9789612410773

24/2/06

11:54

Page 1

kn

jig

ar n

a. co m

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

Borko Tepina

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

24/2/06

11:54

Page 2

SPOZNAJMO LIKOVNI SVET 9 Likovna vzgoja za 9. razred osnovne šole

Avtor

Borko Tepina Recenzenti

a. co m

Herman Gvardjančič, Tanja Špenko, dr. Nataša Golob Ilustracije in risbe

Borko Tepina, Ana Tepina Fotografije

Borko Tepina, FOTO SPRING, Narodni muzej Slovenije, Pilonova galerija, Moderna galerija Ljubljana, Narodna galerija, Naravoslovni muzej na Dunaju, INDOK center Uprave RS za kulturno dediščino, Damjan Gale, Marjan Smerke, arhiv založbe Modrijan Jezikovni pregled

Zala Mikeln

ar n

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 15. 12. 2005 s sklepom št. 613-2/2005/431 potrdil učbenik SPOZNAJMO LIKOVNI SVET, likovna vzgoja za 9. razred osnovne šole, ki ga je napisal Borko Tepina.

kn

jig

© Modrijan založba, d. o. o.

Na naslovnici: Giorgio Morandi, Tihožitje, detajl, 1942

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 7.02(075.2) TEPINA, Borko Spoznajmo likovni svet 9 : likovna vzgoja za 9. razred osnovne šole / Borko Tepina ; [ilustracije in risbe Borko Tepina, Ana Tepina ; fotografije Borko Tepina … et al.]. - 1. izd. Ljubljana : Modrijan, 2006 ISBN 961-241-077-1 224108800

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

24/2/06

11:54

Page 3

KAZALO

6

Risanje Perspektivno risanje Proporc Risanje teles v prostoru

jig

ar n

Slikanje Učinkovanje barv na človeka Prostorsko učinkovanje barv Ploskovito barvanje in toniranje risbe Modelacija Modulacija Kolaž

kn

Kiparstvo Silhueta Kiparska prostornina Kiparski postopki Gibanje in čas

7 8 20 25

a. co m

Uvod

31 32 35 40 41 43 46

47 48 49 52 53

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

24/2/06

11:54

Page 4

55 56 61

a. co m

Grafika Umetniška grafika Industrijska grafika

ar n

Prostorsko oblikovanje Načrtovanje in oblikovanje stavb in okolja Varstvo kulturne dediščine

71

kn

jig

DODATEK: Prerez skozi čas

63 64 68

Seznam slikovnega gradiva Viri slikovnega gradiva

99 103

24/2/06

11:54

Page 5

a. co m

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

Učbenik, ki je pred vami, ni namenjen učenju na način, kakršen je uveljavljen pri drugih predmetih. Ni se treba naučiti vsega, kar piše v njem, le uporabljati ga je treba. Učencem lahko služi kot priročnik pri praktičnem delu, učiteljicam in učiteljem pa pomaga, da laže strnejo pojme in oblikujejo razlage.

ar n

Dodatek »Prerez skozi čas«, ki sicer presega učni načrt, je strnjen prikaz, kako so v zgodovini na različne načine prikazovali prostor. Poglavje je dodano zato, ker se v njem skozi zgodovinski pregled povezujejo skoraj vse vsebine učnega načrta. Likovna umetnost se ni nikoli uveljavljala, ne oziraje se na znanstvena in tehnična odkritja ter razvoj drugih oblik sporazumevanja. Njena vloga se je skozi zgodovino ves čas spreminjala, v skladu s tem pa je prikazovala tudi prostor.

Avtor

kn

jig

Učenke, učenci, v današnjem času likovna vzgoja ni le tehnično obvladovanje risanja in slikanja.

Ne samo da je z njo povezana vrsta najrazličnejših poklicev, temveč je likovna vzgoja del splošnega čutenja in znanja o svetu in okolju, v katerem živite.

5

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

24/2/06

11:55

Page 6

UVOD

a. co m

Likovno umetnost zaznavamo drugače kot nekatere druge umetnosti. Glasbi na primer sledimo v časovnem zaporedju, medtem ko poslušamo melodijo, likovno delo pa zaobjamemo z enkratnim pogledom ali pa se posvetimo vsakemu njegovemu detajlu posebej, kadar želimo. Likovno delo gledamo z očmi, organom, občutljivim za svetlobo. Oko zazna svetlobne dražljaje, ti se vpišejo v spomin, ki nato oblikuje neke predstave.

