Issuu

ŠPANŠČINA

Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Pri

io CD n avd e ž lo

jig

ar n

a. co m

Marjana Šifrar Kalan, Marija Uršula Geršak, Katarina Gospodarič, Veronika Vizjak in Natali Žlajpah

Preveri svoje znanje Pripravi se na preizkuse Pripravi se na maturo Uči se laže in hitreje Nauči se sam

ŠPANŠČINA

a. co m

BESEDILA, NALOGE IN RAZLAGE ZA GIMNAZIJCE IN SREDNJEŠOLCE

Marjana Šifrar Kalan, Marija Uršula Geršak, Katarina Gospodarič, Veronika Vizjak in Natali Žlajpah

ar n

Strokovni pregled in lektoriranje španskega besedila: Gemma María Santiago Alonso Lektoriranje slovenskega besedila: Urša Kastelic Vukadinović Fotografije: iStockphoto, Dreamstime, Shutterstock

jig

Vse knjige založbe Rokus Klett in dodatna gradiva dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ranvanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.134.2(075.3)(076) ČIST simpl. Španščina : besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce / Marjana Šifrar Kalan ... [et al.] ; [fotografije iStockphoto, Dreamstime, Shutterstock]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2009 ISBN 978-961-209-917-6 1. Šifrar Kalan, Marjana 244476416 DN080839

Branje in bralno razumevanje . . . . . . . . . . . . . . . .5 I. Vprašanja in odgovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 II. Izbiranje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 III. Povezovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 IV. Dopolnjevanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 V. Urejanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

a. co m

Poslušanje in slušno razumevanje . . . . . . . . . . .87 I. Vprašanja in odgovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 II. Dopolnjevanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 III. Pravilne in napačne trditve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 IV. Izbiranje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .103 V. Povezovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .107 VI. Urejanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .115

Poznavanje in raba jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

ar n

I. Izbiranje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120 II. Dopolnjevanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .124 III. Izbirno dopolnjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .129 IV. Dopolnjevanje z glagoli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .136 V. Besedotvorje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .145 VI. Parafraziranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .149 VII. Komunikacijske funkcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .154

Pisno sporočanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 I. Vodeni spis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .167 II. Daljši pisni sestavek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .175

jig

Književnost pri pouku in pisni sestavek iz književnosti . . . . . . . . . . . . . . 181 Dodatek za slušno razumevanje Dod datek z a sluš šno ra azumev vanje . . . . . . . . . . . 193 19 Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210

Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225

KAZALO

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

Pred tabo je priročnik, namenjen dijakom slovenskih srednjih šol, ki se učijo španščino, učiteljem španščine in vsem tistim, ki želijo utrjevati znanje španščine ali se pripravljajo na različne vrste izpitov iz španščine. S priročnikom lahko dopolnjuješ učbenik ali druga gradiva, ki jih uporabljaš pri učenju.

a. co m

Izbrana besedila so iz številnih tematskih področij. Vključene so tudi raznolike besedilne vrste. Besedila in naloge večinoma ustrezajo ravni B1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Priročnik upošteva veljavni Učni načrt za španščino v gimnazijah in Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – španščina.

Prednost priročnika je širok izbor različnih tipov nalog ter kratke razlage in nasveti za reševanje nalog oziroma za izdelavo pisnih sestavkov, ki spremljajo vsako poglavje.

ar n

Priročnik ti bo pomagal pri razvijanju bralnega razumevanja, priložena zgoščenka ti bo omogočala, da se boš sam lahko uril v slušnem razumevanju, z zelo različnimi nalogami boš lahko preveril poznavanje jezika (slovnice in besedišča), ogledal si boš lahko primere pisnega sporočanja. Pisma in spise, ki so jih napisali drugi, boš lahko s pomočjo opisnih kriterijev ocenil in svojo oceno primerjal z oceno, ki so jo podali zunanji ocenjevalci. Rešitve, ki vključujejo tudi utemeljitev ocen pisnih sestavkov ter zapis posnetih besedil, ti bodo omogočale samostojno uporabo priročnika. Pri reševanju si lahko pomagaš s slovarjem ali slovnico in napredek bo še večji. Morda boš pri reševanju nalog prišel do rešitve, ki ni zapisana. Takrat ustreznost rešitve preveri v slovarju ali slovnici ali pa se pogovori s svojo učiteljico ali učiteljem španščine.

