a. co m
Karla Zajc Berzelak, Alenka Arbiter, Nataša Hribar
ar n
GOVORICA JEZIKA
kn
jig
DELOVNI ZVEZEK
Slovenščina za 2. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol
S P O R A Z U M E V A N J E
govorica jezika 2 dz 001-035.indd 1
2 1
8.5.2018 11:32:17
GOVORICA JEZIKA 2, Delovni zvezek Slovenščina za 2. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol
a. co m
Avtorice: Karla Zajc Berzelak Alenka Arbiter dr. Nataša Hribar Recenzentka: Irena Velikonja Urednica: Zala Mikeln
Fotografije: Metod Perme, Peter Zajc, arhiv založbe Modrijan Oprema in oblikovanje: Gorazd Rogelj, o3, d. o. o. Prelom: Vilma Zupan
jig
ar n
Izdala in založila: Modrijan založba, d. o. o. Za založbo: Branimir Nešović Naklada: 500 izvodov Natisnjeno v Sloveniji Ljubljana 2018 Prva izdaja, tretji natis
© Modrijan založba, d. o. o.
kn
CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) ZAJC-Berzelak, Karla Govorica jezika 2 : slovenščina za 2. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol. Delovni zvezek / Karla Zajc Berzelak, Alenka Arbiter, Nataša Hribar ; [fotografije Metod Perme, Peter Zajc, arhiv založbe Modrijan]. – 1. izd., 3. natis. – Ljubljana : Modrijan, 2018 ISBN 978-961-241-281-4 1. Arbiter, Alenka 2. Hribar, Nataša, 1975– 294269440
www.modrijan.si
govorica jezika 2 dz 001-035.indd 2
8.5.2018 11:31:21
KLJUČ ZA UPORABO DELOVNEGA ZVEZKA
JEZIKOVNA PRAVILA IN JEZIKOVNA PRAKSA
JEZIKOVNO UREJANJE BESEDIL
a. co m
V okvirčkih na začetkih poglavij so povedi, ki že dolgo krožijo po spletu. Duhovito ponazarjajo vsebino poglavij in so namenjene popestritvi pouka, lahko tudi resnemu premisleku o jezikovnih pravilih, ki jih v praksi hote ali nehote pogosto kršimo.
V vsakem poglavju so naloge, namenjene iskanju in odpravljanju slogovnih pomanjkljivosti ter jezikovnih napak. Nad povedi napišite pravilno različico; če želite, lahko napake označite tudi s popravnimi znamenji.
SAJ NI RES, PA JE – vaš komentar
ar n
Primere iz nalog dijakov in maturantov preberite in ustrezno popravite. Napake in slabosti, ki ste jih opazili, primerjajte s snovjo, obravnavano v poglavju.
naloga ob videoposnetku
jig
naloga za preverjanje znanja celotnega poglavja, zastavljena kot razčlemba neumetnostnega besedila na maturi
naloge, namenjene izražanju mnenja, jasnemu utemeljevanju in razvijanju govorniških spretnosti
OD MNENJA DO UTEMELJITVE
kn
Razdelite se v dvojice. Vsaka dvojica naj izbere eno od ponujenih trditev, razpravlja o njej, oblikuje mnenje, ga utemelji ter poroča o svojih ugotovitvah. Na koncu skupaj ugotovite, katere trditve so pravilne, in jih označite. DEBATA
V razredu organizirajte debato. Debatirata dve skupini, vsako sestavljajo trije člani. Ena skupina trditev zagovarja, druga ji nasprotuje. Člani debatnih skupin, tako zagovorniške kot nasprotne, se morajo vsebinsko
001-035-GJ2-DZ.indd 3
4.3.2014 8:58:54
pripraviti, ne glede na to, kakšno je njihovo osebno prepričanje o problemu. Izberejo tudi govorca.
a. co m
Zagovorniška skupina najprej predstavi svoje argumente, nato jih govorec nasprotne strani zavrne in predstavi argumente svoje skupine. Debaterjev naj med njihovim govorom nihče ne prekinja. Poslušalci pripravijo vprašanja, s katerimi poskušajo omajati argumente obeh skupin. Člani skupin nato na novo oblikujejo argumente, ponudijo nove dokaze, primere in podatke.
