9789612099053

a. co m ar n

Martina Križaj, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

kn

jig

Na pragu besedila 2

NPB 2 UC 2013 notranjost.indd 1

30. 01. 13 15:12

NA PRAGU BESEDILA UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK V 2. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

2

avtorice recenzenta

dr. Janez Dular, Renata Čampelj Jurečič Kostja Gatnik

a. co m

ilustracije

dr. Martina Križaj, dr. Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič

fotografije

uredila 1. izdajo uredila direktor produkcije

založila za založbo oblikovanje in prelom

Dubravka Berc Prah Andreja Ponikvar Klemen Fedran

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Maruša Dejak David Guček

Cicero, d. o. o.

ar n

tisk

Janez Pukšič Fotodokumentacija Dela Istockphoto, Dreamstime

3. izdaja

9. ponatis

naklada

1.000 izvodov

jig

Ljubljana 2021

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

kn

Na pragu besedila 2 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 119. seji dne 12.2.2009 s sklepom št. 6130-1/2009/25 potrdil kot učbenik za slovenščino za 2. letnik gimnazij in srednjih strokovnih in tehniških šol.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2000). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

NPB 2 UC 2021 notranjost.indd 2

NA pragu besedila 2. [Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol] / Martina Križaj ... [et al.] ; [ilustracije Kostja Gatnik ; fotografije Janez Pukšič ... et al.]. - 3. izd., 9. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-209-905-3 1. Križaj, Martina COBISS.SI-ID 36332803

14/01/2021 07:31

JEZIK

8 9 11 13 16 22 29 33 37

BESEDA Kaj je beseda Pomen besed Frazemi Pomenska razmerja med besedami Slogovna vrednost besed Izvor besed Tvorjenost besed Oblikovna stran besed

a. co m

JEZIK

4

ar n

BE SE DA

39 39 40 45 45 50 52 54 56 57 61 63 64 66 67

69 70 71

kn

jig

SLOVARJI

BESE DILO

PRAVOREČJE PRAVOPIS

Besedne vrste Samostalniška beseda Samostalnik Posamostaljeni pridevnik Samostalniški zaimek Pridevniška beseda Pridevnik Števnik Pridevniški zaimek Glagol Prislov Predlog Veznik Členek Medmet

Tvarna stran besed Tvarna stran izgovorjenih besed Tvarno stran zapisanih besed

72 78

SLOVARJI Uporaba Slovarja slovenskega knjižnega jezika

84 85

BESEDILO Dvogovorna besedila

85

Pogajalni pogovor

87

Enogovorna besedila

87 95 95 97 100 106

Referat Pripovedovalna besedila Publicisitično poročilo Reportaža Življenjepis Javno obvestilo, vabilo, zahvala, opravičilo

112 PRAVOREČJE

116 PRAVOPIS 117 Pisanje z veliko začetnico

JEZIK

a. co m

ar n

jig

kn JEZIK 4

5 JEZIK V 1. letniku ste se naučili, da je slovenščina za veliko večino prebivalcev Republike Slovenije prvi/materni jezik, za nekatere, ki tudi živijo v Republiki Sloveniji, je drugi jezik, za tretje (npr. za turiste) pa je to tuji jezik.

• Razložite izraze prvi/materni jezik, drugi jezik in tuji jezik.

a. co m

V sodobnem času mora človek znati več jezikov (zaradi družbenih, študijskih, poklicnih, osebnostnih, gospodarskih, turističnih ipd. razlogov) – le eden od teh jezikov pa je njegov prvi/materni jezik, tj. jezik njegove prvotne socializacije, njegovega najglobljega in najiskrenejšega čustvovanja, njegovega najlažjega in najučinkovitejšega sporazumevanja itd. (Samo ljudje, ki od malega živijo v dvojezični družini, imajo lahko dva prva/materna jezika.)

kn

jig

ar n

• Med jeziki, ki jih znate, navedite – tistega, ki ste se ga v domačem okolju najprej naučili, ga najbolje znate in ga najpogosteje uporabljate, – tistega/-e, ki ste se ga/jih naučili v šoli, na tečaju, na cesti idr.

Kateri od navedenih jezikov je vaš prvi jezik?

Kaj pa so za vas ostali jeziki, ki jih še znate: drugi jeziki ali tuji jeziki?

