Helena Verdev
Raziskujem
STARI SVET 7 Helena H elena Verdev Verdev
UÄ?benik za geografijo v sedmem razredu osnovne ĹĄole
Helena Verdev
Raziskujem Stari svet Učbenik za geografijo v 7. razredu osnovne šole Uredil:
Vasja Kožuh
Strokovni pregled:
recenzenti dr. Karel Natek, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Dejan Rebernik (Evropa) in dr. Katja Vintar Mally (Azija) ter učitelji praktiki Andrej Krumpak, Bojan Šprogar, Suzana Deutsch in Mojmir Mosbruker
Jezikovni pregled:
Petra Merc
Ilustracije:
Igor Šinkovec
Zemljevidi:
Monde Neuf in Vasja Kožuh
Tehnične risbe:
Gregor Štrukelj
Fotografije:
Shutterstock , Istockphoto, Dreamstime, Vasja Kožuh, Iztok Bončina ... (natančen seznam na koncu knjige)
Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.
Učbenik Raziskujem Stari svet 7 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 119. seji dne 12. 02. 2009 s sklepom št. 6130-1/2009/4 potrdil kot učbenik za geografijo v 7. razredu osnovne šole. © National Geographic Society, 2009. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
VERDEV, Helena Raziskujem Stari svet 7. Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole / Helena Verdev ; [ilustracije Igor Šinkovec ; zemljevidi Monde Neuf in Vasja Kožuh ; tehnične risbe Gregor Štrukelj ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-209-936-7 248925184
Stari svet
6
Evropa
8
1 2 3 4
Površje Evrope Podnebje in rastlinstvo Evrope Prebivalstvo Evrope Države Evrope
5 Delitev Evrope
Srednja Evropa 1 2 3 4
10–11 12–13 14–15 16–17 18–19
20
Osnovne značilnosti Panonska nižina Alpe Sredogorja, nižavje in Karpati
22–23 24–25 26–27 28–29
V žarišču: Industrializacija
30–31
Jugovzhodna Evropa
32
1 Površje, podnebje in rastlinstvo
34–35
2 Prebivalstvo in gospodarstvo
36–37
Južna Evropa
38
1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Sredozemsko morje
40–41 42–43
V žarišču: Ognjeniki 3 Prebivalstvo in gospodarstvo
44–45 46–47
Zahodna Evropa
48
1 Površje, podnebje in rastlinstvo
50–51
V žarišču: Vpliv morja 2 Prebivalstvo in gospodarstvo
52–53 54–55
Severna Evropa 1 Površje, podnebje in rastlinstvo V žarišču: Oblikovanje površja 2 Prebivalstvo in gospodarstvo
56 58–59 60–61 62–63
Vzhodna Evropa in Severna Azija 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 2 Prebivalstvo in gospodarstvo Evropa še enkrat na kratko
Azija 1 Površje Azije 2 Podnebje in rastlinstvo Azije 3 Prebivalstvo Azije V žarišču: Verstva sveta 4 Gospodarstvo Azije 5 Delitev Azije 6 Vzhodna Azija V žarišču: Potresi in cunamiji 7 Jugovzhodna Azija V žarišču: Monsuni in poplave 8 Južna Azija Azija 9 Jugozahodna Jugo 10 Srednja Azija Azija še enkrat na kratko V žarišču: Svet nasprotij
64 66–67 68–69 70–71
72 74–75 76–77 78–79 80–81 82–83 84–85 86–87 88–89 90–91 92–93 94–95 96–97 98–99 100–101 102–103
Okoli sveta 1. del naslov teme
Novim N i d dogodivščinam di šč naproti!
uvodnik
razlaga
1 POVRŠJE, PODNEBJE IN RASTLINSTVO
Pozdravljeni na novem potovanju naše agencije. Kot kaže, vam je bilo lansko potovanje všeč in prepričani smo, da ste tudi sami začeli odkrivati svet. Mi smo vam kljub temu pripravili že novo potovanje.
Podnebje in rastlinstvo v Južni Evropi lahko opišemo, če pomislimo na počitnice na morju. Od tam prihajajo tudi sadeži, s katerimi se pozimi borimo proti prehladu. Kljub obmorski legi lahko pozimi tudi smučamo v bližnjih gorah.
Kakšno je površje Južne Evrope?