V zaključnem govoru predstavnika obeh skupin zavrneta ali sprejmeta nove ugotovitve druge skupine in razmislita, ali je možen tudi kompromis.
kn
jig
ar n
Poslušalci na koncu ovrednotijo nastop obeh skupin.
001-035-GJ2-DZ.indd 4
4.3.2014 8:58:54
KAZALO
a. co m
BESEDE
POMEN BESED ......................................................... Izrazna podoba besed in pomen ....................................... SSKJ in slovarski sestavek ............................................ Razmerja med besedami .............................................. Besedne zveze .........................................................
8 8
11
13 17
IZVOR BESED ........................................................... 25 Domače in prevzete besede ........................................... 25
jig
ar n
PISNA PODOBA BESED ............................................. Črke .................................................................... Velika začetnica ....................................................... Imena bitij ............................................................. Zemljepisna lastna imena ............................................. Stvarna lastna imena .................................................. Javno obvestilo ........................................................ Odločba ................................................................
kn
SLOGOVNA ZAZNAMOVANOST BESED ....................... Slog (stil) besedila ..................................................... Slogovno zaznamovane besede ....................................... Strokovni izrazi – têrmini .............................................. Poročevalski slog ...................................................... Poročilo ................................................................ Reportaža ..............................................................
TVORBA BESED ........................................................ Tvorjenke in netvorjenke .............................................. Besedotvorni načini ................................................... Tvorjenke in pravopis .................................................. Življenjepis ............................................................
001-035-GJ2-DZ.indd 5
36 36 36 37
39 40 42 44
52 52 53 57 59 61 62
68 68 69 75 77
4.3.2014 8:58:54
OD BESEDE DO POVEDI 84 84 87 89
a. co m
BESEDNE VRSTE...................................................... Pomen in oblika besed................................................ Polnopomenske in nepolnopomenske besede ....................... Oblika besed ..........................................................
SAMOSTALNIŠKA BESEDA ....................................... Samostalniki .......................................................... Samostalniški zaimki ................................................. Javno vabilo ..........................................................
ar n
PRIDEVNIŠKA BESEDA ............................................. Pridevniki ............................................................. Pridevniški zaimki .................................................... Števniki ............................................................... Izrazna moč pridevnikov .............................................. Javno pismo .......................................................... Javno opravičilo ......................................................
kn
jig
GLAGOL ................................................................. Pomen glagolov ...................................................... Trajanje glagolskega dejanja ......................................... Oblika glagolov ....................................................... Vpliv glagolov na druge besede ...................................... Slogovne posebnosti glagolov ....................................... Zakon in statut .......................................................
PRISLOV ................................................................. Pomen prislovov ...................................................... Vrste prislovov........................................................ Prijava ................................................................ Pritožba ...............................................................
99 99
110 113
120 120 126
128
130 132 132
139 139 140 142 150 150 152
159 159 160 163 166
6
001-035-GJ2-DZ.indd 6
4.3.2014 8:58:54
a. co m
1
Pomen besed Izvor besed Pisna podoba besed Slogovna zaznamovanost besed • Tvorba besed • • • •
kn
jig
ar n
BESEDE
S P O R A Z U M E V A N J E
001-035-GJ2-DZ.indd 7
7
4.3.2014 8:58:54
POMEN BESED
a. co m
Besedilo bo bolj razgibano, če v njem uporabljate sopomenke. Tako besedilo je tudi pestrejše.
Izrazna podoba besed in pomen 1. Preberite besedili.
