a. co m ar n
jig
Vesna Jurač, Jelka Razpotnik in Ana Vovk Korže
kn
Družba smo mi 4
DSM 4 UC 2012 notranjost.indd 1
6/13/12 10:39 AM
Vesna Jurač, Jelka Razpotnik in Ana Vovk Korže
Družba smo mi 4 UČBENIK
a. co m
ZA DRUŽBO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
ar n
Uredili: Nina Jeklič, mag. Jelka Razpotnik Strokovni pregled: Tanja Gartner, dr. Tatjana Resnik Planinc, Nataša Sedej, mag. Marjeta Šifrer Jezikovni pregled: Petra Merc Ilustracije: Nina Lovišček Fotografije: iStockphoto, zasebno gradivo Založbe Rokus Klett Zemljevidi: Geodetski inštitut, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Geodetski zavod Slovenije
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
jig
Učbenik Družba smo mi 4 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 121. seji, dne 23. 4. 2009, s sklepom št. 6130-1/2009/59 potrdil kot učbenik za družbo v 4. razredu osnovne šole. Učbenik Družba smo mi 4 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 145. seji, dne 20. 10. 2011, s sklepom št. 6130-1/2011/98, potrdil kot učbenik za družbo v 4. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, Ljubljana 2009. Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(075.2)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
DSM 4 UC 2016 notranjost.indd 2
JURAČ, Vesna Družba smo mi 4. [Učbenik za družbo v četrtem razredu osnovne šole] / Vesna Jurač, Jelka Razpotnik in Ana Vovk Korže ; [ilustracije Nina Lovišček ; fotografije iStockphoto, zasebno gradivo založbe Rokus Klett ; zemljevidi Geodetski inštitut, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Geodetski zavod Slovenije]. - 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2016 ISBN 978-961-209-948-0 1. Miranda Razpotnik, Jelka 2. Vovk Korže, Ana 284844544
27/05/16 10:32
4 6 8 10 12 14
1 2 3
jig
1 2 3 4 5
1 2 3 4
DSM 4 UC 2012 notranjost.indd 3
16 18 20
22 24 26 28
PREDSTAVIM VAM DOMAČI KRAJ Kje leži moj domači kraj Dejavnosti v mojem domačem kraju Industrija v mojem domačem kraju Storitvene dejavnosti v mojem domačem kraju Skrbim za čistost in urejenost mojega kraja
PREDSTAVIM VAM DOMAČO POKRAJINO Naravne značilnosti pokrajine Živim na vasi Živim v mestu Pokrajina se spreminja
kn 1 2 3 4
NAŠE DRUŽINE Naše družine Prazniki so spet tukaj Šege in navade
ar n
1 2 3 4
KAKO SE ORIENTIRAMO Orientiramo se Povečajmo ali pomanjšajmo Kaj prikazuje zemljevid Kako varna je naša pot v šolo
a. co m
1 2 3 4 5 6
DRUŽBA SMO MI Skupaj nam je lepše Ljudje smo različni Znanje je dragoceno Pravila upoštevamo vsak dan Z nasiljem ne rešujemo sporov Kdaj postanemo odvisni
30 32 34 36 38
40 42 44 46
NEKOČ JE BILO … Kaj se je dogajalo nekoč Kulturna dediščina Promet nekoč in danes Otroštvo in šola - nekoč in danes
48 50 52 54
6/13/12 10:39 AM
1 Skupaj nam je lepše
a. co m
Ljudje so se že od nekdaj družili, se ob tem pogovarjali ali si pomagali pri delu. Tudi ti nisi sam v šoli, temveč se srečuješ z drugimi otroki. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` družba in skupnost, ` sodelovanje, ` potrebe in želje, ` samopodoba.
Sva Žan in Eva in sva dobra prijatelja. Veselijo in povezujejo naju igre, šport in obiskovanje šole. Rada igrava človek ne jezi se, nogomet in skrbiva za psička Pikija.
ar n
Zakaj se družimo
kn
jig
Žan in Eva obiskujeta 4. a razred. V šoli imata veliko sošolcev. Skupaj se učijo, igrajo in obiskujejo šolske krožke. Sošolcem, s katerimi se Žan in Eva najraje družita, pravita prijatelji. Vsi ljudje na tem svetu smo družba. Med seboj smo v nekih odnosih. Učenci v razredu sestavljajo skupino ljudi ali skupnost, ki jih družijo in povezujejo skupne lastnosti, potrebe in cilji. Vsi ljudje na svetu smo del neke skupnosti. Nihče ne more živeti povsem sam. Ljudje nas obkrožajo vse življenje, saj človek potrebuje ljudi okoli sebe. Ko gremo v šolo, na izlet, po nakupih – vedno srečujemo ljudi. Najbolj pogoste skupnosti so družina, prijatelji, sošolci, sodelavci in soseske.