Oblikovanje predstav je zametek vsega razmišljanja. Vsakdo med nami ima svoje predstave, ki so lahko drugačne od predstav drugih. Zato tudi predmete v okolju vidi vsakdo malo drugače, čeprav so nekatere predstave skupne vsem ljudem. Skupno vsem nam je tudi to, da iz drobcev zaznav poskušamo oblikovati celoto.

kn

jig

ar n

Tako lahko sklepamo, da je polovica jabolka na mizi del celega jabolka, ki ga je morda pred minuto nekdo prerezal na pol, in da so črepinje na tleh ostanki nekoč cele steklenice. Tudi vsako drevo v gozdu ima svojo »zgodbo«. Kolobarji na štoru povedo, koliko je drevo staro, na lubju pa lahko razberemo, kako sta ga sonce in dež sooblikovala skozi čas.

6

Izkušnje nam pomagajo, da predstave med seboj povezujemo. Zato vemo, da imata sošolka in sošolec obe nogi, čeprav ju na primer ne vidimo, ker ju zakriva miza. Vsakdo med nami ve, da predmeti, ki so spredaj, zakrivajo tiste, ki so za njimi. Dober risar zato hodi okoli predmeta, ki ga riše, in si ga ogleduje z vseh strani, tudi z zadnje, da ga čim bolje spozna.

Beseda »podoba« pa se ne nanaša le na podobnost med predmetom, ki je na sliki, in tistim resničnim predmetom, ki stoji pred nami.

S to besedo namreč največkrat označujemo predstavo o bistvu tega, kar opazujemo.

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

24/2/06

11:55

Page 7

Risanje

kn

jig

ar n

a. co m

Perspektivno risanje Proporc Risanje teles v prostoru

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

24/2/06

11:55

Page 8

Perspektivno risanje

Linearna perspektiva

a. co m

Risanje predmetov stvarnega sveta in prostora si lahko zamislimo kot prenašanje vidnega polja (tistega, kar vidimo) na kos papirja. Pri tem si lahko pomagamo z zakonitostmi perspektivnega risanja.

Metod je več, vendar nobena od njih ne more ponuditi povsem ustrezne preslikave prostora, ker se po prostoru premikamo, spreminjamo zorni kot gledanja in pogled prilagajamo pridobljenim izkušnjam. Osnovno metodo perspektivnega risanja – linearno perspektivo – si bomo ogledali tako, da bomo prostor, ki je pred nami, zelo poenostavili. Na ta način bomo laže spoznali zakonitosti perspektive.

Vincent van Gogh: Sprehod po obrežju Sene blizu Asnièresa, 1887.

Dodane bele črte ponazarjajo postopno zmanjševanje velikosti in razdalj v perspektivi.

ar n

Iz izkušenj vemo, da se nam predmeti, ki jih vidimo v daljavi, zdijo manjši od tistih, ki so blizu.

Zato so celo večji predmeti, če so zelo oddaljeni, videti kot majhne pike. Tudi razdalje med predmeti se nam zdijo v daljavi manjše od enakih razdalj v bližini.

kn

jig

Vincent van Gogh: Ulica v Saintes-Mariesu, 1888. Dodane bele črte ponazarjajo navidezno stekanje vzporednic v eno točko.

8

Vincent van Gogh: Ribiški čolni na obali, 1888. Na tej sliki barke niso razporejene v ravni vrsti druga za drugo, zato zmanjševanje v perspektivi ponazarjata dodani krivulji.

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

24/2/06

11:55

Page 9

a. co m

Vse te zaznave lahko uporabimo pri risanju prostora v linearni perspektivi. Temeljna zakonitost linearne perspektive je, da se predmeti v daljavi na videz pomanjšajo v sorazmerju z njihovo oddaljenostjo. Tudi vzporednice v naravi se v daljavi navidezno stekajo v eno točko. To pa zato, ker je razdalja med dvema vzporednicama v veliki oddaljenosti na videz že tako majhna, da je niti ne zaznamo več.

