Issuu

07/04/2017

08:50

a. co m

SLO_2-3_notranja-naslovnica_c.pdf

ar n

CMY

jig

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 1

10/04/17 13:35

GOVORICA JEZIKA 2 IN 3 SlovenšËina za 2. in 3. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol

Avtorice: Karla Zajc Berzelak Alenka Arbiter dr. Nataša Hribar Recenzenti: dr. Irena StramljiË Breznik dr. Hotimir Tivadar mag. Tina Verovnik Irena Velikonja

a. co m

Urednica: Zala Mikeln

Oprema in oblikovanje: Gorazd Rogelj, o3, d. o. o. RaËunalniški prelom: Dušan Obštetar Goran »urËiË

Izdala in založila: Modrijan založba, d. o. o. Za založbo: Branimir NešoviÊ Naklada: 1000 izvodov Natisnjeno v Sloveniji Ljubljana 2017 Prva izdaja, drugi natis

ar n

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 23. 10. 2008 s sklepom št. 6130-1/2008/229 in na seji dne 12. 2. 2009 s sklepom št. 6130-1/2009/48 potrdil uËbenik Govorica jezika 2 in 3, SlovenšËina za 2. in 3. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol, ki so ga napisale Karla Zajc Berzelak, Alenka Arbiter in Nataša Hribar.

jig

Ÿ Modrijan založba, d. o. o., 2008

CIP ‡ Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.3) ZAJC-Berzelak, Karla Govorica jezika 2 in 3 : slovenšËina za 2. in 3. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol / Karla Zajc Berzelak, Alenka Arbiter,

Nataša Hribar. ‡ 1. izd., 2. natis. ‡ Ljubljana : Modrijan, 2017 ISBN 978-961-241-277-7 1. Arbiter, Alenka 2. Hribar, Nataša, 1975‡ 288403712

www.modrijan.si

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 2

01/03/17 11:46

O U»BENIKU

a. co m

Spoštovani dijakinje in dijaki! Nagovor je mišljen skrajno resno, kajti uËbenik je namenjen vam in vašemu premisleku o pomembnosti sporazumevanja in s tem jezika.

V svetu, v katerem je prava vsebina sporoËil vse bolj prepušËena kritiËni presoji vsakega posameznika, je znanje jezika bistveno. Jezik namreË niso le pravila, jezik je prepoznavna identiteta posameznika ali povpreËje, je manipulacija ali zmanipuliranost, je bližina ali odtujenost, je odnos. UËbenik Govorica jezika 2 in 3 je zgodba o jeziku, ki vas bo popeljala od besede do besedila. RazliËne jezikovne pojave, ki se zlijejo v besedilo, boste spoznavali v petih delih: ‡ Besede (pomen, izvor in pisna podoba besed, slogovna zaznamovanost besed, tvorba besed);

ar n

‡ Od besede do povedi (besedne vrste);

‡ Od povedi do besedila (poved in stavek, poved in besedilo); ‡ Besedila (zapisana in govorjena besedila); ‡ Od besedila do besedila.

Jezik je en sam, le veË obrazov ima, in Ëe ga hoËemo usvojiti, ga moramo spoznavati celostno, zato je v uËbeniku združena snov 2. in 3. letnika.

jig

UËbenik se zakljuËi z dodatkom ‡ izËrpnimi preglednicami snovi, ki bodo koristen pripomoËek tudi pri pripravi na maturo.

Zahvaljujemo so svojim dijakom, ob katerih smo strokovno zorele. Recen zentom in bralcem rokopisa. Avtorjem uporabljenih besedil in posnetkov. Kolegom uËiteljem, ki bodo zaupali. In predvsem vam, ki boste brskali po uËbeniku in mogoËe ugotovili, da pouk jezika sploh ni nujno tako dolgoËasen.

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 3

Avtorice

28/02/17 11:59

KLJU» ZA UPORABO U»BENIKA

a. co m

naslov dela učbenika, ki zajema več poglavij

BESEDE

»e zgubljena beseda je zgubljena, Ëe zapravljena beseda je zapravljena, Ëe neslišana, neizgovorjena beseda je neizgovorjena, neslišana; še zmeraj je neizgovorjena beseda, Beseda neslišana, Beseda brez besed, Beseda v svetu in za svet.

motivacijski uvod

(Thomas Stearns Eliot, PepelniËna sreda 1930, odlomek. V: Pesmi, Mladinska knjiga, Ljubljana 1982. Prevedel Veno Taufer.)

• • • •

Pomen besed Izvor besed Pisna podoba besed Slogovna zaznamovanost besed • Tvorba besed • • • • • •

Referat Javno obvestilo OdloËba Reportaža PoroËilo Življenjepis

po Ë

Besede so tu, da z njimi udejanjimo svojo misel, da jih spregovorimo in zapišemo. Lahko jih tudi zavijemo v molk, Ëe se tako odloËimo. Toda zamujena priložnost se malokdaj vrne, in Perceval nikoli ne bo izvedel, kaj je videl tiste Ëudežne noËi … g a val tlob ena on Aidan lava zrak ona on zemlja sve ram obraz ojke onadva dva Marijke kavb hihitanje lja rob idiot delËek Zem vesolje e ijk hip hip nebo jok oža pr rama Mar Evropa st va k ed šotor Pa r ti pra zemlja konica h mil ona oËi prst kolen veËe ne riz t amp eËka ina a bo prs rje vesolje k Ëas vr svet sonce ti po pred Aid k v za on on an veter vsa od a nad se slab rugi na sonËen ta d med Aidan ti stran na s v zaljubljena dru nov z st var ona gi zmeËkan od po po o na na za b odrezan ina sla trenutek rijk to t za Ma d v papirna no zalju mrznjen proË nezadrž po pod pred bljen oranžen iz da in spet kako pritajnoro oranžen eno ki ko da kaj kako preklet zaustavljen zam definitivno nekje samo šeše in v da st i e Ë akn zdaj o dino pa ka ampak e ki in jen sedeti ti s kot in ki da in o e umir razširiti pogle ne vedeti jati dati hote vedeti ti obrniti biti se s niti ti zaje ijati izteg se opro liti smejati se ti m nihati ita si zahajati oË i hih stiti ne biti zatrest pom pomisliti smejati se i sesuti se vibrirati dogajati se vrtinËiti isliti ti planiti zasopsti razumeti ovedagledati groziti dotakniti se pojemati prijeti p ivati