!
Skupnost je skupina ljudi, ki jih družijo in povezujejo skupne lastnosti, potrebe in cilji.
Če se razumemo med seboj, se dobro počutimo S sošolci se igramo med odmori.
Živeti z drugimi ljudmi se učimo vse življenje. Vsi želimo biti v družbi zaželeni in se v njej dobro počutiti. Velikokrat v razredu delamo v skupini, kar pomeni, da sodelujemo. S sodelovanjem se učimo od drugih sošolcev
4
DSM 4 UC 2012 notranjost.indd 4
6/13/12 10:39 AM
PONOVI 1. Zakaj živimo v skupnostih? 2. Kako pri pouku sodeluješ s sošolci? 3. Kakšna je razlika med potrebo in željo?
a. co m
V razredu prisluhnemo sošolcem, ki nam predstavijo svoja dela.
RAZMISLI Katere želje imaš? Kaj boš naredil za to, da se ti bodo uresničile?
Sodelovanje je skupno delo ljudi, ki poteka z druženjem in dogovarjanjem.
jig
!
ar n
in s tem bogatimo svoje znanje. Če lahko pri delu v skupini povemo, kaj si želimo in kadar drugi upoštevajo naše predloge, se dobro počutimo. Vendar ni vedno tako. Sošolci imajo lahko drugačno mnenje od tvojega. Če vsakdo vztraja pri svojem mnenju, se skupina ne more sporazumeti. Sošolci postanejo jezni ali užaljeni, ker njihovega mnenja nismo upoštevali. Zato med člani skupine lahko pride do sporov. Vedno se moramo truditi, da spore čim prej rešimo.
KAJ JE TO? Družba – skupnost ljudi skupaj z njihovimi odnosi Potreba – tisto, kar potrebujemo za življenje Spor – stanje, ko se kdo s kom spre
Moje potrebe in želje
kn
Vsi ljudje imamo potrebe. Gotovo veš, da za preživetje potrebujemo vodo, hrano in zrak. Imamo tudi potrebe po ljubezni, sprejetosti, druženju z ljudmi … Vsi ljudje pa imamo tudi želje. Nekdo od sošolcev si želi boljšo oceno, drugi novo kolo, tretji želi počitnice preživeti na morju. Mnoge želje se lahko uresničijo, če se zanje potrudimo. Vendar pa se vse želje ne uresničijo. Ko razmišljamo o svojih potrebah in željah, razmišljamo tudi o sebi. Ko se družimo z drugimi ljudmi, si oblikujemo predstavo o sebi. Predstavo o svojih spodobnostih, znanju in moči imenujemo samopodoba.
!
Prijatelji močno vplivajo na našo predstavo o sebi. Kaj pa ti lahko lepega poveš o prijateljih?
Ko sprejmemo sebe in smo zadovoljni sami s seboj, imamo dobro samopodobo. Veseli smo in ponosni sami nase. Ob tem se razvije naše samozaupanje. 5
DSM 4 UC 2012 notranjost.indd 5
6/13/12 10:39 AM
2 Ljudje smo različni Meni pa je angleščina najboljša, ne maram pa igre med dvema ognjema, saj me vedno takoj zadenejo z žogo.
Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` razlike med ljudmi, ` spoštovanje in strpnost, ` predsodek, ` pravice in dolžnosti otrok.
a. co m
Ljudje smo različni. Pomembno je, da se naučimo živeti drug z drugim. Še bolj pomembno je, da spoštujemo ljudi in njihove pravice.
Jaz imam od vseh predmetov v šoli najraje matematiko in športno vzgojo, angleščine pa ne maram preveč.
ar n
Ljudje se razlikujemo po …
kn
jig
Vsak učenec v razredu je kot posameznik nekaj posebnega. Ljudje smo namreč različni, saj se razlikujemo po spolu, starosti, narodni in verski pripadnosti, živimo v različnih hišah, obiskujemo različne šole … Različni smo, ker živimo v različnih okoljih in različnih družinah. V razredu so tudi sošolci, ki so drugačni od večine otrok: ne vidijo dobro ali so slepi, imajo težave z gibanjem ali so invalidi, imajo učne težave … Zato imajo šolanje prilagojeno svoji drugačnosti. Nekateri učenci so se v Slovenijo s starši priselili iz drugih dežel. Mnogi imajo težave, ker ne razumejo dobro slovenskega jezika. Prav je, da jim pomagamo.