jig

Učenje španščine, ki se je od uvedbe tega jezika na maturi leta 1995 močno razširilo med dijaki po vsej Sloveniji, si zasluži ta priročnik. Z dobrimi izkušnjami in razmahom učenja španščine je dozorel čas za izdajo tovrstnega priročnika. Verjamemo, da ga bodo veseli tako dijaki kot učitelji španščine.

Uvod

Avtorice

a. co m

ar n

jig

ar n

a. co m

Branje je vsakodnevna dejavnost, ki je običajno vključena v jezikovni pouk maternega in tujega jezika in tako tudi v jezikovne teste. Beremo zelo pogosto in ne beremo samo besedil, pač pa tudi slike, tabele, grafe. Samo pomisli, kaj vse si danes prebral (elektronska sporočila, SMS-e, odlomek romana za domačo nalogo, imena trgovin, mimo katerih si se peljal z avtobusom …). Beremo različno, glede na namen našega branja in vsebino zapisanega besedila. Bralec v časopisu lahko naslove, na primer v črni kroniki, samo preleti, nato pa članek, ki ga zanima, prebere natančno. Učenec natančno in večkrat prebere poglavje v učbeniku, da bi si snov zapomnil. Potnik preleti urnik odhodov letal, saj išče le določeno informacijo: čas odhoda letala v določen kraj. Seveda pa na izpitu ne preverjamo, kako bereš, ampak nas zanima, ali besedilo razumeš oziroma koliko ga razumeš: kako in koliko razumeš temo, glavno sporočilo in ideje besedila, določene informacije, mnenja akterjev v besedilu in podobno. Res je, da besedila pogosto ne razumemo vsi enako. Zlasti kadar od nas zahteva sklepanje, interpretacijo ali branje med vrsticami. Na primer pri maturi je bil pred leti naslov prostega spisa Soy un/a tío/a fenomenal. Sestavljalke maturitetnega kompleta smo besedo tío razumele v drugotnem pomenu (tip, punca, fant), dijaki pa v osnovnem (stric, teta). Prišlo je torej do različnih interpretacij naslova zaradi pomanjkanja sobesedila in zaradi razlik v stopnji jezikovne zmožnosti. Včasih je naše razumevanje drugačno zaradi različnega (pred) znanja, ki ga imamo, in nam lahko pomaga pri razumevanju besedil. Običajnemu bralcu na primer španski turistični slogan España es diferente pove, da je Španija drugačna in da na tak način privablja turiste. Bralec, ki pozna špansko kulturo in zgodovino, bo lahko ta slogan bolje umestil. Izvira iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, iz časa frankistične diktature, ko se je Španija prvič odprla tujemu trgu in turizmu, ki je bil takrat glavni vir deviz. Ima torej tudi simbolni pomen. V tem priročniku smo skušali zbrati čim več različnih tipov nalog, s katerimi se običajno preverja razumevanje zapisanih besedil oziroma bralno razumevanje. Prav tako smo izbrali raznovrstna izvirna besedila (časopisne članke, vodiče, recepte, programe, navodila itd.), na katere bi lahko ti kot dejanski bralec naletel v vsakdanjem življenju.

Tipi nalog, ki jih boš našel v tem poglavju, so naslednji:

• vprašanja in odgovori • izbiranje • povezovanje • dopolnjevanje • urejanje

Branje in bralno razumevanje

V vsakem podpoglavju je tip naloge na kratko predstavljen in podani so nasveti, kako se lotiti reševanja tega tipa naloge. Čeprav vemo, da lahko pri branju in reševanju nalog uporabljamo različne strategije, smo zapisali nekaj splošnih nasvetov. Vsaka naloga vsebuje en rešen primer, ki je označen z (0). Dobro je, da se seznaniš s čim več različnimi nalogami, saj si moraš pridobiti čim več izkušenj z reševanjem nalog.