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 9

8/1/08 10:43:08 AM

ar n

naslovi poglavij in obravnavane besedilne vrste

izhodiščno besedilo, na katerem temelji razlaga

naslov poglavja

Slogovna zaznamovanost besed

zija ali Kolorada in si nekaj podobnega želijo tudi na SoËi. In bolj ko jim poskušam razložiti, da je julija SoËa že nizka in da je treba priti vsaj mesec prej − do konca maja, bolj in bolj postajajo teËni. In ne odnehajo. Raft zapeljem boËno v rolo (podirajoËi se val), da se ga polovica, s polovico teËnih riti vred, potopi. Nekoliko nižje se s Ëolnom zapeljemo na poševno ležeËo skalo. Postavi se v sveËo in teËnobi s premca zletita v vodo. Toda ni in ni jim dovolj. HoËejo ne vem kakšne brzice in valove. In ker brzic julija ni veË, najdejo ﬂžida« na krmi. Mene. Ta SoËa je totalka brez zveze in mi, najbrž še posebno jaz, folku samo krademo denar. Sprva glasno in nato jezno. V roli pod SraËjim gnezdom spet zapeljem raft boËno. Toda tokrat ga rola ustavi in voda, ki v sunkih pada na komoro Ëolna, raft na eni strani potaplja in na drugi dviga. Mora biti vsaj praznik, da se mi da surfat. In s temi bebci sem šel. Toda tudi to jim ni dovolj. HoËejo preklete brzice s televizije in ne odnehajo. ZaËnem jim razlagati o valovih, velikih kot hiše, ko je gladina reke dovolj

VSE, KAR BI MORALI VEDETI O RAFTINGU

jig

Osem omar v Ëolnu

Da o raftarskem vodniku, ki je napisal to reportažo in zapeljal Štajerce po SoËi, ne govorimo − Hvala, bilo je božansko, je rekel eden izmed obiskovalcev

Za vse tiste, ki so bili v raftu razoËarani in so se na koncu poËutili oropane za 34 evrov. Za druge, za katere je bila vožnja z gumijastim Ëolnom nepozabna izkušnja, adrenalinska bomba ali najbolj nežen stik z reko, najbolj subtilno obËutenje vode in narave. Za nas, vodnike, za katere ta prekleti raft postaja vse bolj sizifov posel, a kljub vsemu dobro plaËan. In posebno za vas, ki se še boste pustili, da vas nosi reËni tok, in na koncu za vse, ki tega ne boste nikoli naredili. V kombiju, ki nas pelje do flštarta raft fure«, se stiska osem štajerskih flomar« in obupno smrdi po alkoholu. Ekspresno jim razložim najnujnejše, saj me tako nihËe ne posluša. Zaradi velike obtežitve je v raftu deset centimetrov vode in po stopalih mi zaËno plavati prazne ploËevinke piva. V roke mi potisnejo steklenico sadjevca in klasiËni izgovor, da paË ne pijem alkohola, ko vozim, požrem skupaj s sadjevcem, ki ga previdno zlivam vase. Tako previdno, da se zdi kar v najveËjih koliËinah, saj zaupanje v vodnika in usklajenost z njim flturistom« pomeni najveË. Pred sotesko, kjer so okajeni kolegi vsakega flŠtajrca« vsaj trikrat vrgli v vodo, zaËnem na glas in kar se da resno govoriti − zdaj se zaËenjajo prave brzice in vode sploh ni malo, zato bo treba izpolnjevati moje ukaze in veslati kar se da usklajeno … A v soteski ni niË bolje kot pred njo, kveËjemu slabše. KriËanje in smeh preglasita moje vpitje in vesla, ki naj bi zajemala vodo usklajeno, se tepejo in špricajo, kot da brzic sploh ne bi bilo. V Esu, brzici, kjer se take flfure« za odštekance in zame rade konËajo mokro, zaËnem ali bolje poskušam resno vpiti, in ker me nihËe ne posluša, poskušam narediti vsaj užaljen obraz. Toda preden se jim posveti, da le ni vse tako flizi«, smo že na cilju. Raft je treba nesti na glavah sto metrov više od kombija.

Nizka gladina vode

Na vodi smo že slabo uro in ob meni, v skrajnem zadnjem delu Ëolna, sedi starejši par, najverjetneje z avstrijskega Koroškega. Drugi ﬂklienti« se ne nehajo metati v vodo, tepejo se z vesli, škropijo naokrog in blebetajo o vsem nemogoËem. Ta dva stara Ëudaka pa le blaženo opazujeta, in odkar smo izpluli, nista spregovorila niti besede. Gladina vode je obup − suša. In kdor je prišel, da si dvigne pritisk na brzicah, si ga bo zvišal kveËjemu na koncu, ko bo spoznal, za kaj je porabil svoje evre. Dolge popoldanske sence bukev ob reki, turkizna barva vode v globokih tolmunih in velikanske skale, razmetane v strugi, so siva otroka potopile v neki pravljiËni svet. Svet, v katerem skale in mleËni jesenski oblaki dihajo z reËnim tokom. Ob SraËjem gnezdu, veliki skali, na katero reka vedno znova odlaga debla, zaËnem blebetati, da je SoËa velikokrat tudi pet in veË metrov višja, tako visoka, kot sežejo najvišja debla na SraËjem gnezdu. Valovi postanejo gromozanski, in ko se z vso silo podrejo, od strašnega zvoka popadajo listi z dreves na bregu. Z reËnega dna se sliši kotaljenje kamnov, in ko tok stisne plavajoËe deblo ob skalo, les vËasih tako poËi, da požene v zrak ptice daleË naokrog … Odprtih ust me

poslušata, kot da bi govoril božje besede. Debla v skali, za druge v Ëolnu že pozabljeno brzico za nami in sotesko, ki postaja vse temnejša, opazujeta z za nas nekim že pozabljenim spoštovanjem. Njune lesketajoËe se, na široko odprte oËi in sreËna obraza so tako pomirjujoËe odmaknjeni. Tako daleË in hkrati tako blizu. Zlita z naravo. V Trnovem, kjer izstopimo iz rafta, mi Štefan (tako ga je na zaËetku poklicala partnerka) stisne roko in prviË spregovori z mano: flHvala, bilo je božansko.« V Bovcu še enkrat stopi k meni. V roko mi stisne deset evrov. Nedelja. Turistov kot Kitajcev. In v kombiju, ki drvi iz Trnovega v Bovec, smo (hvala bogu) ostali le še trije vodiËi in voznik. flNe da se mi veË pol kurca.« »ez pol ure nas Ëaka še tretja flfura« in Stojan, ki je najbolj utrujen (od vËerajšnjega popivanja), ne izbira besed. S sonËnimi oËali, ki jih nikoli ne snamemo, ležimo na vroËih sedežih iz umetnega usnja in zaËenjamo vedno znova in znova isto − koliko je že vsak izmed nas danes pojedel. In kot vselej ugotovimo, da prekleto malo. Stojan še niË, Ticli flen panin«, jaz, magnat, pa kar dva. Prižigamo si cigarete, eno za drugo, in si potihem želimo, da ne bi nikdar prispeli v Bovec. Tam nas Ëaka pospravljanje opreme in novih petnajst ljudi. Prižigamo si cigarete, eno za drugo, in potihem preklinjamo. Raft, turiste, nizko gladino, pospravljanje flgliviËnih« neoprenov.