Najlepša nemška beseda
Najlepša angleška beseda
jig
ar n
Najlepša nemška beseda je Habseligkeiten – imetje. Izbrana je bila med več kot 20.000 predlogi. »Imetje ne pomeni le lastnine, bogastva nekega človeka, temveč njegovo posest, in to izrazi s prijazno-sočutnim podtonom, zaradi katerega nam postane lastnik teh stvari simpatičen in prikupen. Značilen predstavnik te vrste posestnikov je recimo šestleten otrok, ki razgrne vsebino svojega žepa in se pri tem razveseli bogastva, raznolikosti ljubljene zbirke.« Nekatere dokaj enostavne besede, med njimi Glück (sreča) in Liebe (ljubezen), so bile predlagane po večkrat, med predlogi pa se je znašlo tudi kar nekaj nenavadnih nemških besed. Ena od takih je Eisenbahnknoten, ki v dobesednem prevodu pomeni vozel železniških tirov, dejansko pa gre za železniško križišče. Omeniti velja tudi besedo Ohrwurm (ušesni črv), ki pravzaprav označuje nadležno pesem, ki se človeku usede v ušesa in je ne more nehati mrmrati. Med bolj znanimi predlogi so se znašli še Pusteblumen (regrat), Sehnsucht (hrepenenje), Feierabend (konec delavnika), Vergissmeinnicht (spominčica), Lebenslust (veselje do življenja), Mitgefühl (sočutje), Wolkenkuckkucksheim
(oblačna kukavičja dežela). Pojavil se je tudi predlog, naj najlepša beseda postane Streichholzschächtelchen (škatlica vžigalic), saj »če ste jo kot tujec sposobni izgovoriti, potem lahko izgovorite karkoli – in to je lepo«.
Najlepšo angleško besedo so izbirali obiskovalci tečajev angleščine po svetu. Med prvih deset od sedemdesetih so se uvrstile besede mother (mati), passion (strast), smile (nasmeh), love (ljubezen), eternity (večnost), fantastic (sanjski, fantastičen), destiny (usoda), freedom (svoboda), liberty (svoboda), tranquillity (spokojnost, mirnost). V drugo polovico so se razvrstile besede kot pumpkin (buča), lollipop (lizika), bumblebee (čmrlj), peekaboo, kangaroo (kenguru), whoops, oi, hodgepodge (enolončnica), fuselage (trup letala) in na zadnje mesto hen-night (dekliščina). Za najlepšo besedo je bila izbrana beseda mother, najbrž ne toliko zaradi svoje izrazne podobe kot zaradi svojega pomena. Je edina med izbranimi besedami, ki izraža odnos med ljudmi. Zagotovo pa bi bil izbor drugačen, če bi besedo izbirali Angleži sami.
kn
a) Primerjajte izbor najlepših nemških in angleških besed (npr. katere besedne vrste prevladujejo, kaj zaznamujejo, pogostnost njihove rabe ipd.) in presodite, kateri se vam zdi izvirnejši. Utemeljite. b) Ugotovite, kateri prispevek vsebuje obsežnejšo utemeljitev izbrane najlepše besede. Je prepričala tudi vas? c) Ali se z izborom najlepših besed strinjate? Utemeljite. č) Katero nemško oziroma angleško besedo bi med naštetimi izbrali vi? Utemeljite.
8
001-035-GJ2-DZ.indd 8
P O M E N
B E S E D
4.3.2014 8:58:54
2. Preberite besedilo.
Slovenska besedna misica je »midva« sala Irena Falout iz Ljubljane, »ker je tudi po čustveni plati lepše od ljubezni«. Na tretje mesto se je uvrstila beseda »tačka«, ki sicer izvira iz besede taca in je k nam prišla iz Nemčije v srednjem veku. »Ob besedi tačka se raznežim, spomnim se na mladičke psov in mačk. Tačka je, kot me ženske, nežna, lepa in mehka, vendar se v njej skrivajo ostri kremplji, ki pridejo na dan le, kadar je zares treba,« je zapisala Maja Herzog iz Maribora. Sledijo si besede dežela, tolmun, obzorje, ozare, jutro, mama in lebdenje. Marko Snoj je dejal, da ni grdih besed, grde so le stvari, ki jih poimenujemo, igralec Andrej Rozman - Roza pa je predlagal, da bi izbirali tudi besede novinke pa ogrožene in morda tudi izposojene iz drugih jezikov. Ob tej priložnosti sta Vita Mavrič in Vinko Vasle zapela tudi pesem Midva, ki jo je tako rekoč čez noč uglasbil mojster Mojmir Sepe. Jože Jerman
a. co m
Bilo je nekako tako, kot se dogaja na lepotnih tekmovanjih. Žirija, vodila jo je publicistka Marjeta Kajzer Novak, je v prostorih Nove revije včeraj opoldne določila, da je najlepša slovenska beseda »midva«. Na natečaj, ki ga je razpisala revija Jana, je prišlo kar 2021 predlogov, veliko, če pomislimo, da so si podobno tekmovanje prvi zamislili Nemci. Tam so zbrali nekaj čez dvajset tisoč predlogov, vendar jih je kar štiridesetkrat več kot Slovencev, to pa pomeni, da v Sloveniji skrb za lepo slovensko besedo še ni zamrla. »Midva sva dva, midva sva dvojina, midva sva par. Midva sva več kot eden, od naju nikoli ni nihče osamljen. Midva sva skupaj, ker sva različna. Z nama so še najini in midva sva njihova,« je zapisala Marija Smolej iz Kresnic. Na drugo mesto se je, po besedah urednika Vinka Vasleta, ki si je skupaj z Majo Lupša tudi zamislil nenavadno tekmovanje, uvrstila beseda »hrepenenje«, zato, kot je zapi-
ar n
(Večer, 1. april 2005.)