Slepi in slabovidni učenci berejo s prsti. Uporabljajo posebno pisavo.
!
Različnost moramo spoštovati. Poskusi razumeti drugačnost drugih ljudi.
Spoštujemo vse ljudi Na to, kako bomo živeli in se razumeli, vplivajo naše navade, vrednote in pravila. Najpomembnejše je, da različnost spoštujemo. Razumeti skušamo drugačnost drugih ljudi in jim dopustimo drugačno mnenje. Takšno ravnanje imenujemo strpnost. Kajti vsi ljudje smo enakopravni in za vse veljajo človekove pravice.
6
DSM 4 UC 2012 notranjost.indd 6
6/13/12 10:39 AM
Ljudje pogosto ne razumejo navad muslimanov.
PONOVI 1. Po čem se ljudje razlikujejo? 2. Zakaj moramo gojiti strpnost? 3. Navedi nekaj pravic in dolžnosti otrok.
a. co m
RAZMISLI Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje živeli samo po svojih željah in ne bi upoštevali pravic drugih?
Nekateri mislijo, da so boljši od drugih, ker imajo več denarja, tečejo hitreje, se oblačijo bolj moderno … Mnogi ljudje si o drugih ustvarijo slabo mnenje še preden jih spoznajo. Temu pravimo predsodek. Mnogi tudi zavračajo enakopravnost drugim ljudem ali kar celi skupini.
!
Če boš ti strpen do drugih in jih boš skušal razumeti, bodo drugi razumeli tebe in tvojo drugačnost.
ar n
Vsi imamo pravice in dolžnosti
jig
Vsi ljudje imajo kljub drugačnosti pravice, ki zadovoljujejo njihove osnovne potrebe. Odrasli morajo spoštovati tudi pravice otrok. Vsi otroci imajo enake pravice, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno ali družbeno poreklo, premoženje, invalidnost.
KAJ JE TO? Dolžnost – obveza, nekaj, kar se mora narediti Državljanstvo – pripadnost določeni državi Invalid – kdor zaradi telesne napake ali poškodbe ne more opravljati dela Pravica – možnost nekaj biti, imeti ali narediti Rasa – skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi posebnostmi
!
Pravice, ki veljajo zate, veljajo tudi za druge. Spoštuj pravice drugih.
kn
Pravice otrok so:
• pravica do imena in državljanstva, • pravica do družine, • pravica do zdravja, • pravica do izobraževanja, • pravica do informacij, • pravica do igre in prijateljev, • pravica do lastnega mnenja in izražanja, • pravica do nenasilnega ravnanja, • pravica do posebne skrbi za otroke in invalide. Vsi otroci imajo poleg pravic tudi dolžnosti in odgovornosti. Otroci morajo hoditi v šolo in se učiti. Noben otrok ne sme s svojimi ravnanji kratiti pravic drugih otrok.
V mnogih revnih državah pravic otrok ne spoštujejo. Otroci morajo delati in ne hodijo v šolo.
7
DSM 4 UC 2013 notranjost.indd 7
26/11/13 09:44
3 Znanje je dragoceno Učim se. Jutri pišemo test znanja pri družbi. Rada bi bila zdravnica. Že sedaj se želim naučiti čim več, da bom znala pomagati bolnim otrokom.
Eva, ali si slišala, kako sem zaigral na kitaro? Ustanovil bom svojo glasbeno skupino, zato vsak dan veliko vadim. Kaj pa počneš ti?
Pravica do izobraževanja
ar n
Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` pravica do izobraževanja, ` znanje, ` poklic.
a. co m
Ko smo v družbi, v šoli, doma, ob knjigah ali pred računalnikom, se vsak dan naučimo nekaj novega.
kn
jig
Pravica do izobraževanja otrokom zagotavlja pravico do obiskovanja šole. Otroci v šoli razvijajo svoje umske in telesne sposobnosti. Otroci imajo tudi pravico, da jih v šoli vzgajajo v duhu razumevanja, miru, strpnosti ter prijateljstva med vsemi narodi in skupinami. V Sloveniji je osnovno šolanje obvezno. Vendar danes ni dovolj, da znamo le pisati in računati. Ko smo odrasli, potrebujemo veliko več znanja. Zato otroci po končani osnovni šoli šolanje nadaljujejo na srednji šoli. Mnogi pa učenje nadaljujejo še na fakulteti ali visoki šoli.