• Vedno si dobro preberi navodila in nato naslov naloge. Iz navodil boš

a. co m

izvedel, kaj je tvoja naloga in kako moraš odgovoriti (odgovori, poveži, izberi, obkroži …). Iz naslova pa boš lahko predvidel, za katero temo gre.

• Dobro preberi vprašanja, ki ti bodo povedala, katere informacije moraš

razumeti oz. poiskati v besedilu. Na osnovi tega se boš odločil za tehniko branja. Ali boš besedilo samo preletel in poiskal določeno informacijo ali boš iskal glavno idejo ...

• Lahko uporabiš svoje predznanje, če o temi že kaj veš. Vendar previdno:

ar n

tvoje izkušnje, osebni pogledi in poznavanje tematike bi te lahko pri reševanju nalog tudi ovirali. Morda poznaš informacije, ki jih v besedilu ni. Na primer naloga 25 govori o glasbeniku Eminemu, ki ga morda poslušaš, ti je všeč in o njem veš veliko več, kot je zapisano v nalogi. Vedi, da na izpitih sprašujemo le po informacijah in podatkih, ki so v besedilu in ne o tem, koliko ti veš o določeni temi.

• Ne ustraši se, če ne razumeš vseh besed. Njihov pomen boš lahko izluščil iz sobesedila, nekatere pa so že razložene. Vedeti moraš, da na izpitu običajno velja časovna omejitev in da ne smeš uporabljati pripomočkov (slovarjev).

• Če ima besedilo sliko, ilustracijo ali drugo nebesedno gradivo, bi ti to

jig

utegnilo biti v pomoč pri razumevanju besedila kot celote. Oglej si ga. To še posebej velja pri nalogah povezovanja besedil in slik (v podpoglavju Povezovanje).

• Vedno si oglej primer, ki ga ima vsaka naloga. V večini primerov je

označen z (0). Iz njega boš najbolje videl, kaj naloga zahteva, kam naj napišeš odgovore in kakšni naj bodo tvoji odgovori. Pri nalogah, ki zahtevajo od tebe urejanje besedila ali tudi dopolnjevanje, pa je rešeni primer ključen za nadaljevanje zgodbe (sestavljanja besedila) in lahko vsebuje pomembne informacije, ki jih boš moral upoštevati pri reševanju naloge.

• Predvsem pri nalogah dopolnjevanja in urejanja je dobro, da nalogo, ko si jo že rešil, znova prebereš, morda tudi na glas. Tako namreč lahko najlažje preveriš, ali je besedilo smiselno povezano. Če le imaš čas, svoje odgovore preveri.

• Tudi če kakšnega primera ne znaš rešiti, poskusi z izločanjem nepravilnih ali najmanj verjetnih odgovorov. Morda veš več, kot si misliš.

Branje in bralno razumevanje

Kako se lotiti reševanja nalog bralnega razumevanja?