a) Povzemite vsebino poročila.
jig
b) Kako razumete izraz, s katerim je v naslovu poimenovana beseda midva?
c) Ovrednotite utemeljitev, ki jo je na tekmovanje poslala predlagateljica besede midva?
kn
č) Komisijo je prepričal tudi občutek midvosti, ki ga izžareva beseda midva. Kaj pomeni ta beseda?
d) Napišite izvirno besedilo razpisa za najlepšo besedo. Razpis, ki je namenjen dijakom vaše šole, naj vsebuje tudi ustrezne podatke: do kdaj je treba oddati predloge, kaj naj predlogi vsebujejo, kdo so člani komisije, kdaj bo razglasitev rezultatov in kakšna je nagrada. P O M E N
001-035-GJ2-DZ.indd 9
B E S E D
9
4.3.2014 8:58:54
e) Izberite slovensko besedo, ki se vam zdi najlepša, in napišite tehtno utemeljitev.
a. co m
3. Preberite besedilo.
ar n
(Na ladji Beletrina, Zvočni posnetek, Študentska založba, Ljubljana 1999.)
a) Besedni del besedila je sestavni del celostne likovne podobe besedila. Razmislite, zakaj so uporabljene različne velikosti in različne oblike črk. b) Kaj po vašem mnenju ponazarjajo črke in kako dopolnjujejo in sooblikujejo likovno podobo besedila?
jig
c) Raziščite, kdo so člani Beletrinine »posadke«. 4. Preberite besedili.
kn
Kako beermo? Iz šutdije, ki jo je nraedil nkei porfesor iz Cambirdga, izahja, da slpoh ni vžano, v kaškenm vsrtnem rdeu so čkre v nkei bsedei, vžano je smao, da sta pvra in zdanja čkra na praevm msetu. Na pvri pgoled igzleda zleo knofuzno, vdnear je mgočoe kjlub tmeu barti. Rzalog je v tem, da mžogani ne brejejo vaske čkre psoebej, apmak bsedeo kot cleoto. I. K.
Isštudi je kijo jena rediu nekipro fesoriskam bridžais haja daslo hniv ažno vkak šnemvrstnem redusoč rke vnekib esedi.
(Delo, 30. november 2006.)
a) Pravilno prepišite prvo besedilo. b) Primerjajte besede – katere so ostale nespremenjene? Poskusite razložiti, zakaj. 10
001-035-GJ2-DZ.indd 10
P O M E N
B E S E D
4.3.2014 8:58:54
c) Se strinjate z vsebino besedila? Svoj odgovor utemeljite. č) Katero besedilo je bilo laže prebrati? Zakaj?
a. co m
d) Kaj lahko na podlagi zapisa sklepate o pomenu zapisa besede? Ali je presledek med zapisanimi besedami pomembnejši od zaporedja črk v besedi? Utemeljite.
SSKJ in slovarski sestavek
jig
ar n
1. Preberite slovarski sestavek.
(Slovar slovenskega knjižnega jezika, SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS, Ljubljana 1970–1991.)
kn
a) Opišite zgradbo slovarskega sestavka iz SSKJ.
b) Obkrožite glavo slovarskega sestavka in izpišite podatke o besedi, ki jih izvemo iz tega dela sestavka.
c) S pokončno črto označite mesto, kjer se konča zaglavje. Izpišite oblikovne lastnosti, ki jih lahko razberemo o besedi možgani.