Kdaj bodo konËno kakšne brzice?

S L O G O V N A

GOVORICA JEZIKA-03-08pogl.indd 45

vprašanja ob besedilu pomagajo, da ga pozorno preberete

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 4

JERNEJ MLEKUŽ

panin pekovsko pecivo, kruhek sifon z vodo zalit del rova ali kraške jame sizifov posel neuspešno, neuresniËljivo delo soteska ozka (reËna) dolina s strmimi poboËji subtilen nežen, obËutljiv svahilšËina svahili; jezik v vzhodni Afriki tolmun poglobljeni del reËne struge, kjer se delajo vrtinci turkizen modrikasto zelene barve

1. Kaj je tema besedila? 2. Kdo je sporoËevalec? OznaËite ga. 3. Koliko skupinam ljudi je avtor namenil svoje razmišljanje? Naštejte jih. 4. Povzemite zgodbo o turistih iz Štajerske in avstrijske Koroške ter mladeniËev iz zadnjega dela reportaže. 5. V katerem delu se reportaža približa umetnostnemu besedilu? Utemeljite. 6. Naslov in podnaslov reportaže spominjata na naslov romana pisatelja J. K. Jeroma Trije možje v Ëolnu, da o psu niti ne govorimo (1889). Kako imenujemo tako predelavo besedne zveze? 7. Reportaža je sporoËilno zakljuËena celota. PoišËite tisti povedi, s katerima je pisec zaokrožil svoje razmišljanje. 8. Nadnaslov besedila je Vse, kar bi morali vedeti o raftingu. Kaj je torej tisto, kar bi morali vedeti o raftanju? Je avtor svoje sporoËilo izrazil posredno ali neposredno?

Tako me nadlegujejo mladci difovske sorte. Najbrž so videli posnetke z Zambe-

8/1/08 10:45:33 AM

Potem zaËnem blebetati po bovško (kar za te zatežence ne more biti niË bolj razumljivo od svahilšËine). In to same grde stvari. To naj bi bilo vse, kar bi morali vedeti o raftingu.

(Prirejeno po: Delo, 10. december 1996.)

adrenalin hormon nadledviËne žleze, ki pospešuje delovanje srca; v prenesenem pomenu nekaj, kar povzroËa vznemirjenje brzice mesto v potoku ali reki, kjer teËe voda Ëez skale DIF Državni inštitut za fizkulturo; danes Fakulteta za šport katarakt veËja brzica magnat bogat in vpliven Ëlovek

GOVORICA JEZIKA-03-08pogl.indd 44

visoka. Povem jim zgodbo o prijatelju, ki ga je v kataraktu, najtežjem delu SoËe, požrl sifon. Tok ga je potegnil pod veliko skalo in ga Ëez pol minute, nekaj metrov nižje za skalo, izpljunil. Pokažem jim, kje se je pred dobrim mesecem smrtno ponesreËil kajakaš. A kot bi jim govoril v svahilšËini.

Z A Z N A M O V A N O S T

B E S E D

8/1/08 10:45:34 AM

slovar zahtevnejših izrazov iz besedila

28/02/17 11:59

dodatno besedilo

besedilna vrsta

Samostalniki

Pri tvorjenju novih besed moramo upoštevati pravopisna pravila, ki doloËajo veliko ali malo zaËetnico tvorjenk ter pisavo skupaj, narazen ali z vezajem. Izpeljanke in sestavljanke pišemo skupaj, pisava zloženk in sklopov pa je odvisna od podstave; lahko jih pišemo skupaj, narazen ali z vezajem (glej preglednico na str. 212).

substantiv lat. substantivum angl. noun nem. Substantiv fr. substantif it. sostantivo špan. sustantivo rus. имя существительное

Življenjepis − biografija 1. Zapišite podteme izhodišËnega besedila. 2. Katere podatke iz izhodišËnega besedila bi izpustili, Ëe bi bili Anton Codelli in bi leta 1930 ameriški družbi RCA poslali pismo z željo po sodelovanju, ki bi mu priložili tudi življenjepis? 3. Ste že kdaj napisali svoj življenjepis?

uvodno vprašanje

a. co m

(Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Modrijan, Ljubljana 2003.)

Pomen samostalnikov

kardinal Richelieu Kaj poimenujeta samostalnika?

odlomki iz izhodiščnega besedila, na katere se nanašajo vprašanja

samostalniki so imena − lastna imena − obËna imena

Življenjepis ali biografija (gr. bíos − življenje, graphía − opisovanje, pisanje) je pripoved o Ëlovekovem življenju. Pojavlja se v razliËnih besedilnih vrstah: v biografskem Ëlanku (na primer v enciklopediji ali leksikonu), biografskem romanu, nekrologu (Ëlanku o nedavno umrlem), znanstvenih biografijah, vse pogosteje tudi v blogih.

Z nožem so si trebili zobe pri mizi. To je hotel prepreËiti francoski kardinal Richelieu, predsednik vlade kralja Ludvika XIII., z odlokom, da je treba vse konice nožev zaobliti. Prvi kralj, ki je za goste vnaprej postavil jedilni pribor na mizo, je bil Ludvik XIV. Nož je bil takrat že v družbi žlice in vilic.

Najpogosteje pa je življenjepis priloga prijavi ali prošnji za zaposlitev. V takem primeru govorimo o uradnem življenjepisu.

1. PoišËite samostalnike, ki zaznamujejo bitja, predmete ali pojme. 2. S katero zaËetnico jih zapisujemo? 3. S katerimi zaËetnicami zapisujete samostalnike v jezikih, ki se jih uËite?

ZA OBZORJE

Samostalniki so besede, s katerimi poimenujemo bitja (predsednik, kralj, Ludvik), predmetnost (zob, miza, nož) in pojme (družba). So torej imena. Kadar poimenujejo posamezno, jih zapisujemo z veliko zaËetnico in govorimo o lastnih imenih (Richelieu, Ludvik), kadar pa je poimenovanje splošno, govorimo o obËnih imenih in jih zapisujemo z malo zaËetnico (kardinal, kralj).

osnovno besedilo

DOMA»A NALOGA

Ko je bil Napoleon mlad je bil zelo suh in topniËarski Ëastnik potlej je postal cesar dobil je trebuh in veliko dežel in ko je umrl je še imel trebuh a ostalo ga je bolj malo.