... preveri, kaj preverjamo

ar n

a. co m

Pri teh nalogah se od tebe pričakuje, da na kratko odgovoriš na vprašanja v španščini. Običajno sprašujejo po osnovnih ali glavnih informacijah z vprašalnicami kdo, kje, kako, kdaj, tudi zakaj (npr. v nalogi 1 Sombreros panamá, 2. ali 4. vprašanje). Nekatera vprašanja zahtevajo naštevanje (6. vprašanje iste naloge), nekatera, da ločiš mnenja od dejstev. Lahko pa je vključeno tudi vprašanje, ki preverja glavne ideje ali temo besedila v celoti. Besedila v tem poglavju so predvsem daljši časopisni članki. Vključili smo dve vrsti nalog: naloge z odprtimi vprašanji, na katere moraš napisati odgovor, in tabelo, v katero vnašaš odgovore. Gre za t. i. odprti tip vprašanj, ki dopušča več možnih odgovorov (o čemer se boš sam prepričal pri rešitvah, v katere smo skušali vključiti vse verjetne rešitve). Vprašanja so običajno postavljena v takem vrstnem redu, da sledijo informacijam v besedilu, tako da ti ni treba iskati po celotnem besedilu. Pri bralnem razumevanju ne ocenjujemo pravopisne in jezikovne pravilnosti. Vsak pravilen odgovor je ovrednoten z eno točko. Če moraš v odgovoru našteti informacije, je natančno napisano, koliko informacij moraš našteti in koliko točk prinaša pravilen odgovor (v nalogi 1 Sombreros panamá v 6. vpr. je že v vprašanju navedeno, da naštej dva razloga, ki ogrožata proizvodnjo klobukov). Preverjamo samo bralno razumevanje. Vseeno pa pazi, da boš napisal čitljiv odgovor, saj lahko ostaneš brez točk, ker ga ocenjevalec ne bo mogel prebrati.

... v pomoč

• Natančno

jig

preberi navodilo in naslov besedila, ki ti posredujeta prvo informacijo o vsebini besedila. Oglej si tudi, kako je besedilo organizirano (podnaslovi, odstavki, včasih je povzetek vsebine na začetku), ali je opremljeno s slikovnim ali drugim nebesednim gradivom. Lahko tudi na hitro pogledaš samo začetek in konec besedila. Predstavljaj si in predvidi, o čem govori besedilo.

• Natančno preberi vprašanja. Pri nalogi 4 La guía de compras en La Mar

Branje in bralno razumevanje

I. Vprašanja in odgovori

si natančno oglej vprašanja in podatke, ki so zapisani v tabeli. To te bo pri branju usmerilo na tiste informacije in na tiste vsebine, po katerih te sprašujemo. Informacije, ki jih ne boš potreboval, boš lahko preskočil ali jih ne boš tako natančno prebral.

• Natančno preberi besedilo oz. tiste dele, kjer se skrivajo odgovori na vprašanja. Informacije, ki jih zahteva vprašanje, si lahko podčrtaš ali kako drugače označiš. Pri iskanju rešitev si pomagaj tudi s sinonimi (z besedami istega ali podobnega pomena) in parafrazami (na drugačen način povedano že znano, zapisano).

• Napiši takšne odgovore, kot jih zahteva navodilo. Če navodilo zahteva kratke odgovore, ne piši predolgih. Ni treba odgovarjati v celih stavkih. Rešitve znova preberi in jih po potrebi preveri.

Lee el texto sobre la historia del sombrero denominado panamá y responde brevemente a las preguntas.

Preguntas: 0. ¿Por qué el sombrero panamá se hizo popular?

a. co m

Porque lo llevaba la gente famosa. / Porque coronaba distinguidas cabezas. / Por estar de moda en aquella época. 1. ¿De qué país proviene este sombrero?

2. ¿Quién inventó el nombre panamá para hablar de este sombrero?

3. ¿Quién nombró Carludovica palmata a la palma que se usa para hacer

ar n

sombreros?

4. ¿Cuándo empezaron a vender el sombrero en el extranjero?

5. ¿Por qué en la década de los setenta los sombreros empezaron a

jig

desaparecer?

6. Enumera dos circunstancias que amenazan la producción del sombrero.

7. ¿Qué papel social tiene el sombrero en la localidad de Capishún?