• Kateri jezik znate bolje: tujega ali svojega prvega?

• Ali je za človeka pomembno, da zna dobro svoj prvi jezik?

Pojasnite odgovor.

• Ali je za človeka pomembno, da zna tuji/-e jezik/-e?

Pojasnite odgovor.

• Povejte, za koga še je slovenščina prvi jezik, čeprav ne živi v Republiki Sloveniji.

Zakaj, čemu in kako ti ljudje ohranjajo svoj prvi jezik?

• Povejte, za koga v Republiki Sloveniji je slovenščina drugi jezik.

Kje se ti ljudje učijo slovenščino?

Zakaj se od njih pričakuje, da znajo slovenščino?

• Če poznate koga, čigar prvi jezik ni slovenščina, povejte, – kdaj in kje se je je začel učiti, – zakaj se je je začel učiti, – kako se je je učil, – kdo mu je pri učenju pomagal, – ali je slovenščina zanj drugi ali tuji jezik.

• Ali bi v Sloveniji lahko normalno živeli brez znanja slovenščine?

• Oglejte si posnetek.

Jette Ostan Vejrup v vlogi Olge v predstavi Tri sestre Foto: Barbara Čeferin.

JEZIK 6

kn

jig

ar n

a. co m

• Po ogledu posnetka odgovorite na vprašanja: – Kdo je sodeloval v pogovoru?

– O čem so se pogovarjali?

– Kdo je bil osrednja oseba pogovora?

Zakaj?

– Ali je slovenščina zanjo prvi, drugi ali tuji jezik?

Utemeljite odgovor.

– Kaj pa je slovenščina za druge sogovorce?

– Kaj veste o prvem jeziku osrednje osebe?

– Katere tuje jezike zna ta oseba?

Katerega zna najbolje?

Zakaj?

– Koliko časa že nastopa v slovenskem gledališču, na televiziji, filmu ...?

– Ali je v poklicu, ki ga opravlja, znanje jezika pomembno?

– Koliko besedila je imela v prvih nastopih?

– Kako se loteva vloge v slovenščini?

– Kaj meni o svojem znanju slovenščine?

– Kako se je učila slovenščino?

Kaj ji je bilo pri tem posebno težko?

– Kateri/-e jezik/-e govorijo v njeni ožji družini?

– Kateri jezik govorijo, kadar obiščejo sorodnike na Danskem?

– Kaj je danščina za njenega moža: prvi, drugi ali tuji jezik?

– Kateri je prvi jezik njene hčerke?

Ali je njena hčerka dvojezična?

Kaj to pomeni?

Katere jezikovne zvrsti v danščini ne obvlada?

Zakaj ne?

Katere tuje jezike se uči?

• Rešite še naloge v delovnem zvezku.

Jette Ostan Vejrup v vlogi sladke Sue v mjuziklu Sugar – Nekateri so za vroče Foto: Barbara Čeferin.

a. co m

7 JEZIK

Jette Ostan Vejrup v vlogi Fräulein Schneider v mjuziklu Kabaret

ar n

Foto: Žiga Koritnik.

Jette Ostan Vejrup v vlogah Anite, Dubravke, Marije in Agneze v predstavi Vse o ženskah

kn

jig

Foto: Tone Stojko.

kn

jig

ar n

BESEDA

a. co m

BESEDA 8

9 BESEDA O besedi ste nekaj izvedeli že v učbeniku Na pragu besedila 1. Povzemimo najpomembnejše: ♦ Ljudje se sporazumevamo z besednim in nebesednim jezikom. ♦ Za človeka je temeljno sredstvo sporazumevanja besedni jezik. Osnovna enota besednega jezika je beseda.

Beseda

a. co m

V tem učbeniku bomo besedi namenili osrednjo pozornost. Ogledali si bomo nekaj njenih lastnosti, in sicer pomen, pomensko povezanost z drugimi besedami, slogovno vrednost, izvor, tvorjenost, oblikovno in tvarno stran; spoznali boste tudi večbesedna poimenovanja in jezikovne priročnike, v katerih so besede kakega jezika popisane.

Najprej pa boste skušali odgovoriti na vprašanje, kaj je beseda.