Spol samostalnikov

nož, doba, meso Kako samostalnikom doloËimo spol?

zapis na robu nakazuje obravnavano snov

moški spol ženski spol srednji spol

Na zaËetku je bil nož. V kameni dobi so ga uporabljali za loËevanje mesa od kosti, in ne za rezanje kosov mesa na ustom primerne grižljaje; tudi za orožje ne. Primerno kamnino so splošËili s kamnitim kladivom v podolgovato obliko, ki je imela na vsakem koncu ostro konico. V bronasti dobi je nož postal jedilni pribor (edini kos) in ohranil le eno konico.

S A M O S T A L N I Š K A

GOVORICA JEZIKA-03-08pogl.indd 78

Jacques Prévert

(Jacques Prévert, Barbara, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991. Prevedel Aleš Berger.)

Karikatura Napoleonov vzpon in padec iz leta 1815

B E S E D A

8/11/08 2:52:00 PM

T V O R B A

Tvorba besed

POGLED V KNJIŽEVNOST

TVORBA BESED

NETVORJENKE − korenske besede mir TVORJENKE − besede, nastale iz drugih besed mirno, Mirje, Miroslav, miren, nemiren ...

Petronij Arbiter

SATIRIKON

Zgradba tvorjenk

Pojedina pri Trimalhionu

Podstava

Naposled smo torej le polegli k mizi. Sužnji iz Aleksandrije so nam vlili na roke s snegom hlajene vode, potem pa so jih pri nogah zamenjali drugi, ki so nam z neznansko spretnostjo porezali zadirke na nohtih. A tudi med tem neokusnim opravilom niso molËali, temveË so prepevali. Hotel sem že povprašati, Ëe so med služinËadjo sami pevci, zato sem zaprosil za pijaËo. Na vso moË uslužen fant mi je postregel s predirljivo koloraturo in vsak suženj, ki mu je kdo kaj naroËil, je pospremil strežbo s petjem. »lovek se je poËutil, kakor da je pri pantomimi z zborovsko spremljavo, in ne v gosposkem trikliniju. Tedaj so vendarle prinesli odliËno predjed, kajti okrog mize smo polegli že vsi razen Trimalhiona, ki so mu po novi šegi prihranili Ëastno mesto. Na pladnju je stal osel iz korintskega brona, otovorjen z bisago, v kateri so bile na eni strani zelene, na drugi pa Ërne olive. Osla sta pokrivali dve skledi, ki sta imeli na robu vrezano Trimalhionovo ime in težo srebra; na privarjenih mostiËkih so ležali polhi, vloženi v med in potreseni z makom. Na srebrnem raženjËku so bile vroËe klobasice, pod raženjËkom pa sirske slive in zrnca granatnih jabolk. Medtem ko smo obËudovali te poslastice, so ob glasbeni spremljavi prinesli samega Trimalhiona in ga položili med skrbno razporejene blazine. Ob tem nepriËakovanem prizoru nas je posilil smeh, kajti iz škrlatno rdeËe halje je molela do golega obrita glava, okrog vratu, ki je bil že tako Ëez in Ëez zamotan v oblaËila, si je ovil še prtiËek s širokim škrlatnim robom in resami, ki so visele na levo in desno. /…/ Medtem ko je pri igri stresal same krošnjarske neslanosti in smo se mi zalagali s predjedjo, so že prinesli velik pladenj z jerbasom, v katerem je Ëepela lesena kokoš s perutmi, razprostrtimi v krog, tako kakor sede koklje, kadar valijo. Brž za tem sta pristopila dva sužnja, ki sta med buËno godbo prebrskala slamo in gostom razdelila pavja jajca, ki sta jih našla v njej. Trimalhion se je ozrl na ta prizor in rekel: ﬂPrijatelji, pod kokoš sem ukazal podtakniti pavja jajca. Pri Herkulu, bojim se, da so bila že valjena. No, pa poskusimo! »e so še užitna, jih lahko posrebamo.« Dajo nam žlice, ki tehtajo vsaj pol funta vsaka, in z njimi predremo jajËno lupino, zgneteno iz mastnega testa. Jaz sem svoje jajce skoraj zavrgel, ker se mi je zdelo, da v njem že raste pišËe, tedaj pa sem zaslišal starejšega gosta, ki je rekel: ﬂTu mora biti nekaj dobrega!«, zato sem s prsti segel v lupino in našel tolstega drozga v popranem rumenjaku.

zgrajene so iz pomenskega dela in obrazila (predpone, pripone ali medpone) mir-en, pre-mir-en, mir-o-ljub-en besedna zveza, iz katere nastane nova beseda preveč miren − premiren tak, ki ljubi mir − miroljuben tisti/ta, ki je pristaš mirovnega gibanja − mirovnik

Besedotvorni načini

jig

8/1/08 10:45:52 AM

vprašanja ob razlagi vodijo k razumevanju učne snovi

ar n

rubrika »Za obzorje« z različnimi zanimivostmi

izpeljava sestavljanje zlaganje

sklapljanje krnitev mešana tvorba

Besedotvorne vrste

pomenskemu delu dodamo pripono pis-atelj; pisatelj-ski, pisatelj-ev pomenskemu delu dodamo predpono na-slikati, pod-oficir dva ali več pomenskih delov združimo z medpono, po potrebi dodamo tudi pripono živin-o-zdravnik, mir-o-ljub-en besede preprosto sklopimo v novo celoto se-ve-da − seveda del besede opustimo Tomaž − Tom del besede opustimo, potem sestavine sklopimo ali dodamo obrazilo Rdeči križ − RK Branko − Bran- + -e − Brane izpeljanke, sestavljenke, zloženke, sklopi, krni

Pisna podoba tvorjenk svojilni pridevniki

svojilne pridevnike, izpeljane iz lastnih imen, pišemo z veliko začetnico, tvorimo jih z obrazili -ov/-ev, -in Štern − Šternov, Jaša − Jašev, Helena − Helenin obrazilo -ev se pojavi za govorjenim c, č, ž, š, j, dž Codelli − Codellijev; Boccaccio [bokáčo]− Boccacciev [bokáčev], Janusz [jánuš]− Januszev [jánušev], Goya − Goyev [gójev] črkovne sklope (tudi če je katera črka nema) pred obrazilom ohranjamo Descartes − Descartesov [dekárt] pridevniki iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik, od rodilnika dalje pa na govorjeni -j, imajo v pisavi obe različici, govorimo pa samo -ev Monet − Monetov/Monetev − [monêjev] če se ime končuje na -y, je tvorba pridevnika odvisna od izgovarjave Disney (izgovarjamo [dízni], zato osnovo podaljšamo z -j-) − Disneyjev Nestroy (izgovarjamo [néstroj], zato ni podaljšave) − Nestroyev

(odlomka)

pri imenih, katerih osnova se končuje na -c, se ta spremeni v -čNejc − Nejčev, Mojca − Mojčin