Branje in bralno razumevanje

Naloga 1

En las décadas de los treinta y cuarenta este sombrero coronaba las distinguidas cabezas de Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt, o el dictador cubano Fulgencio Batista. También estrellas de Hollywood como Orson Welles y Dirk Bogarde se apuntaron a la moda. De ahí que este tocado ha sido siempre símbolo del buen vivir, la elegancia, la aristocracia y el poder. Unos títulos que no ha adquirido precisamente en el humilde lugar del que procede, sino allí donde ha llegado.

a. co m

Varios son los países que consideran la prenda como algo propio. En Colombia, algunos relatos hacen referencia al ecuatoriano Juan Vivanco como su creador. Al parecer, en 1847 este hombre fomentó el oficio de la elaboración de sombreros en el municipio de la región de Nariño, cerca de la frontera con Ecuador, y sus artesanos siguen fabricándolo. Otros escritos se refieren a esta prenda como parte del vestuario de los naturales de Antioquía, al norte de Colombia y de los eminentes durante la independencia de este país. En Panamá lo hizo famoso Ferdinand de Lesseps, un ingeniero francés.

ar n

A pesar de todo, a ninguno de estos lugares puede atribuirse su origen. La región ecuatoriana de Manabí es la auténtica cuna de esta prenda* de paja blanca y adornada con una cinta negra en su copa, tan propia de personalidades mundiales como de indígenas andinos. Son los habitantes de las poblaciones de Montecristi y Jipijapa quienes en realidad lo empezaron a tejer*, y así han venido haciéndolo desde tiempos de la Conquista. Ambas localidades dieron nombre a la prenda, aunque sus principales compradores, anglófonos, decidieron apodarla panamá, debido al país que comenzó a comercializarla: su denominación original les resultaba impronunciable.

jig

Las peculiaridades de la climatología de esa zona permiten que crezca aquí la Carludovica palmata, nombre dado por los conquistadores a la palma con la que los indígenas elaboraban sus ornamentos. Paja toquilla, lucaina, luca, palmiche, cestillo, nacuma, rabihorcado o marrupo son otros nombres vulgares con los que se conoce a esta hierba de tallo redondo, cosechada por los nativos de la zona. Crece hasta una altura de tres metros y sus hojas llegan a medir más de uno. Aunque los ecuatorianos ya usaban el sombrero antes del siglo XVI, los artesanos empezaron a confeccionarlo para su distribución en 1630. El arte de su manufactura se fue desarrollando hasta empezar con la exportación, a principios del siglo XIX. En aquellos tiempos, y hasta bien entrada la segunda mitad del XX, llevar una de estas prendas era todo un símbolo de clase y elegancia. La década de los setenta marcó el declive definitivo de los sombreros, iniciado sobre todo por la tradición de John F. Kennedy de llevar la cabeza descubierta. Hoy, el futuro del jipijapa o montecristi, casi en desuso, parece algo incierto, aunque su cotización no deja de crecer: una pieza de las mejor acabadas puede costar en el mercado indígena entre 18 y 30 euros, mientras que en el extranjero alcanza 480 euros.

Branje in bralno razumevanje

Sombreros Panamá –Tocados* de distinción

jig

a. co m

ar n

Mientras tanto, siguen siendo muchos los que se agarran a la producción de estos sombreros como su única salvación. Los habitantes de Capishún, pequeña localidad de menos de 2.000 habitantes, formaron una cooperativa en 1992 donde confluye el trabajo de 27 comunidades indígenas. Respaldada por algunas asociaciones internacionales y voluntarios de Naciones Unidas, esta iniciativa logró frenar la emigración de los más jóvenes al potenciar la elaboración y exportación de sombreros panamá, que son tejidos por más de mil personas. Aunque no consiguen mucho dinero por su venta, al menos les sirve para abandonar poco a poco la miseria en la que siempre han vivido.

*el tocado = pokrivalo *la prenda = oblačilo *tejer = plesti

(Vir: texto adaptado de Geo)

Branje in bralno razumevanje

Pero no sólo el desuso pone en peligro la producción de estos tocados. Las fuerzas de la naturaleza, tan agresivas en Ecuador, podrían acabar con ellos. Así, las inundaciones provocadas por el fenómeno de “el Niño” hace unos años han producido innumerables corrimientos de tierra en la recóndita Manabí, arrasando plantaciones enteras de Carludovica palmata.