge za naslednji kip, kar nam pove, da so velike kipe ustvarjali po kosih. Na steno je obešeno orodje ‡ kakšna zbirka!
ar n
Še danes nam bronasti kipi iz antiËne GrËije jemljejo sapo, ker so oblikovno popolni, v upodobljenih osebah pa je Ëutiti njihovo razpoloženje.
kn
jig
Zevsovo svetišËe v Olimpiji je veljalo za eno od Ëudes sveta. Zanj je kipar Fidija izklesal lepe kipe, ki so poželi veliko hvale in obËudovanja. Ljudje so vedeli, da je kiparjenje zelo trdo delo. Rimski pisatelj Plutarh je na koncu dolge hvalnice rekel, da si vseeno noben kip (!) ne bi želel biti Fidija, Ëeš da je kiparjevo delo dosti prenaporno.
Duris: Kiparjeva delavnica
10 OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 10
2/26/09 4:26:35 PM
BOG S ŠESTILOM V srednjem veku so mnogi izobraženci ‡ in med njimi številni umetniki ‡ prebi-
a. co m
vali v samostanih ali blizu njih. Tam je bilo namreË dovolj knjig, v katerih so bili tudi zapisi o umetnosti. Tudi okolje je bilo pogosto prav umetniško, saj so cerkve in samostane krasile vsakovrstne stvaritve. Vendar so v oËeh srednjeveških ljudi slike in kipi samo dopolnjevali in poudarjali lepoto zgradb (samostanov, cerkva in gradov): med vsemi strokami so namreË najbolj cenili arhitekturo. Slikarji in kiparji so tja do leta 1300 veljali predvsem za rokodelce, arhitekti pa za izobražence, saj so se morali dolgo šolati, znati so morali geometrijo in aritmetiko, se spoznati na astronomijo in tudi na glasbo. Na arhitekta so gledali kot na znanstvenika. Njegovo delo so primerjali z delom Boga Stvarnika.
Ok. leta 1200 je nastala miniatura, ki krasi pergamentni rokopis Biblije. Na njej
Gotska miniatura: Bog ustvarja svet
kn
jig
ar n
vidimo Boga OËeta, kako ustvarja svet: Naj bo lep, naj se svetloba jasno loËi od teme, naj bo kopno povsem drugaËno od vodovij, naj bo nebo nad zemljo! OdloËil se je, da bo imela Zemlja pravilno obliko: sklonil se je in s šestilom zarisuje krog. Med njegove obrvi se je zarezala guba, tako pozorno gleda na zemeljsko oblo pod svojimi rokami. Kako zanimivo je sporoËilo v tej drži Boga OËeta! Njegovo držo so posneli po gibih srednjeveških arhitektov, ki so se prav tako sklanjali nad pergament ali nad zglajena tla, kamor so s šestili in ravnili risali oblike velikih stavbnih prvin: obokov, opornikov, stebrov, slikanih oken. Vsak del je moral biti geometrijsko popoln in matematiËno natanËen, da so se uravnotežili pritiski obokov, ki so se vËasih dvigali tudi 50 metrov visoko. »e so si delo Boga pri ustvarjanju sveta predstavljali podobno kot delo arhitekta, potem lahko sklepamo, da so arhi tekte zelo spoštovali.
Srednjeveške cerkve so pogosto izredno zvoËne. Besedo s prižnice in pesem menihov je bilo treba slišati po vsem prostoru. V tem so bili srednjeveški arhitekti mojstri. Nekateri cerkveni prostori so bili flmutasti« in tam so si pomagali tako, da so na dobro domišljena mesta v stenah vzidali posebno oblikovane lonËene posode, imenovane štimance. Pri nas so posebno znamenite štimance v gotski cerkvi kartuzije Pleterje.
11 OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 11
2/26/09 4:26:37 PM
SVETNIK IN SLIKAR Umetniki so imeli zavetnike ‡ zaradi varnosti in v oporo pri delu. AntiËni grški
To je storil tudi flamski slikar Rogier van der Weyden ob koncu 15. stoletja. Od
prl nam je pogled v svoj dom, odliËno mešËansko hišo. Z odprtega balkona se širi pogled na reko ob mestu in jasni obrisi pokrajine izginjajo v oddaljeno obzorje. Mirno razpoloženje napol njuje prostor. Pod baldahinom sedi Marija, ki kot mlada mati doji JezušËka, slikar, preobleËen v svetega Luko, pa ju riše. Sprem ljamo postopek nastajanja umetnine. Marija in Jezuš Ëek sta slikarjev model, njegova dnevna soba pa atelje. Tu je nastala zamisel, kakšna naj bo slika. Skrbno in natanËno je zabeležil vsako podrobnost. V nekem trenutku bo tega sreËanja konec: podoba Marije z otrokom (kot si jo je zamislil) bo odplavala proti nebu, Rogier bo odšel in v svoji delavnici dokonËal sliko.
kn
jig
ar n
Rogier van der Weyden: Sv. Luka slika Marijo
a. co m
umetniki so imeli boginjo Ateno, rimski pa njeno dvojnico Minervo. V srednjem veku je bil zavetnik slikarjev sv. Luka, ker naj bi po legendi on naslikal podobo Marije z Jezusom. Slikarji so se pogosto flpreoblekli« v tega svetnika in se upodobili v prikritih avtoportretih, hkrati pa so se predstavili sredi dela, za slikarskim stojalom ali s skicirko v roki.
To je upodobitev slika nja izmišljenega modela, ki je ideal lepe ženske tistega Ëasa. Pa poglejmo, kako se je dela lotil Leonardo da Vinci!
12 OBLIKA IN SLOG-Prelom.indd 12
2/26/09 4:26:40 PM