(Petronij Arbiter, Satirikon, Modrijan, Ljubljana 2006. Prevedel Primož Simoniti.)

moška imena na -a tvorijo pridevnik na -ov, ne na -in Miha − Mihov, Potrata − Potratov, Trdina − Trdinov

S A M O S T A L N I Š K A

B E S E D A

GOVORICA JEZIKA-03-08pogl.indd 87

rubrika »Pogled v književnost« je navezava na podobno temo v književnosti

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 5

B E S E D

GOVORICA JEZIKA-03-08pogl.indd 62

8/1/08 10:46:01 AM

212

P R E G L E D N I C E

GOVORICA JEZIKA-16tabele.indd 212

8/1/08 10:52:18 AM

preglednica, v kateri je podan izčrpen pregled snovi

28/02/17 11:59

KAZALO 1 BESEDE

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pomen besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

10 12 13 15 18 18 19

22 24 25 26 26 27 28

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Javno obvestilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . »rke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Velika zaËetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Imena bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osebna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . OdloËba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zemljepisna lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stvarna lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pisna podoba prevzetih lastnih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mala zaËetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

34 36 36 37 37 37 39 40 41 42 42

Slogovna zaznamovanost besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

44 46 46 47 51 52 54

Tvorba besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

56 58 58 59 60 61 61 62 62

Izvor besed

a. co m

Izrazna podoba besed in pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . SSKJ in slovarski sestavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razmerja med besedami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedne zveze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . MetaforiËna raba besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slovarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . DomaËe in prevzete besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zakaj prevzemamo besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kako prevzemamo besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jezikovni purizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Referat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Referat o jezikovnem purizmu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ar n

Pisna podoba besed

jig

Reportaža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slog (stil) besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slogovno zaznamovane besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Strokovni izrazi ‡ têrmini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PoroËevalski slog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PoroËilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tvorjenke in netvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedotvorni naËini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izpeljava in sestavljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zlaganje in sklapljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krnitev in mešana tvorba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tvorjenke in pravopis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Življenjepis ‡ biografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uradni življenjepis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2 OD BESEDE DO POVEDI

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

Besedne vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pomen in oblika besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Polnopomenske in nepolnopomenske besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblika besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pregibne besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nepregibne besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

68 70 70 72 72 73

Samostalniška beseda

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Samostalniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Pomen samostalnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 6

28/02/17 11:59

Pridevniška beseda

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pridevniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pomen pridevnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lastnostni pridevniki (stopnjevanje, oblika) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrstni pridevniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Svojilni pridevniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Odnos med pridevnikom in samostalnikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pridevniški zaimki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Števniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sklanjanje pridevniških besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izrazna moË pridevnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Javno pismo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Javno opraviËilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glagol

78 79 80 81 82 83 83 84 84 85 86

88 90 90 90 92 93 94 94 95 95 96 97 98

a. co m

Spol samostalnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Število samostalnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sklanjanje samostalnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sklon samostalnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naglasni tipi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Samostalniške besedne zveze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posamostaljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Samostalniški zaimki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posamostaljeni pridevniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . SporoËilnost samostalnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Javno vabilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

100 102 102 103 103 104 105 105 106 107 107 109

Prislov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

114 116 117 118 119 121

ar n

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pomen glagolov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trajanje glagolskega dejanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblika glagolov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osebne in neosebne glagolske oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblike za izražanje Ëasa glagolskega dejanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblike za izražanje glagolskega naklona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblike za izražanje glagolskega naËina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vpliv glagolov na druge besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Slogovne posebnosti glagolov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zakon in statut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

jig

Pomen prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrste prislovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razpis za prosto delovno mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prijava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pritožba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3 OD POVEDI DO BESEDILA

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

Poved in stavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kaj je poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Od besede do stavËnega Ëlena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razmerja med stavËnimi Ëleni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedni red . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . EnostavËna poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . VeËstavËna poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . VeËpovedna besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uradna prošnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zapisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

124 126 127 129 130 131 131 132 134 136

Poved in besedilo

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 Povezovanje povedi v besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 7

28/02/17 11:59

Pomenska razmerja med povedmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . SlovniËna razmerja med povedmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Aktualnostno razmerje med povedmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Javna zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4 BESEDILO

144 145 147 148

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151

Zapisana besedila

152 154 155 156 156 157 158 158 159 160 160 161 164 166

a. co m

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poljudnoznanstveni Ëlanek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izrazna podoba zapisanih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . LoËila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . StiËnost loËil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . LoËila pri naštevanju v odstavkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . LoËila v naslovih in podnaslovih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Druga loËila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Seminarska naloga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Priprava na pisanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pisanje seminarske naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblikovanje seminarske naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Govorjena besedila

ar n

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ZnaËilnosti govorjenih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izrazna podoba govorjenih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Okrogla miza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrste pogovorov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5 OD BESEDILA DO BESEDILA

168 170 170 173 174 175 179 180 182 183 185 186 187 188 189 190 193 194 195 197 201

PREGLEDNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

203

jig

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedila med zasebnim in javnim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Blog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedila med govorjenim in zapisanim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Predavanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedila med subjektiviziranim in objektiviziranim . . . . . . . . . . . . . . . . . . Komentar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedila med uradnim in neuradnim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedila med poljudnim in znanstvenim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Znanstveni Ëlanek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedila med izrekanjem in vplivanjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedilo politiËne propagande . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Besedila med umetnostnim in neumetnostnim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Esej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 8

28/02/17 11:59

a. co m

BESEDE

ar n

(Thomas Stearns Eliot, PepelniËna sreda 1930, odlomek. V: Pesmi, Mladinska knjiga, Ljubljana 1982. Prevedel Veno Taufer.)

jig

Besede so tu, da z njimi udejanjimo svojo misel, da jih spregovorimo in zapišemo. Lahko jih tudi zavijemo v molk, Ëe se tako odloËimo. Toda zamujena priložnost se malokdaj vrne, in Perceval nikoli ne bo izvedel, kaj je videl tiste Ëudežne noËi … g a val zemlja svetlob ena on Aidan lava o m z r a a on n k r obraz ojke adv e onadva kavb hihitanje lja rob idiot a MarijkdelËek Zem vesolje e ijk hip hip nebo jok oža pr rama Mar Evropa st va k ed šotor P zemlja r pr konica ti a r iz oËi p reËka ah mili ona prst kolen veËe n m a t k na v e e a s lj b o pr e rje veso Ëas svet sonc ti po pred Aid k veter v za on on a n vsa od a nad se slab i g na sonËen ta dr u med Aidan ti stran na s v zaljubljena dru nov z o p ona st var g zmeËkan o odrezan i k po od na n za b a la in s trenute k ij r za m Ma v ad apirnat to o p r n z ž z n r a Ë d jen ljub pro nezad po pod pre oranžen ljen iz da in spet kako prita noro oranžen jeno ki ko da kaj kako preklet zaustavljen v zam definitivno nekje samo šeše in da st i Ë akn zdaj o edino pa k ampak e ki in jen sedeti ati s kot in ki da in o e u mi razširiti pogl ne vedeti r j e a dati hote vedeti t i se ti obrniti biti i ti sija iztegnit liti zaje e s i t m i a nihati t it i ne biti s smejati se oprostiti zahajati o Ëi t i hi h zatres pom pomisliti smejati sesuti se dogajati se vrtinËiti se vibrirati islit ti i sopsti a i planiti i t d it a i z t a o d e z gr dotakniti se pojemati prijeti razum pove gle