Če smo si modrozeleni planet lani ogledovali bolj od daleč in v celoti, smo si letos za svoj cilj izbrali le določen del našega čudovitega planeta. Podrobneje si bomo ogledali Stari svet. Torej bomo odpotovali v Evropo in Azijo. Celini, ki sta med sabo sicer povezani, toda zelo različni.
AN
Čeprav nedaleč od morja je na vrhovih Pirenejev tudi poleti sneg.
Južno Evropo sestavljajo Pirenejski, Apeninski in južni del Balkanskega polotoka ter številni otoki in otočja. Med njimi sta največja Sicilija in Sardinija. Južna Evropa je kljub obmorski legi najbolj gorata enota Evrope. Tu prevladujejo mlada gorstva – Pireneji, Apenini in Alpe. Le južni del Balkanskega polotoka si delita mlado Šarsko-pindsko gorstvo in starejši Rodopi. Starejšega nastanka je tudi osrednji del Pirenejskega polotoka, ki se imenuje Mezeta. Nižin je v Južni Evropi malo, večinoma so ob obalah in večjih rekah. Največja je Padska nižina. Reke v Južni Evropi so kratke – poleti mnoge presahnejo, ob večjem deževju pa se spremenijo A l p e v hudournike.
CE
Milano
IO
KA
SK
GA LS
NT
POR TU
LA AT
Š P A N I J A e
Madrid z
p
e
M
A
Barcelona
VATIKAN
e t a IJA
Rim
L
4
MONAKO
T
Zemljevidi - Osnova vsakega potovanja je dober zemljevid. Prav zaradi tega smo vsakemu delu potovanja dodali skrbno izdelan zemljevid, na katerem so zapisani le osnovni geografski pojmi. Zaradi boljšega razumevanja vodnika so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več in bolj podrobne zemljevide pa najdete v različnih atlasih.
A
I
Helena & Vasja
Lizbona
Padska nižina
Pad
n
Kakorkoli že – prihodnje leto ne smete zamuditi nadaljevanja našega potovanja, ko bomo poleg preostalega dela Starega sveta – Afrike, odpotovali v Novi svet, v Ameriko, Avstralijo in od daleč spoznali še Antarktiko.
P i r e n e j i ANDORA M
RD
e m s k o
IN
B A L E A R I S r e d o z
m
SA
Najprej bomo po dolgem in počez prepotovali Evropo, nato še Azijo. Vsak del potovanja vam bo prinesel številna nova spoznanja, nekateri deli pa vam bodo zaradi svoje osupljivosti še posebej ostali v spominu. Če pa ste katero izmed območij že prepotovali, delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki.
Torino
o r j e
Španija
Monako
San Marino
glavno mesto: Madrid površina: 506 tisoč km² prebivalstvo: 45 milijonov
glavno mesto: Monako površina: 2 km² prebivalstvo: 32.000
glavno mesto: San Marino površina: 61 km² prebivalstvo: 28.000
Portugalska
Andora
Italija
Vatikan
glavno mesto: Lizbona površina: 92 tisoč km² prebivalstvo: 11 milijonov
gl. mesto: Andorra-la-Vella površina: 470 km² prebivalstvo: 468.000
glavno mesto: Rim površina: 301 tisoč km² prebivalstvo: 60 milijonov
Država znotraj Rima površina: 0,4 km² prebivalstvo: 900
JUŽNA EVROPA merilo 1:10.000.000 0
100 km
40
200 km
JUŽNA EVROPA
Merilo - Vsak zemljevid ima merilo, ki pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu. Za boljšo predstavo velikosti prikazanega PANONSKA NIŽINA merilo 1:6.000.000 območja je dodan še 100 km 200 km 0 obris Slovenije v istem merilu.
S
V žarišču - Posameznim geografskim enotam so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali V žarišču. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, značilne za posamezna območja, preko katerih potujete v tistem trenutku. Hkrati pa boste s pomočjo žarišč spoznali razširjenost obravnavanega pojava tudi drugod na Zemlji. Napisana so v obliki časopisnega članka.
grafi in slike
povzetek in aktivnosti
Vodnik in zemljevid obenem! Povzetek
Južna Evropa obsega Pirenejski, Apeninski in južni del Balkanskega polotoka ter številne otoke. Prevladujejo mlada gorstva. Nižin je malo, največja je Padska nižina. Ob Sredozemskem morju je sredozemsko podnebje, v notranjosti pa celinsko. Naravno rastlinstvo je zimzeleno, večino neobdelanih površin porašča makija.