Kaj je beseda

V pregovorih, zakladnicah ljudske modrosti, najdemo take misli o besedi:

ar n

Beseda je ključ, ki odpira srca. (ruski pregovor) Beseda je zrcalo besedovalca. (perzijski pregovor) Beseda je kot neobdelano usnje: kakor jo nategneš, takšna bo. (turški pregovor)

Vendar pa s tem nismo razložili, kaj je beseda v jezikoslovju, kaj z njo delamo in iz česa sestoji.

kn

jig

• Poimenujte predmete na sličicah.

• S čim ste jih poimenovali?

• Svoje besede primerjajte z besedami sošolcev.

Ste izbrali iste ali druge besede?

Zakaj?

• To, kar je narisano, poimenujte še po angleško/hrvaško/nemško/italijansko/ madžarsko …

Ste uporabili iste besede kot prvič?

Pojasnite svojo odločitev.

Jezikoslovje pojmuje besede kot dogovorjena znamenja iz glasov ali črk, miza, hiša, s katerimi ljudje poimenujemo prvine predmetnosti (npr. rumen, sonce, smejati se, IIIII pet), logična razmerja v predmetnosti

Beseda Kaj je beseda

BESEDA 10

(npr. nad, med, => zato), svoje razmerje do naslovnika (npr. čestitati, vprašati) ali do predmetnosti (npr. zanimiv, dolgočasen, že, še) ipd. Skratka, z besedo damo pojavu ime.

a. co m

Beseda je dogovorjeno ime česa; predmetnosti, logičnih razmerij v predmetnosti ipd. namreč ne smemo poimenovati s poljubnimi besedami, temveč moramo upoštevati dogovor (konvencijo) v okviru posamezne jezikovne skupnosti.

• Predstavite pomen besede gleženj.

• Svojo razlago primerjajte z razlago sošolcev.

So vaše razlage enake ali različne? Zakaj?

• Svojo razlago primerjajte z razlago v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Kaj ste ugotovili?

• Ali pomeni beseda kazati v slovenščini isto kot v hrvaščini? Pojasnite odgovor.

• Kaj pa beseda table v slovenščini in angleščini?

Vsaka beseda kaj pomeni; vsaka beseda ima dogovorjen pomen. Dogovor o pomenu besed pa velja samo znotraj posamezne jezikovne skupnosti, oblikuje in prenaša pa z učenjem jezika iz roda v rod.

kn

jig

ar n

• Ustno poimenujte 'notranjo stran roke od zapestja do prstov'.

Ali ste besedo izgovorili vsi z istimi glasovi? Pojasnite odgovor.

Ali bi jo lahko izgovorili kako drugače?

• Zdaj pa to besedo še zapišite.

Primerjajte svoje zapise.

Ali ste besedo zapisali z istimi črkami? Pojasnite odgovor.

Ali bi jo lahko zapisali kako drugače?

Kaj bi se zgodilo, če bi prvo črko besede zamenjali s črko k?

Besede izgovarjamo ali zapisujemo, zato imajo poleg pomena tudi t. i. tvarno (glasovno ali črkovno) stran; tudi tvarna stran besede je natančno določena, dogovorjena – če besedo izgovorimo/zapišemo drugače, je to lahko že druga beseda (npr. dlan – klan) ali pa napačno zapisana beseda (dlan – blan).

Besede in njihove lastnosti preučujejo razni strokovnjaki. Ti raziskujejo npr. njihov pomen, obliko idr., vendar pa se posamezna področja raziskovanja deloma prekrivajo. Poleg njih obstaja jezikoslovna veja, ki se ukvarja z besedami v vseh ozirih; to je besedoslovje (leksikologija).

Besede (in njihove lastnosti) so popisane in razložene v slovarjih. Strokovnjaki, ki pripravljajo slovarje, se imenujejo slovaropisci (leksikografi); slovaropisje (leksikografija) je torej veda o sestavljanju slovarjev.

Slovarji so enojezični ali večjezični, splošni ali posebni ipd. Za Slovence je zelo pomemben Slovar slovenskega knjižnega jezika. V njem je zbranih ok. 100.000 slovenskih besed. Obstaja v knjižni in elektronski obliki. Uporabljamo ga predvsem takrat, kadar nas zanima, kaj dana beseda pomeni. (Več o uporabi tega slovarja si lahko preberete v poglavju Slovarji.)