!
Otroci imajo pravico, da v šoli razvijajo svoje umske in telesne sposobnosti.
Otroci po vsem svetu imajo pravico do izobraževanja, čeprav so v mnogih revnih državah šole slabo opremljene.
8
DSM 4 UC 2012 notranjost.indd 8
6/13/12 10:39 AM
Zakaj se učimo
a. co m
Danes nam pri učenju pomagajo računalniki.
jig
ar n
Učimo se, da pridobimo znanje o drugih ljudeh, deželah, živalih in rastlinah. Učimo se, da vemo, kako delujejo stvari. Učimo se, da se znamo sporazumevati. Učimo se v šoli, doma, na potovanjih in v naravi. Znanje pridobivamo iz knjig, s pomočjo radia, televizije, računalnika in od drugih ljudi. Učenje je zelo pomembno, da pridemo do želenega poklica. Ker pa se znanje stalno spreminja, se morajo učiti tudi odrasli. Naučiti se morajo uporabe novih računalniških programov ali tujih jezikov. Učimo se vse življenje, saj v življenju potrebujemo veliko različnih znanj. Učimo se tudi zato, da pridobimo znanje o želenem poklicu.
RAZMISLI Kateri poklic želiš opravljati? Zakaj? Katera znanja potrebuješ, da bi lahko uspešno opravljal ta poklic?
KAJ JE TO? Koncert – glasbena prireditev, kjer glasbeniki pojejo ali igrajo na instrumente, gledalci pa jih gledajo in poslušajo.
kn
!
PONOVI 1. Kaj si se do sedaj naučil v šoli? 2. Kako nam koristi pridobljeno znanje? 3. Kako pridemo do poklica?
Ko bom velik, bom … Odrasli hodijo v službo, kjer opravljajo določen poklic. Poklic je dejavnost, za katero potrebujemo neko znanje ali usposobljenost. Učitelj pomaga učencem pri pridobivanju novih znanj. Avtomehanik popravlja avtomobile. Oskrbnik v živalskem vrtu skrbi za živali. Poštar raznaša pisma. Poklicev je zelo veliko. Odrasli poklic velikokrat zamenjajo. Velikokrat se morajo ob tem naučiti novih stvari.
!
Poklic je dejavnost, za katero potrebujemo neko znanje ali usposobljenost. Poklicev je zelo veliko.
Zdravnik nas zdravi kadar zbolimo.
9
DSM 4 UC 2012 notranjost.indd 9
6/13/12 10:39 AM
4 Pravila upoštevamo vsak dan
Žan, tako se ne dela! Jabolčni ogrizek si vrgel na tla. Ali si pozabil, da odpadka ne odvrženo kamorkoli?
a. co m
Ljudje že od nekdaj živijo po določilih, ki urejajo odnose med njimi, življenje v šoli, ravnanje v prometu ...
Res, je! Poglej, na tem zabojniku piše, da vanj odlagamo samo papir.
Zakaj moramo upoštevati pravila
Od ljudi v skupnosti se pričakuje, da se pravilno obnašajo v različnih okoliščinah. Ko hodimo po cesti, smo pešci. Ko smo v šoli, smo učenci. Ko zbolimo, smo bolniki. Pravimo, da imamo ljudje različne vloge. Da vemo, kako ravnati v različnih vlogah, moramo poznati določila obnašanja. Določila, ki urejajo obnašanje ljudi in odnose med njimi, imenujemo pravila. Pravila so ljudje uvedli, da lažje živijo skupaj, saj so med seboj ljudje zelo različni. Pravila določajo, kako se ravnamo kot pešci, učenci, kupci, bolniki … Pravila moramo tudi upoštevati. Predstavljaj si, da bi po cesti vozniki vozili vsak po svoje. Kakšna zmešnjava bi nastala! Pravila so lahko: • napisana: šolska pravila, prometna pravila … • nenapisana: kako se obnašamo do staršev in starejših
kn
jig
ar n
Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` človekove vloge, ` pravila, ` šolska pravila, ` bonton ali olika.
!
V različnih okoliščinah imajo ljudje različne vloge, kar pomeni, da se različno obnašajo. Pravila določajo ravnanje ljudi v različnih okoliščinah.
Pravila določajo, da odpadkov ne odmetavamo kjer koli.
10
DSM 4 UC 2012 notranjost.indd 10
6/13/12 10:39 AM