Na letalskem posnetku ulice so vidna nespremenjena razmerja med razdaljami (zgoraj desno).

ar n

Železniški tir je eden najnazornejših primerov navideznega stekanja vzporednic v skupno točko in navideznega zmanjševanja razdalj in velikosti v daljavi (spodaj levo).

kn

jig

Za pešca se razdalje med predmeti na ulici perspektivično navidezno skrajšujejo sorazmerno z oddaljenostjo (spodaj desno).

9

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

24/2/06

11:55

Page 10

a. co m

Risbo stvarnega prostora si lahko predstavljamo kot projekcijo. Tako nam papir ali ploskev, na katero rišemo, predstavlja projekcijsko ravnino med očesom in stvarnim prostorom. Še laže si to lahko predstavljamo, če si mislimo, kot da je med nami in stvarnimi predmeti, ki jih rišemo, okno ali neka druga prosojna ravnina, na katero z risalom očrtujemo videne predmete.

ar n

resnična drevesa

jig

projekcijska ravnina

kn

Preizkus Vzemite prosojen papir in ga prilepite na okensko steklo. S svinčnikom očrtajte predmete, hiše, ulico in parkirane avtomobile, ki jih vidite skozenj. Pri tem morate paziti, da ves čas gledate iz enake smeri in z enake razdalje. Če pozneje oko približate risbi na prosojnem papirju, boste videli, da se risba glede na predmete v naravi na videz poveča in se ne ujema več z njihovimi obrisi na papirju. Ravno tako se risba na videz pomanjša glede na obrise predmetov v naravi, če stopite nazaj in pogled oddaljite. Velikost predmetov na risbi je torej odvisna od naše odločitve, kako blizu očesa bomo postavili namišljeno projekcijsko ravnino, na katero se bo projicirala slika predmetov, ki jih opazujemo.

10

risalni list

24/2/06

11:55

Page 11

a. co m

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

kn

jig

ar n

S to risbo je Albrecht Dürer v 16. stoletju predstavil napravo, ki jo je opisal Leon Battista Alberti. Projekcijska ravnina je bila prazen okvir, ki je bil z vrvicami razdeljen na posamezne kvadrate, tako pa je bil razdeljen tudi format risbe. Slikar je moral paziti, da je z enim očesom skozi okvir z enake razdalje opazoval motiv, nato pa ga prenašal v ustrezne kvadrate na risbi.

Od zornega kota sta odvisna položaj in perspektivna slika predmeta na risbi. Bliže ko je predmet, večji je na risbi in bliže spodnjega roba risbe se nahaja. Bolj ko je oddaljen, manjši je in više na risbi se nahaja. Predmet zavzema tem več prostora na risbi, čim večji je in čim bliže nas je postavljen.

11

SPOZNAJMO LIKOVNI-prelom

24/2/06

11:55

Page 12

očišče

Horizont (obzorje) je navidezno stičišče neba in zemlje. Kamorkoli pogledamo, če gledamo v vodoravni smeri, se oko vselej ustavi na horizontu v daljavi (če ni vmes nobene ovire). Smer pogleda na horizontu označujemo s točko, ki ji pravimo očišče. Če gledamo v vodoravni smeri in je naš pogled vzporeden s tlemi, z ravnino, na kateri stojimo, se očišče vselej nahaja nekje na horizontu.

a. co m

horizont

Očišče spremlja naš pogled – kamorkoli pogledamo, tam je očišče.

Očišče je tudi očesu najbližja točka projekcijske ravnine. Nanjo je pogled usmerjen pravokotno.

Vincent van Gogh: Pot čez polje z vrbami, 1888

jig

ar n

očišče

horizont

očišče bežišče

kn

horizont

Centralna (središčna) perspektiva

bina

12

glo

Ker je smer našega pogleda vzporedna s smerjo stranskih robov kocke, se v njihovemu bežišču nahaja tudi očišče. V takšnem primeru je prednja ploskev kocke kvadrat. Tej perspektivi pravimo centralna (središčna) perspektiva.

višina

Na sliki je kocka, ki je z eno ploskvijo obrnjena proti nam. Robovi, ki so v naravi vzporednice in se od nas oddaljujejo, se v daljavi navidezno stekajo v točki, ki ji rečemo bežišče.

širina