9789612099978

a. co m ar n jig

Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo Jamšek

kn

Peti element DELOVNI ZVEZEK ZA KEMIJO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

dr. Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo Jamšek

Peti element

DELOVNI ZVEZEK ZA KEMIJO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ar n

a. co m

Urednik: Vasja Kožuh Jezikovni pregled: Sabina Tamše Ilustracije: Matej DeCecco Fotografije: iStockphoto, Shutterstock, Science Photo Library, NASA in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Peti element 8, s katerim tvori ta delovni zvezek didaktični komplet, je strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 131. seji dne 15. aprila 2010 s sklepom št. 6131-1/2010/90 potrdil za uporabo v 8. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, Ljubljana 2010. Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 54(075.2)(076.5)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

DEVETAK, Iztok Peti element 8. Delovni zvezek za kemijo v osmem razredu osnovne šole / Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo Jamšek ; [ilustracije Matej DeCecco ; fotografije iStockphoto ... et al.]. - 1. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2020 ISBN 978-961-209-997-8 1. Cvirn Pavlin, Tanja 2. Jamšek, Samo COBISS.SI-ID 302709248

PE 8 DZ 2020 notranjost.indd 2

21/01/2020 09:10

Vsebina 1 IZ ČESA JE VESOLJE? Kaj je zvezdni prah?

V čem je skrivnost življenja?

Kako veliki so delci snovi?

Kako človek uporablja snov?

Povzetek in ponovitev

5 6 8 10

a. co m

1.1 1.2 1.3 1.4

14

2 KAJ GRADI MOLEKULO VODE? Koliko je različnih delcev?

So atomi res nedeljivi?

Kako se znajti med vsemi elementi?

Zakaj obstaja toliko snovi?

Kako nastane kuhinjska sol?

Kako nastane molekula vode?

18 20 22 24 26 28

Povzetek in ponovitev

30

ar n

2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6

3 KAKO SE SPREMINJA ZRAK? Kako se spreminjajo snovi?

Zakaj je ob ognju toplo?

Kako ponazorimo spremembe?

Kaj se ohranja pri spremembah?

34 36 38 41

Povzetek in ponovitev

42

jig

3.1 3.2 3.3 3.4

4 KOLIKO SNOVI JE NA ZEMLJI?

kn

4.1 Od kod pridobivamo snovi?

4.2 Iz česa so narejeni stroji?

4.3 Iz česa je naše telo?

Povzetek in ponovitev

46 48 52 56

5 KAJ NAM DAJE OGENJ?

5.1 5.2 5.3 5.4

Kaj so fosilna goriva?

Koliko je vseh ogljikovodikov?

Sam spoznaj ogljikovodike!

Kako nastane plastična vrečka?

60 62 64 66

Povzetek in ponovitev

68

a. co m

Kako se učiti s tem delovnim zvezkom?

Delovni zvezek je razdeljen na enaka poglavja in podpoglavja kot učbenik. Tako je za vsako podpoglavje v učbeniku pripravljenih nekaj nalog v delovnem zvezku.

1 Ugotovi, kaj moraš znati

2 Učite se skupaj!

ar n

Preden začneš reševati posamezne naloge, poglej na vrh strani, čemu so namenjene. Tako boš izvedel tudi, kaj bi moral znati, ko jih rešiš. Med reševanjem bodi vztrajen in poskušaj rešiti vse naloge. Če res ne znaš, prosi za pomoč.

Varno delo v šolskem laboratoriju Kemikalije sodijo med nevarne snovi, zato mora biti na njihovi embalaži s posebnimi oznakami jasno označena nevarnost, ki jo ta kemikalija predstavlja. V laboratoriju se ves čas strogo držimo navodil in ne počnemo ničesar po svoje, saj se lahko resno poškodujemo.

jig

Tik pred koncem vsakega poglavja je razdelek Učimo se skupaj!, kjer boš skupaj s svojimi sošolci na osnovni izhodiščnega besedila utrdil in razširil svoje znanje. Z uporabo drugih virov pa lahko znanje še dodatno nadgradite.