• • • •

Pomen besed Izvor besed Pisna podoba besed Slogovna zaznamovanost besed • Tvorba besed • • • • • •

Referat Javno obvestilo OdloËba Reportaža PoroËilo Življenjepis

po Ë

ivat

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 9

28/02/17 11:59

Pomen besed Octavio Paz

a. co m

Ritem

jig

ar n

Besede se vedejo kot muhasta, avtonomna bitja. Vedno izrekajo ﬂto in to«, hkrati pa ﬂtisto in ono«. Misel se s tem ne sprijazni; ker jih je prisiljena rabiti, si jih vedno znova in znova prizadeva po drediti po kopitu lastnih zakonov; jezik pa se vsa kokrat znova spunta in bruhne Ëez jezove skladnje in besednjaka. Slovarjem in slovnicam je sojeno biti nikdar dokonËana dela. Jezik je vedno v giba nju, Ëeprav se Ëlovek, ker je vedno sredi tega vr tinca, le redko zaveda tega nenehnega spreminja nja. Zato pa slovnica trdi, kot da bi šlo za nekaj statiËnega, da je jezik skupek glasov in da so ti najenostavnejša enota, jezikovna celica. V resnici pa beseda nikoli ne nastopa osamljeno; nihËe ne govori v posameznih, nepovezanih besedah. Jezik je nedeljiva celota; ni seštevek besed v njem, tako kot družba ni skupek posameznikov, ki jo sestav ljajo. NihËe se ne more odtegniti verovanju v magiËno moË besede ‡ niti tisti, ki ji ne zaupajo. Le v neka terih trenutkih merimo in tehtamo besede; ko ta trenutek mine, jim spet priznamo verodostojnost. Zaupanje je Ëlovekov spontani, prvotni odnos do jezika; stvari so njihova imena. Vera v moË besed je spominski prežitek naših najstarodavnejših ve rovanj: narava je živa, vsak predmet ima lastno življenje; tudi besede ‡ dvojnice stvarnega sveta ‡ so žive, imajo dušo. Jezik je, tako kot vesolje, svet klicev in odgovorov; plima in oseka, druženje in loËevanje, vzdih in izdih. Nekatere besede se pri vlaËijo, druge se odbijajo, vse pa se odzivajo druga na drugo. Govorica je skupek živih bitij, ki jih gi bljejo ritmi, podobni tistim, ki uravnavajo zvezde in rastline. Kdor se je kdaj ukvarjal z avtomatiËnim pisa njem ‡ kolikor je to sploh mogoËe ‡ ve, kako ne navadne, slepeËe sijajne asociacije ustvarja jezik, ko je prepušËen samemu sebi, svoji samohotnosti.

Med besedo in molkom − svetlobo in temo

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 10

28/02/17 11:59

stavkov, priletelih z neba. NihËe jih ni klical; ne kakšno povraËilo za ËujeËnost so. Potem ko si um na silo utre pot, stopimo v obmoËje uglašenosti. Vse postane lahko, vse je neizgovorjen odgovor, priËakovan namig. Misliti pomeni zadeti pravo struno, zadrhteti, zabrneti, brž ko se nas dotakne svetlobni val. Ena ko osvobajajoËe uËinkujejo jeza, navdušenje, ogorËenje ‡ vse, kar nas pahne fliz sebe«. Tedaj pri vrejo nepriËakovani naelektreni stavki: flPrestrelil(-a) ga je s pogledom«, flBruhal(-a) je ogenj in žveplo« … V vseh teh izrazih igra glavno vlogo element ognja. Kletvice in zmerljivke izbruhnejo kot pošastna son ca. Obstajajo prekletstva in bogokletnosti, ob kate rih se zamaje kozmiËni red. Potem se Ëlovek Ëudi, kaj vse je izrekel, in se kesa. V resnici pa tistih besed ni izrekel on, temveË nekdo fldrug«: bil je namreË fliz sebe«. Isto se dogaja v ljubezenskih dvogovorih: zaljub ljenca si fljemljeta besede iz ust«. Vse se ujema: premolki in vzkliki, smeh in molk. Dialog je veË kot soglasje: je enoglasje. In sama zaljubljenca se poËutita kot dve sreËni rimi, ki so ju izgovorila nevidna usta. Jezik je Ëlovek, je pa tudi nekaj veË.

a. co m

Priklicevanje in sklicevanje. ﬂBesede se ljubijo,« pravi André Breton, Alfonso Reyes pa svari v svo je obvladovanje jezika preveË prepriËanega pesni ka: ﬂNekega dne bodo besede skovale zvezo proti tebi, uprle se ti bodo vse naenkrat …« Sen, delirij, hipnoza in druga stanja razpušËene zavesti pospe šujejo privrevanje stavkov. Ta tok se zdi brez kon ca: vsak stavek nas zapelje v drugega.

ar n

Tudi nasprotna stanja ‡ skrajna napetost zave sti, izostren Ëut za jezik, dialogi, v katerih se kre šejo in blestijo umi, spodbujajo nenadno pojavljanje

jig

asociacija povezava sorodnih misli in predstav avtonomen samostojen, neodvisen besednjak slovar, besedišËe ËujeËnost pazljivost, skrbnost delirij blodnje, stanje zmedenosti s prividi hipnoza umetno vzpostavljeno stanje, podobno spanju ali polspanju kozmiËen vesoljski

(Prirejeno po: Octavio Paz, Branje in zrenje, Študentska založba, Ljubljana 2002. Prevedla Vesna Velkovrh Bukilica.)

prežitek to, kar se ohrani iz preteklosti skladnja jezikoslovna veda, ki obravnava povezovanje besed v besedne zveze, stavke in povedi spontan neodvisen od Ëlovekove volje, poteka sam od sebe

1. S Ëim Octavio Paz primerja besede? Zakaj? 2. V Ëem je njihova magiËna moË? 3. Kaj imata skupnega Ëloveška družba in jezik? Se strinjate s Pazom? 4. Kako razumete besede Andréja Bretona in Alfonsa Reyesa? 5. V katerih stanjih posebej zaËutimo moË in življenje besed? Kdaj pa jih tehtamo? 6. Ali jezik presega Ëloveka? Utemeljite. 7. Zakaj se zdijo Octaviu Pazu slovnice in slovarji nikoli dokonËana dela? 8. Ali se spomnite pomena kakšne besede, ki ste jo v svojem zgodnjem otroštvu ustvarili kar sami?