Je podnebje povsod enako? Območja ob Sredozemskem morju imajo sredozemsko podnebje, ki pa seže le do prvih gorovij. Poletja so vroča in suha, zime so mile, vlažne in vetrovne. Temperature večinoma ne padejo pod 0 °C. Najvišja gorovja imajo gorsko podnebje, medtem ko je v zaledju gorovij celinsko podnebje. Posebnost je Portugalska, ki leži ob Atlantskem oceanu in ima oceansko podnebje. ATENE (sredozemsko podnebje)
temperatura °C
Ponovi
1. Kaj je značilno za sredozemsko podnebje? 2. Kako so rastline prilagojene na vroča poletja? 3. Zakaj danes v Južni Evropi prevladuje makija? Razmisli
Kaj povezuje države Južne Evrope?
padavine mm
30
300
20
200 381 mm
10
100
0
0
-10 J
F
n
Ja
dr
A
an
A
M
J
J
A
S
O
N
D
Kdaj imajo v Atenah najvišje temperature in najmanj padavin? sk
N i
L I
n
m
M
Sredozemske rastline so prilagojene na sušo in vročino.
SAN MARINO
o
m
or
je
i
J
R o d o p i
A
Šarskopindsko gorstvo
Neapelj e
Egejsko morje
G R Č I J A
Kaj raste ob Sredozemskem morju? Rastlinstvo je prilagojeno sredozemskemu podnebju – predvsem poletni suši. Rastline zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi koreninami ter dlakavimi ali mesnatimi listi. Ker rastline jeseni ne odvržejo listja, jih imenujemo zimzelene rastline rastline. V preteklosti so to območje preraščali hrastovi gozdovi,, ki so danes večinoma posekani. Nadomestilo jih je gosto grmičasto zimzeleno rastlinstvo – makija in aromatične rastline.
Atene SICILIJA
Za kaj uporabljamo aromatične rastline?
Jonsko morje
MALTA
Nikozija
Malta
Grčija
Ciper
glavno mesto: Valletta površina: 316 km² prebivalstvo: 400.000
glavno mesto: Atene površina: 132 tisoč km² prebivalstvo: 11 milijonov
glavno mesto: Nikozija površina: 9 tisoč km² prebivalstvo: 800.000
CIPER
JUŽNA EVROPA
41
Legenda - Oblike površja so na zemljevidih prikazane z različnimi barvami. Prikazane so tudi reke in meje držav ter označena glavna mesta, večji kraji in kraji s klimogrami. pod 0 m
200 m
glavno mesto
Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti najpomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid. Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred sabo. Za lažjo uporabo je vsaka celina najprej predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane posebne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Osebnosti. Na koncu vsake enote je povzetek ter dve vrsti aktivnosti, Ponovi in Razmisli, s katerima boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje o določeni geografski enoti. Srečno potepanje po Evropi in Aziji!
Imena rek, gorstev, otokov, polotokov, nižavij, držav, mest so napisana z različno pisavo.
600 m 1000 m 2000 m 3000 m 4000 m nad večje mesto
klimogram
5
Stari svet E Evropejci so vse do odkritja Amerike poznali le Stari svet – poleg Evrope še Azijo in Severno Afriko. Med temi območji je potekala živahna trgovina, ki je A zza seboj potegnila tudi izmenjavo znanja, verovanj in navad. Med Evropo in A Azijo so blago prenašale karavane, saj sta v resnici eno samo veliko kopno. Pri tem so prvi popotniki hitro ugotovili, da so med njima velike razlike. P
Evrazija – ena ali dve celini? Na satelitskem posnetku je lepo vidno, da Evropa in Azija strogo gledano nista samostojni celini, saj ju z vseh strani ne obdaja morje. Zaradi te njune posebnosti ju skupaj imenujemo Evrazija. Ker pa so naravne in predvsem družbene značilnosti Evrope in Azije zelo različne, ju obravnavamo kot samostojni celini. Ali se stikata še kakšni drugi celini in kaj celine ločuje?
EVROPA Zelo razčlenjena in gosto poseljena celina. Naravno okolje je močno spremenjeno. Ima visoko razvito kmetijstvo, industrijo in turizem.