č) Ugotovite, koliko pomenov ima beseda. P O M E N
001-035-GJ2-DZ.indd 11
B E S E D
11
4.3.2014 8:58:55
d) Izpišite številke pomenov, ki so slogovno zaznamovani, in kvalifikatorje, s pomočjo katerih ste to lahko ugotovili.
a. co m
e) V ponazarjalnem gradivu pri tretjem pomenu poiščite, kateri družbeni pojav označujemo z besedno zvezo beg možganov.
f) V koliko frazemih se kot jedro pojavlja beseda možgani?
g) Izpišite kvalifikatorja, ki označujeta slogovno zaznamovanost frazemov. Razložite, kaj pomenita.
h) Izpišite podatke, iz katerih lahko razberemo, v katerih strokah se beseda možgani uporablja kot jedro večbesednega strokovnega izraza.
ar n
i) Ugotovite, kateri pogosti bolezni možganov sta omenjeni tudi v SSKJ.
jig
j) Izpišite enega od frazemov in oblikujte čim duhovitejši prenovitveni frazem.
2. V slovarjih in jezikovnih korpusih lahko poizvemo, katere pomene ima določena beseda in kako jo uporabljamo. Poiščite besedo možgani v korpusu Nova beseda, ki obsega okoli 240 milijonov besed, nahaja pa se na spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html. a) V okence vtipkajte besedo možgani in kliknite na okence »Poizvedi«. Koliko izpisov ste dobili?
kn
b) Poiščite še druge oblike besede (možgani, možganov, možganom, možgane). Katera oblika je najpogostejša? Ugotovitev komentirajte. c) Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika lahko razberete, da ima samostalnik možgani v rodilniku množine dvojnico. Poiščite obe obliki: možganov in možgan. Katera je pogostejša? Katero obliko uporabljate sami? č) V pravopisu oblike »možgan« ne najdemo; v enem od jezikovnih priročnikov je celo prečrtana kot nepravilna. Kaj lahko na osnovi tega sklepamo o izboru besed in njihovih oblikah v jezikovnih korpusih?
12
001-035-GJ2-DZ.indd 12
P O M E N
B E S E D
4.3.2014 8:58:55
d) V korpusu poiščite tudi besedne zveze, ki jih za besedo možgani navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika (npr. razvoj možganov, zgradba možganov, ocvrti možgani, skisani možgani, beg možganov, mali možgani …). Katera besedna zveza je najpogostejša? Je ugotovitev skladna z vašimi pričakovanji ali ne? Utemeljite.
a. co m
e) Poiščite še vir posameznih besednih zvez. V katerih virih je najpogosteje uporabljena besedna zveza beg možganov in v katerih mali možgani? f) Iz seznama izpisov besednih zvez beg možganov in mali možgani skušajte ugotoviti, ali sta besedni zvezi lahko rabljeni tudi v prenesenem pomenu.
g) Podobno raziščite besedo možgani in njene oblike še v trenutno največjem korpusu slovenskega jezika FidaPLUS, ki se nahaja na spletnem naslovu http://www.fidaplus.net. h) Katere besede in podatke bi še sami želeli poiskati v jezikovnem korpusu? Preberite navodila za iskanje in se lotite tudi zahtevnejšega iskanja. 3. Sestavite slovar iz besed svojega korpusa SMS-sporočil.
ar n
Razmerja med besedami 1. Preberite besedilo.