P O M E N

B E S E D

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 11

28/02/17 11:59

Izrazna podoba besed in pomen ˘

a. co m

beséda -e ž, rod. mn. stil. besedí (e.) 1. jezikovna enota iz glasov za oznaËevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? // s to eno to oznaËeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka 2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: dati komu besedo 4. izražanje misli z go vorjenjem: beseda se mu zatika 5. ed. in mn. nastop v javnosti: zakljuËna beseda 6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; po govor, govor: vmešal se je v besedo 7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: govorjena, pisana beseda // uporaba tega sistema na doloËenem podroËju Ëlovekove ga udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda 8. besedilo, tekst: vklesane besede 9. nav. ed. vloga pri odloËanju: biti brez besede v hiši

lat.: vocabulum angl.: word nem.: Wort fr.: parole it.: parola špan.: palabra rus.: cлóвo

ar n

(Prirejeno po: Slovar slovenskega knjižnega jezika, SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS, Ljubljana 1970−1991.)

jig

1. Iz katerega slovarja je izbrani odlomek? 2. Koliko pomenov ima beseda beseda? V katerem pomenu to besedo najpogoste je uporabljamo? 3. Razložite pomen besede beseda v naslednjih zvezah: beseda ga veže, beseda loËi Ëloveka od živali, pesnikove besede o ljubezni. 4. Besedno zvezo Besede, besede, besede preberite najprej kot zaËetek pravljice, nato kot naslov strokovnega Ëlanka in nazadnje kot senzacionalno novico. Primerjajte izgovor.

Ivan VolariË - Feo

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 12

Besede so najmanjše pomensko samostojne enote jezika, s katerimi po imenujemo vse, kar se da poimenovati, so torej nosilke pomena. V sebi združujejo dvoje − pomen in izrazno podobo. Vsaka beseda je zgrajena iz Ërk oziroma glasov (izrazna podoba) in ima enega ali veË pomenov, ki so zapisani v slovarju. Obe plati besede (pomenska in izrazna) sta tesno povezani, saj lahko z izgovorom ali zapisom pomen povedi nekoliko spremenimo: izgovorjene besede lahko posebej poudarimo, izgovorimo jih lahko tiho ali glasno, grozeËe ali pomirjujoËe, priliznjeno ali prijazno ... Za pisanim besedam pa lahko pripišemo poseben pomen z njihovo grafiËno podobo. Besede imajo enega ali veË pomenov; glede na to jih delimo na enopomen ke ali veËpomenke. RazliËni pomeni so v slovarskem sestavku oznaËeni z arabskimi številkami; kolikor je številk, toliko pomenov ima beseda. Strokovni izrazi (têrmini) so znotraj ene stroke veËinoma enopomenski. P O M E N

B E S E D

28/02/17 11:59

SSKJ in slovarski sestavek glava

zaglavje

a. co m

geslo

ar n

razlaga pomenov in ponazarjalno (ilustrativno) gradivo

jig

frazeološko gnezdo

terminološko gnezdo

(Slovar slovenskega knjižnega jezika, SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS, Ljubljana 1970−1991.)

1. Opišite zgradbo slovarskega sestavka besede nebo. 2. Preberite del sestavka do prve številke. Kaj vse ste izvedeli o tej besedi? 3. Iz katerega dela sestavka ste razbrali, kako se beseda naglašuje, v katero besedno vrsto spada in kako se sklanja? 4. Kaj ste izvedeli iz zaglavja? 5. Kaj vsebuje osrednji del sestavka? 6. Za zadnjim pomenom so navedene besedne zveze. Prva skupina je oznaËena z znakom •, druga z znakom ♦. Kateri znak oznaËuje stalne besedne zveze in kateri strokovne izraze? 7. V sestavku poišËite pregovore, v katerih se pojavlja beseda nebo. 8. Poskusite razbrati, kaj pomenijo posamezne okrajšave, ki se pojavljajo v sestavku. P O M E N

B E S E D

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 13

28/02/17 11:59

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je razlagalni slovar, zato slovarski sestavki vsebujejo izËrpne podatke o besedah − naglas, slovniËne lastnosti, razlago pomenov in ustrezne primere zanje. Besede so v slovarju razvršËene po abecedi in se imenujejo gesla. Gesla so zapisana v slovarski obliki: samostalniške besede v imenovalniku ednine, pridevniške besede v imenovalniku ednine moškega spola, glagoli v nedoloËniku.

a. co m

Slovarski sestavek se zaËne z glavo, ki vkljuËuje geslo in vse podatke o na glaševanju, pregibanju in besedni vrsti.

V zaglavju so navedeni podatki o naglasnih in oblikovnih posebnostih ter tonemskem naglaševanju. Najobsežnejši je pomenski del sestavka. Zgrajen je iz razlage pomena (pri veËpomenkah so posamezni pomeni oznaËeni z arabskimi številkami) in ponazarjalnega gradiva (to so primeri rabe). Stalne besedne zveze najdemo v tistem delu sestavka, ki se imenuje fra zeološko gnezdo in je oznaËen z znakom •. Strokovni izrazi pa so v termi nološkem gnezdu, ki je oznaËeno z znakom ♦.

ZA OBZORJE

ar n

Za branje slovarskega sestavka moramo poznati okrajšave, s katerimi na tanËneje opredeljujemo besede in njihove pomene. To so slovarske ozna ke ali kvalifikatorji, ki so razloženi v Uvodu v Slovar slovenskega knjiž nega jezika. SporoËajo nam slovniËne lastnosti (spol, število, sklon) ter slogovne in zvrstne znaËilnosti besede (na primer knjiž., star., ekspr. ipd.). Posebej so oznaËeni tudi strokovni izrazi oziroma têrmini.

jig

Prešeren je v svojem pesniškem opusu uporabil 2750 razliËnih besed. Poleg Prešernovega slovarja sta bila za slovensko književnost izdelana le še slovar Cirila KosmaËa, ki obsega 15 140 besed, in slovar Janeza Svetokriškega z 8540 besedami. Okoli 15 000 besed obsega tudi Shakespearov besednjak (toliko razliËnih besed je uporabljenih v vseh njegovih delih). James Joyce je v romanu Ulikses poleg ogromnega števila tujih besed uporabil 30 000 raz liËnih angleških besed, od teh okoli 16 500 le po enkrat in okoli 4 800 le po dvakrat. V drugi, dopolnjeni in deloma prenovljeni izdaji SSKJ iz leta 2014 je predstavljenih 111 850 slovenskih besed v 97 669 geslih.