SLOVARČEK: ▶ celina – večji del kopnega,
6
Svilna pot Povzetek
▶ Potekala je od Kitajske preko Srednje Azije vse do Sredozemlja. ▶ Znana je že od 2. st. pr. n. š. ▶ Po njej so trgovali s steklom, žlahtnimi kovinami, v nasprotni smeri, iz Kitajske, pa so prihajale predvsem svila in začimbe.
Evrazija je skupno ime za Evropo in Azijo. Meja med njima je dogovorjena in poteka po gorstvu Ural, reki Ural, po Kaspijskem jezeru, gorstvu Kavkaz, Črnem morju ter ožinah Bospor in Dardanele. Ponovi
1. Kaj obsega Stari svet? 2. Kaj je Evrazija? 3. Na karti pokaži in opiši mejo med Evropo in Azijo.
Kje je meja med Evropo in Azijo? Evrope in Azije ne loči ocean ali morje, zato je meja med njima dogovorjena. Od severa proti jugu sledi gorstvu in reki Ural do Kaspijskega jezera. Tu se meja obrne proti zahodu in sledi gorstvu Kavkaz, prečka Črno morje ter se skozi ožini Bospor in Dardanele nadaljuje do Sredozemskega morja. Meja za ljudi, ki živijo na tem območju, ne predstavlja nobene ovire.
Razmisli
V čem se razlikujeta Evropa in Azija?
AZIJA EVROPA
AZIJA
Zelo raznolika, gosto a tudi neenakomerno poseljena celina. Ne glede na hiter razvoj industrije, prevladuje tradicionalno kmetijstvo.
ki ga od ostalih celin ločijo oceani, morja in prelivi ▶ tradicionalno kmetijstvoo – glej stran 82 7
SEVERNO LEDENO MORJE
I S L A N D I J A
TO
K
Evropa
PO
LO
Norveško morje
AV
SK
I
MAJHNA,, A POMEMBNA CELINA
Kje so meje Evrope?
SKA
ND
IN
Evropa je druga najmanjša celina – od nje je manjša le Avstralija. Razdeljena je na številne relativno majhne države. Kljub temu so nekatere med njimi do nedavna obvladovale večji del sveta. Vpliv Evrope v svetu je še danes velik, le da je sedaj kulturni, znanstveni in gospodarski.
Severno morje B R I T A N S K O O T O Č J E
Evropo omejujejo Atlantski ocean na zahodu, arktična morja na severu in Sredozemsko morje na jugu. Na vzhodu Evropa meji na Azijo (potek meje med celinama je predstavljen na prejšnji strani). Poišči skrajne točke Evrope. ATLANTSKI OCEAN
BAL
r
INIJA K ORZIKA
an
SARD e
d
o
z
e
NS
KI
sk
o
m
or
je
K TO LO
S
prel iv
dr
N IN
PO
R I L E A A B
KA
Ja
I SK
PIRENEJSKI POLOTOK
Gibraltarski
AP E
SIC
m
ILIJ A
s
k MALTA o m
o
r
j
e
Povzetek
Kakšno je površje Evrope?
Kako lega Evrope vpliva na njeno podnebje?
Evropa je od vseh celin najbolj razčlenjena. Ima številne polotoke, otoke in otočja. Morja in zalivi segajo daleč v notranjost celine. Izjema je le njen vzhodni del, ki je veliko bolj celinski.
K R E T A
GEO 7 RSS UC 2010 Notranjost zemljevidi.indd 1
CIPER
nd ina
l
A
Pire
i
Večja evropska otočja in otoki so: Islandija, Britansko otočje, Baleari, Baleari Sardinija, Sardinija Korzika, Sicilija, Kreta in Ciper. Površje Evrope je nastajalo skozi milijone let (glej strani 60 in 61) in je zaradi tega zelo raznoliko. Kljub temu lahko površje Evrope razdelimo v tri velike naravne enote: • stara gorstva in planote s kotlinami in dolinami, • mlada gorstva ter • nižavja.
p e
l
Ka
D go inar rst sko vo
p
i
Dardanele
Ravnina v Ukrajini
at
K
Največji del površja Evrope predstavljajo nižavja, ki prevladujejo na vzhodu in severu. Največje nižavje v Evropi je Vzhodnoevropsko nižavje, ki se proti zahodu nadaljuje v Nemško-poljsko nižavje in Severnofrancosko nižavje.
rp
Lega: med Sredozemskim morjem, Atlantskim oceanom, Severnim ledenim morjem in Azijo Površina: 10,2 milijona km² (6 % kopnega) Prebivalstvo: 731 milijonov (11 % človeštva) Gostota prebivalstva: 72 prebivalcev na km² Število držav: 46 Večja mesta: Moskva, London, Pariz, Madrid, Berlin, Rim, Atene, Kijev, Bukarešta Enote: Srednja, Jugovzhodna, Južna, Zahodna, Severna in Vzhodna Evropa
Bospor
Nižavja
a
Evropska sredogorja
i
TO
Razmisli
Nemško-poljsko nižavje
e n
LO
V z h o d n o -
e v r o p s k o
nej
PO
o
n i ž a v j e
V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.