3 Preveri, koliko res znaš

kn

Vsako poglavje se konča z razdelkom Koliko res znam?, v katerem boš ugotovil, koliko si se res naučil v tem poglavju. Tisto, kar bi še moral znati, pa lahko usvojiš z navodili za ponavljanje in utrjevanje.

vnetljivo

oksidativno (vnetljivo)

zelo strupeno

strupeno

specifično strupeno

jedko

nevarno okolju

1.1 KAJ JE ZVEZDNI PRAH?

u, da bi: i so namenjene tem Naloge na tej stran om nt me ele in no oji • razlikoval med sp na zmesi in čiste snovi ovi • znal razvrstiti sn

1. Dopolni vzorec delitve snovi.

a. co m

snov

ar n

2. Razišči, katere elemente najdemo v jodirani kuhinjski soli, vodi in bronu.

kn

jig

3. Opiši videz in nekaj lastnosti kuhinjske soli.

4. Naštej štiri elemente ali spojine, ki so tudi v tvojem telesu.

5

1.2 V ČEM JE SKRIVNOST ŽIVLJENJA?

ne temu, da bi: straneh so namenje Naloge na teh dveh jo ov sn to esjo in čis • razlikoval med zm atna stanja snovi reg ag na lič raz al zn • po evanja snovi novne postopke loč • poznal in uril os torijskega dela novne veščine labora • poznal in uril os

Loči zmes Kaj se boš naučil?

Kako se lotimo laboratorijskega dela in kako ločujemo snovi.

a. co m

Potrebščine

Naloga 1. Zmes snovi, ki jo dobiš od učitelja, si dobro oglej in poskusi ugotoviti njeno sestavo.

2. Njeno sestavo preveri pri učitelju in na podlagi tega izberi postopek za ločevanje snovi.

3. Po korakih zapiši postopek ločevanja zmesi in določi laboratorijsko pribor (zapiši ga v rubriko Potrebščine), ki ga boš pri tem potreboval.

4. Izberi laboratorijski pribor in izvedi ločevanje dane zmesi.

Opažanja

ar n

Ugotovitve

1. Doma izberi pet različnih izdelkov ter jih razvrsti med zmesi in spojine. spojine

kn

jig

zmesi

2. Večina snovi, ki jih najdemo doma, je zmes različnih snovi. Izberi tri izdelke (npr. mineralna voda, testenine, šampon za lase) in z embalaže prepiši njihovo sestavo.

6

3. V spodnje okvirje nariši sheme snovi v ustreznih agregatnih stanjih. tekoča snov

trdna snov

a. co m

plin

4. Shemi prikazujeta prehod med dvema agregatnima stanjema. Dopolni shemo z imenoma agregatnih stanj in poimenuj prehoda med njimi.

ar n

sublimacija

5. S pomočjo različnih virov poišči tališča in vrelišča helija, živega srebra, volframa in natrijevega klorida ter odgovori na vprašanji.

kn

jig

snov

tališče [°C]

vrelišče [°C]

V katerem agregatnem stanju so naštete snovi pri 20 °C? HELIJ

VOLFRAM

ŽIVO SREBRO

NATRIJEV KLORID

Žarilne nitke v običajnih žarnicah, ki jih postopno zamenjujemo z energijsko učinkovitejšimi sijalkami, so izdelane iz volframa. Kaj misliš, zakaj?

7

1.3 KAKO VELIKI SO DELCI SNOVI?

ne temu, da bi: straneh so namenje Naloge na teh dveh delci in koliko jih je v snovi i i so so ali množino snov • vedel, kako velik snovi podamo z ma ino lič ko ko lah la de da • vedel, torijskega novne veščine labora • poznal in uril os

ljudje

planeti

a. co m

1. Prikazan je niz slik v različnih povečavah. K vsaki od slik dopiši, kolikšna je približna velikost stvari, ki so prikazane. Pomagaj si z drugimi viri.

mikroorganizmi

00 00

0

10

000

ar n

2. Poveži listke tako, da se bodo števila, eksponentni zapisi in imena ujemala.

–6

10

0, 0

00 0

00 1

0 000 000

000 000 00

rda

10 23

9

10

jig

0 600 000 00

6·

milija mol

ka

onin

milij

kn

3. Zapiši, kako bi določil približno število riževih zrn v enem kilogramu riža in zapiši svojo oceno števila riževih zrn.

Zapiši, kako bi na podoben način določil število atomov v zrnu zlata.

8

atomi

a. co m

olekule makrom

ra ka jed atoms

ar n

4. Na kratko zapiši, kako bi pojasnil, kako veliki so delci snovi (pomagaj si s kakšno primerjavo).

Hitrost gibanja delcev

jig

Kaj se boš naučil?

Gibanja delcev ne moremo zares videti, lahko pa spremljamo različne pojave, ki so s tem povezani, npr. mešanje tekočin oziroma plinov (ta pojav imenujemo difuzija). Z mešanjem črnila in vode pri različnih temperaturah boš poskušal ugotoviti vpliv temperature na difuzijo oziroma gibanje delcev.

Potrebščine tri čaše, vroča in hladna voda, termometer, črnilo

kn

Naloga 1. V prvo čašo nalij vročo vodo, v drugo hladno, v tretji zmešaj vročo in hladno vodo, da dobiš toplo vodo.