S PRIPROŠNJO IN VEDEŽEVANJEM DO POROKE
jig
Ljubezenska razmerja so bila pri nas nekdaj, še posebej na deželi, zapletena zadeva. Kdor ga je imel, ga ni mogel skriti. Ko pa je bilo razmerje razkrito, sta bili možnosti dve: ali ga bodo starši ali skrbniki »požegnali« in se bo treba paru čim prej zaročiti in poročiti ali pa so ju prisilili, da sta se razšla. Ljubezen pa je bila najpogosteje v ozadju.
kn
[Bom dobila dobrega moža?] Če je fante bremenil »ekonomski izračun«, pa je bilo dekleta strah, da bodo ostala brez moža. V obdobjih, ko so ostajala doma (niso hodila na delo), so imela na voljo le dve možnosti: poročiti se ali ostati doma za teto. Tista, ki so si želela bodočega moža, so se zatekala k dejanjem, ki so temeljila na ljudskem verovanju, praznoverju pa tudi na raznih magičnih praktikah, mogokrat tudi na magični moči besede, kajti ljudje so verovali, da se tisto, kar izrečemo z besedami, tudi uresniči.
P O M E N
001-035-GJ2-DZ.indd 13
B E S E D
[Bo al' ne bo?] Na Lucijin večer (13. decembra) so si dekleta skoraj povsod po Sloveniji pod zglavje dala papirnato zvezdo iz trinajstih voglov. Na dvanajstih so bila napisana imena fantov, ki so jih poznala. V noči so se morala dvanajstkrat zbuditi in vsakič odtrgati en vogel. Ob zori jim je ostal le eden z imenom prihodnjega moža. Če jim je ostal vogel brez imena, je to pomenilo, da se še eno leto ne bodo možila. Pomagal je tudi sv. Anton Puščavnik (17. januarja). Posebej znana je bila božja pot k njemu v Špitaliču. Med hojo k
Razglednica z začetka 20. stoletja
13
4.3.2014 8:58:55
[Moč kresnega večera] Na kresni večer, ki ima posebno veliko moč, so na Koroškem dekleta, ki bi se rada omožila, splezala v bezgov grm in ga tresla, rekoč: »Bez bezá, daj možá, kar (= nikar) ená stará, kar ená mvadá, koj ená
srednjegà!« ali pa: »Bzi, bze, bzovc, bodi ledik ali vdovc!« Mož je nato – po ljudski veri – skočil iz grma, da si ga je lahko ogledala, ali pa je v bezgu, tej našim ljudem sveti rastlini, videla vsaj njegov obraz. Ta večer so se dekleta in fantje povaljali tudi po njivi z ovsom ali lanom (dekleta so govorila: »Naj gredo pubi za menoj, kakor gredo konji za ovsom.«) Po tem dejanju naj bi se jim brez težav vdajali tako moški kot ženske.
a. co m
cerkvi so dekleta z glavo butala v skale, ki so jih v okolici Motnika imenovali 'babje peči'. Pele pa so: »Če svet Anton me uslišal bo in dal mi bo možička, mu vsako leto prinesla bom pitanga prešička!«
Tudi fantje so uporabljali različne načine, kako si pridobiti dekletovo ljubezen. Lovili so npr. hrošče, imenovane španske muhe (Lytta vesicatoria), jih posušili, prah pa vrgli v vino ali v vodo in to dali piti dekletu. Ljubezenski napoji so bili sploh zelo priljubljeni. V vino ali v kavo so dajali kapljice človeških življenjskih sokov, npr. menstrualne krvi, sline ali ščepec drobno narezanih las ali sramnih dlak. Dodatkom se je zaradi obredne nečistosti pripisovala ljubezenska čarna moč.
Damjan J. Ovsec
ar n
Razglednica z začetka 20. stoletja
(Prirejeno po: Gea, maj 2008.)
a) Kaj je tema besedila?
b) Naštejte načine, kako so dekleta in fantje v preteklosti skušali pridobiti zakonskega sopotnika. c) Ugotovite, kakšno vlogo je pri tem imela beseda.
č) Kateri slovenski pregovor kaže, da so ljudje v preteklosti verjeli v magično moč besede?
jig
d) Razložite razliko med zagovorom in pregovorom. e) Iz besedila izpišite en zagovor.
kn
f) Iz zagovorov izpišite narečne in pogovorne besede. Razvrstite jih v naslednjo preglednico in jim pripišite knjižne sopomenke. Pravilnost svojih odgovorov nato preverite v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Narečne besede
14
001-035-GJ2-DZ.indd 14
Knjižne sopomenke
Pogovorne besede
Knjižne sopomenke
P O M E N
B E S E D
4.3.2014 8:58:56