Osebna izkaznica
S pomočjo velikega zemljevida v zavihku strani 9 naštej in pokaži: a) velika nižavja, b) mlada in stara gorstva, c) večje polotoke in otoke.
r
Polotoki so predvsem na severu in na jugu celine. Največji med njimi so: • Skandinavski polotok, • Pirenejski polotok, • Apeninski polotok in • Balkanski polotok.
A
Črno morje
Ponovi
Kako razčlenjenost Evrope vpliva na življenje ljudi?
Severnofrancosko nižavje
ekvator
Nastala so v starejši zgodovini Zemlje in so že precej uravnana. Prevladujejo v severozahodnem in v osrednjem delu Evrope. Na severozahodu so gorstva Velike Britanije in Skandinavsko gorstvo, ki je najvišje med starimi gorstvi. V osrednjem delu Evrope ležijo Evropska sredogorja, na skrajnem vzhodu celine pa Ural.
Površje Evrope predstavljajo tri velike naravne enote: stara gorstva in planote s kotlinami in dolinami so na severozahodu in v osrednjem delu, mlada gorstva na jugu in jugovzhodu ter nižavja na vzhodu in severu celine.
U
Razmisli
Skandinavsko gorstvo
vsk og or st v
S pomočjo zemljevida naštej in pokaži meje Evrope ter jih pojasni.
▶ V grški mitologiji je bila Evropa lepo dekle, v katero se je zaljubil Zeus. Spremenjen v belega bika jo je odpeljal na otok Kreta. V spomin nanjo so celino, katere del je Kreta, poimenovali Evropa.
Stara gorstva
V Evropi se površje spreminja na zelo kratke razdalje. Lep primer raznolikosti površja je Slovenija, kjer iz nižinskega in gričevnatega vzhoda v nekaj urah prispemo do alpskih dolin pod gorskimi vrhovi ali pa se ohladimo v Jadranskem morju.
Ponovi
Evropa
Povzetek
1 POVRŠJE EVROPE
S ka
Evropa je druga najmanjša celina in v celoti leži na severni polobli. Na zahodu, severu in jugu jo omejuje morje, na vzhodu je na široko povezana z Azijo.
Zakaj so reke v Evropi pomembne? n
i
Mlada gorstva Matterhorn
Nastala so v mlajši zgodovini Zemlje in so najvišja gorstva v Evropi. Zanje so značilni ostri vrhovi in globoke doline, ki jih ločujejo nižavja in kotline. So v južnem in jugovzhodnem delu Evrope. Od zahoda proti vzhodu si sledijo Pireneji, Apenini, Alpe, Dinarsko gorstvo in Karpati. Najvišji vrh Evrope je Mont Blanc.
Evropske reke niso med največjimi na svetu, so pa izjemnega pomena za življenje v Evropi. Predstavljajo pomemben vir električne energije in omogočajo promet daleč v notranjost celine.
Katere naravne enote imamo v Sloveniji? Katero gorstvo v Evropi je najvišje? SLOVARČEK: ▶ relief – površje (glej učbenik Raziskujem Zemljo 6, stran 18 in 19)
10
EVROPA
Volga je najdaljša evropska reka. reka EVROPA
11
5/14/10 12:46 PM
A
ISLANDIJA
N o r v e š k o
r
s
t
U
m o r j e
Z
v
o
Reykjavik
2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE
s
k
N
J
a
o
g
r
o
I
Evropa skoraj v celoti leži med severnim povratnikom in severnim tečajnikom, zato nima ekstremnih temperatur in je hkrati edina celina brez puščav. Kljub temu so vremenske spremembe v večjem delu Evrope pogoste. Reliefna prehodnost pa vpliva na raznolikost podnebja in rastlinstva.