»lovek razume neizmerno veË besed, kot jih dejansko uporablja. Ameriški psihologi so s testiranjem ugotovili, da povpreËen ameriški maturant pozna 45 000 besed − trikrat toliko, kot jih je Shakespeare uporabil v vseh svojih delih. Raziskava ne upošteva lastnih imen, števil, tujih besed, kratic in nekaterih drugih izrazov; Ëe bi upoštevali še to, bi povpreËen ameriški maturant najbrž poznal okoli 60 000 besed.

(Povzeto po: Steven Pinker, The Language Instinct, Penguin Books, London 1995; France Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, Mladinska knjiga, Ljubljana 1967; Primož Jakopin, Entropija v slovenskih leposlovnih besedilih, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2002.)

UËenje besed se zaËne pri približno 12 mesecih starosti. IzraËunajte, koliko besed na dan bi se moral nauËiti Ëlovek, da bi jih pri 18 letih poznal okoli 60 000.

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 14

P O M E N

B E S E D

28/02/17 11:59

Razmerja med besedami Besede ne sporoËajo le vsebine, ampak tudi vplivajo na naslovnika, zato je zelo pomembno, kako jih izbiramo. VËasih o tem, ali bo sporazumevanje res takšno, kot si želimo, odloËajo že najdrobnejši odtenki njihovega pomena. sopomenke − sinonimi

a. co m

Besede se vedejo kot muhasta, avtonomna bitja. Ugotovite, ali se pomen povedi spremeni, Ëe oznaËeni besedi zamenjamo z be sedama samovoljna in neodvisna. Nekakšno povraËilo za ËujeËnost so. NihËe se ne more odtegniti verovanju v magiËno moË besede. Potem ko si um na silo utre pot, stopimo v obmoËje uglašenosti. Jezik se vsakokrat znova spunta in bruhne Ëez jezove skladnje in besednjaka.

1. V prvih treh povedih zamenjajte oznaËene besede z ustreznimi sopomenkami. 2. Glagolu spuntati v zadnji povedi poišËite ustrezno knjižno sopomenko. Katera beseda se vam zdi ustreznejša za to besedilo?

ar n

Ljudje smo izoblikovali vrsto besed, s katerimi skušamo Ëim natanËneje izraziti misel. Nekatere so po pomenu tako podobne ali celo enake, da jih lahko zamenjamo; to so sopomenke ali sinonimi. Najdemo jih med domaËimi besedami (muhast − samovoljen), lahko pa domaËo besedo zamenjamo s prevzeto ali obratno (avtonomen − neodvisen). Med sopomenke spadajo tudi ustrezni pogovorni, nareËni, slengovski, žargonski ali drugaËe slogovno zaznamovani izrazi. Izbira sopomenk je odvisna od vrste besedila in okolišËin sporazumevanja.

protipomenke − antonimi

jig

Nekatere besede se privlaËijo, druge se odbijajo. V kakšnem medsebojnem razmerju sta oznaËeni besedi?

Jezik je, tako kot vesolje, svet klicev in odgovorov; plima in oseka, druženje in loËevanje, vzdih in izdih. Isto se dogaja v ljubezenskih dvogovorih: zaljubljenca si ﬂjemljeta besede iz ust«. Vse se ujema: premolki in vzkliki, smeh in molk.

3. Octavio Paz je nanizal vrsto protipomenk. Kako uËinkujejo in kaj nam sporoËajo? 4. Ali poznate kakšne ustaljene besedne zveze, zgrajene iz protipomenk, ki bi jih lahko uporabljali namesto besede vse? Nasprotja v naravi se zrcalijo tudi v besedah; tako ima skoraj vsaka polnopomenska beseda svojo protipomenko ali antonim, torej besedo z na sprotnim pomenom. Nizanje nasprotij je pomembna retoriËna figura (antiteza), s katero lahko stopnjujemo svoje sporoËilo.

P O M E N

B E S E D

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 15

28/02/17 11:59

enakozvoËnice − homonimi

Besede se vedejo kot muhasta, avtonomna bitja. ‡ Zaradi hrupa ni mo g el slišati bitja stolpne ure. Ugotovite, ali imata oznaËeni besedi podoben ali enak pomen.

a. co m

Jezik je, tako kot vesolje, svet klicev in odgovorov. Potem ko si um na silo utre pot, stopimo v obmoËje uglašenosti. V vseh teh izrazih igra glavno vlogo element ognja. Vera v moË besed je spominski prežitek naših najstarodavnejših verovanj. Ta tok se zdi brez konca.

ar n

5. Ugotovite, kateri pomen ustreza oznaËenim besedam v zgornjih povedih. Svet − celota vsega, kar biva, obstaja/zaradi popolnosti vreden ËešËenja. Pot − tekoËina, ki jo izloËajo žleze znojnice/ozek pas zemljišËa, pripravljen za hojo ali vožnjo. Vloga − v banko vložena denarna sredstva/kar kaj opravlja glede na svoj namen. 6. Tvorite povedi, v katerih boste uporabili besede svet, pot, vloga z drugim pomenom kot v zgornjih povedih. 7. Na glas preberite Ëetrto poved in poišËite besedo, katere pisna podoba spomi nja na žensko ime, a se drugaËe izgovarja. 8. Preberite tudi zadnjo poved. Kaj imata skupnega besedi tok in tog?

Nekatere besede imajo povsem enako izrazno podobo, a razliËen pomen. Takim besedam pravimo enakozvoËnice ali homonimi.

jig

Nekatere enakozvoËnice imajo enako samo pisno podobo, izgovarjajo pa se razliËno; tem pravimo enakopisnice (táko : takó). Besede, ki imajo enako glasovno podobo, razliËen pa je njihov zapis, imenujemo enakoglasnice (Paz : pas).

blizuzvoËnice − paronimi

Misliti pomeni zadeti pravo struno. Kaj pomeni glagol zadeti? Tvorite poved, v kateri boste uporabili glagol za dati. Nekega dne bodo besede skovale zvezo proti tebi, uprle se ti bodo vse naenkrat. Potem ko si um na silo utre pot, stopimo v obmoËje uglašenosti. 9. Razložite razliko med upreti/opreti in utreti/vtreti/otreti. Besede z razliËnim pomenom lahko imajo zelo podobno izrazno podobo, zato jih pogosto zamenjujemo. Takim besedam pravimo blizuzvoËnice.

GOVORICA JEZIKA-01-02pogl.indd 16

P O M E N

B E S E D

28/02/17 11:59