2. Izmeri temperaturo vode v vseh treh čašah (začni s čašo s hladno vodo).

3. V vsako čašo kani kapljico črnila.

4. Opazuj hitrost mešanja črnila in vode v posamezih čašah (v kateri čaši najhitreje poteka mešanje?).

Meritve

1. čaša

2. čaša

3. čaša

temperatura hitrost mešanja Ugotovitve

9

1.4 KAKO ČLOVEK UPORABLJA SNOV?

ne temu, da bi: straneh so namenje Naloge na teh dveh e luj ost in kako de način to počnejo • vedel, kaj je znan miki in na kakšen ke jo uje uč pro j ka • vedel, ki in zakaj jpomembnejši kemi • vedel, kdo so na

1. V vsaki skupini besed prečrtaj tisto, ki ni povezana z znanostjo in zaradi tega ne sodi med ostale.

dogma zakon

op

az

e jenj mer

ov

načrtno

an

je

pret

rija

teo

a. co m

ehta

dokaz o

met

vanje

a na p

utem elje

nje

model

no

ba ugi

no

2. V preglednici je naštetih nekaj najpomembnejših kemikov. S pomočjo različnih virov dopolni preglednico.

Antoine Lavoisier

Kaj je odkril/ugotovil?

jig

John Dalton

Kdaj je živel?

ar n

Kakšne narodnosti je bil?

kn

Dimitrij Mendelejev

3. Naštej tri snovi, ki so jih odkrili/razvili kemiki in so koristne, ter tri snovi, ki so škodljive oziroma nevarne za človeka in okolje. koristne snovi

10

škodljive/nevarne snovi

4. Friderik Pregl je edini Slovenec, ki je do sedaj prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Iz spodnjega članka iz spletne enciklopedije izpiši osnovne podatke o slovenskem nobelovcu.

Friderik Pregl

ar n

Postavi znanstveno domnevo

a. co m

Rojen je bil 1869 leta v Ljubljani (takratna Avstro-Ogrska). Po končani gimnaziji je odšel na študij medicine v Graz in se hkrati izobraževal tudi na kemijskem področju. Po zaključku študija je obiskal najuglednejše laboratorije v Nemčiji, kar je močno vplivalo na njegovo delo. Po vrnitvi v Graz se je Pregl posvetil elementni analizi spojin, hkrati pa je bil tudi glavni forenzični kemik graškega sodišča. Leta 1923 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1930 in vse svoje premoženje prepustil Dunajski akademiji znanosti in umetnosti, ki po vzoru Nobelovih nagrad vsako leto najboljšim avstrijskim kemikom podeljuje nagrade, poimenovane po Preglu.

Kaj se boš naučil?

Na osnovi preproste aktivnosti boš spoznal, kako deluje znanost.

jig

Naloga 1. Za začetek si izberi temo, ki te zanima (npr. mobilni telefoni).

2. Zberi čim več podatkov, ki se nanašajo na to temo.

3. Izberi vprašanje, na katerega lahko najdeš odgovor.

4. Oblikuj znanstveno domnevo – smiseln odgovor na zastavljeno vprašanje.

5. Zamisli si način, s katerim boš preveril znanstveno domnevo. Če imaš možnost, to tudi izvedi, in ugotovitve primerjaj s svojo domnevo. Če se ugotovitve in domneva ne ujemajo, ni nič narobe; si pač dokazal nasprotno, kot si domneval!

kn

Zapiski 1. Raziskovalno vprašanje:

2. Znanstvena domneva:

3. Preverjanje domneve:

4. Ugotovitve:

11

1.4 KAKO ČLOVEK UPORABLJA SNOV?

ne temu, da bi: straneh so namenje Naloge na teh dveh kemije i žk se do z srečujemo • vedel, kje vse se žbe močno dru ške ve člo j vo raz snovi • se zavedal, da je anjem in z uporabo povezan s proučev e olj mbnosti skrbi za ok • se zavedal pome

1. V preglednico zapiši nekaj snovi, ki jih je človek uporabljal v pradavnini, nekaj snovi, ki jih je uporabljal pred sto leti, in nekaj snovi, ki jih uporabljamo danes. snovi, ki jih je človek uporabljal pred 100 leti

snovi, ki jih uporabljamo danes

a. co m

snovi, ki jih je človek uporabljal v pradavnini

jig

ar n

2. Pobrskaj po žepih ali po stanovanju in napiši vsaj pet predmetov, pri katerih nastanku oziroma razvoju so sodelovali tudi kemiki.

kn

3. Za naštete snovi napiši, kako so spremenile življenje ljudi.

PENICILIN

GUMA

PLASTIKA

12