A
v a
I
V
D
k
Š V E
Oslo
NO
O
Večji del Evrope je v zmerno toplem pasu, le skrajni sever sega v subpolarni, jug pa v subtropski pas. Za zmerno topli pas so značilna oceansko, celinsko in zmerno hladno podnebje. Na skrajnem severu je tundrsko subpolarno podnebje, medtem ko ima južni del Evrope sredozemsko podnebje. V gorskem svetu Alp, Pirenejev in Karpatov je gorsko podnebje.
F I N S K A
U
S
I
Tallinn
d
n
o
-
J
k
o
A
Vol
K
ga
S
N
ba
La
Vilnius
A
L
LG
Ren
BE
T GO R S
A SK AL UG
GORA KOSOVO
ko
or je
o
A
J
I
N
A
K
MAKEDONIJA
r
BOLGARIJA od opi
n
o
Sredozemsko rastlinstvo
A
F
R
I
K
A
k
a
z
E vr opa 1:14.000.000
Bospor
Nadmorske višine
Dardanele
A
Z
I
e m
SLOVARČEK: ▶ Severnoatlantski tok – glej stran 52
v
m o r j e
G R Č I J A z
a
je ze r o
Č
a l k a n
R
RT
B
ALBANIJA
PO
a
t v ČRNA o
m
i
R
Donava
i
d
ga
AVIJ A LD
t i
ns
rs
n
e
e
MO
r a
d
SARDINIJA
go
ra
a
ROMUNIJA
SRBIJA
s
VATIKAN
ar
ITALIJA n
r
j
Vol
Bukarešta
BOSNA IN k oHERCEGOVINA
Ja
e
ji
K
MADŽARSKA
Panonska HRVAŠKA n i ž i n a
Padska nižina p
Rim
S
v
i j s k o
SLOVAŠKA
K
p
e
Din
ANDORA
U
Dunaj
SAN MARINO
MONAKO
BALEARI
preliv
a
p
ČEŠKA
SLOVENIJA
KORZIKA
tarski
ž
Don
Budimpešta
p
Š P A N I J A
Gibral
i
Kijev
AVSTRIJA
l
A e
n
P O L J S K A
LIECHTENSTEIN
ŠVICA
Madrid
BE L O RU S I J A
s
A
na
F R A N C I J A
n
Minsk
Praga
D
P i r e
s
A
IJ
Se
Lizbona
ra
a onav
A
P O D N E B J E
Od
NEMČIJA
Pad
S R E D O Z E M S K O
N e m š k o - p o l j s k o n i ž a v j e Varšava Berlin
Amsterdam NIZOZEMSKA
o G Evropska o s k LUKSEMBURG S e v e r n o f r a n c Pariz sredogorja nižavje
zaliv
p
Moskva
L I T V A
BRITANIJA
ODNEBJE KO P
o
J
A
Globine morja 0m
4000 m
200 m
3000 m
1000 m
2000 m
2000 m
1000 m
4000 m
500 m
s SICILIJA k o
MALTA
Atene
200 m 0m
m
o
r
j
Nikozija
e KRETA
depresija
T
Baltsko morje
København
Biskajski
Kaj vpliva na podnebje Evrope?
r
K
D A N S KA
Dublin
Travniško rastlinstvo
v
LATVIJA
VELIKA
London
e
Riga
Loara
GEO 7 RSS UC 2010 Notranjost zemljevidi.indd 2
o
Stockholm
m o r j e
IRSKA
PODNEBJE
EVROPA
R
Helsinki
S e v e r n o
OCEANSKO
12
h
ESTONIJA
Katera podnebja imamo v Sloveniji?
Na podnebje v Evropi imata največji vpliv geografska lega in oddaljenost od morja. Ker je Evropa zelo razčlenjena, seže vpliv morja globoko v notranjost celine in popusti šele daleč proti vzhodu. Z oddaljevanjem od morja se zmanjšuje količina padavin, hkrati pa se povečujejo temperaturne razlike med poletjem in zimo. Vpliv morja je še posebej opazen v hladni polovici leta. Morje se namreč pozimi počasneje ohlaja kot kopno in zaradi tega so temperature ob morju višje kot v notranjosti. Območja ob Atlantskem oceanu, ki jih obliva topel Severnoatlantski tok, imajo zaradi tega še milejše zime.
z
S
Kateri toplotni pasovi so v Evropi?
RVEŠKA
C
n
S
d
E
i
K
n
a
A
A
l
Tundra
CIPER
5/14/10 12:46 PM