11 BESEDA Beseda Kaj je beseda Pomen besed

Pomen besed Vsaka beseda je ime česa – ima določen pomen. Pomeni kaj konkretnega (npr. stol 'kos pohištva, navadno z naslonjalom, namenjen za sedenje ene osebe') ali abstraktnega (npr. upanje 'duševno stanje, ko se domneva možnost za rešitev iz težavnega položaja').

a. co m

♦Preberite naslednje besedilo.

Oče vpraša sina: “Kdaj boš popravil ocene?”

Sin mu odgovori: “Saj bi jih, ampak učiteljica ne da redovalnice iz rok!”

ar n

• V katerem pomenu je oče uporabil besedo popraviti: ‘odpraviti napake’ ali ‘povzročiti, da se kaj izboljša’?

• V katerem pomenu jo je razumel sin?

• Na čem temelji ta šala?

• Določite pomen besed opuščaj, dragulj, globina, fotosinteza.

Ali ima vsaka navedena beseda po en sam pomen?

Utemeljite odgovor.

• Koliko pomenov ima beseda medmet?

• Kateri od naslednjih besed imata samo en pomen: miokard, koleno, jantar, kruh?

• Ali sta to strokovni ali nestrokovni besedi?

• Čemu imata samo po en pomen?

• Koliko pomenov ima beseda medved: enega ali več?

• Kaj lahko pomeni?

• Zakaj vse te pomene lahko zajamemo z isto besedo?

kn

jig

Nekatere besede imajo samo en pomen, druge jih imajo po več; besede so torej enopomenke ali večpomenke. V naravnih jezikih prevladujejo večpomenske besede; tako je zato, ker si ljudje za nove predmete, pojme ipd. niso vedno izmišljali novih besed, temveč so na podlagi podobnosti novih pojavov ali njihove povezanosti z že poimenovanimi pojavi uporabili kar že znana poimenovanja in tako že znanim besedam dodajali nove pomene (npr. dragulj '1. drag kamen, 2. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti zbuja občudovanje'; kruh '1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa, 2. pridelek, navadno žitni, 3. delo, zaposlitev, ki daje zaslužek zlasti za materialne dobrine, 4. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine'). Pomenski obseg besed se pogosto širi. V tem se kaže spominska gospodarnost besednega jezika – ni si treba za vsak novi pomen zapomniti nove besede.

• Kaj pomeni beseda kruh v naslednji povedi?

Slovensko podjetje Gostol je v Moskvi zgradilo pekarno; to pomeni hkrati dovolj kruha za Ruse in Novogoričane.

To, na kateri dejanski pomen večpomenske besede je mislil tvorec besedila, poslušalec/bralec po navadi ugotovi iz sobesedila (npr. kruh v navedeni povedi pomeni 'pečeno živilo iz moke, vode, kvasa' /za Ruse/ in 'delo, zaposlitev, ki daje zlasti zaslužek za materialne dobrine' /za Novogoričane/).

BESEDA 12 Kljub temu v jeziku ostaja razmeroma velika skupina besed, ki imajo samo po en pomen – to so predvsem strokovne besede, torej besede, s katerimi strokovnjaki natančno poimenujejo predmetnost svoje stroke (npr. opuščaj, fotosinteza, medmet, miokard, jantar). Te besede imajo en sam pomen, da med strokovnjaki iste stroke ne prihaja do nesporazumov.

a. co m

• Kam pogledamo, če ne vemo, kaj beseda pomeni?

• Oglejte si slovarski sestavek.

• V katerem delu slovarskega sestavka je razložen pomen besede?

Pomen besed preučuje in določa veda, ki se imenuje pomenoslovje (semantika).

• Ali sta podčrtani besedi v naslednjih povedih uporabljeni pravilno?

Tekmovalka ima znano trenerko. – Prosim, da mi kupiš novo trenirko.

ar n

• Če je potrebno, odpravite napako.

• Ali imata besedi isti pomen?

• Ali imata enako ali podobno tvarno stran?

Pojasnite svoj odgovor.

V vsakem jeziku najdemo besede, ki imajo različen pomen, tvarno stran pa podobno (npr. trenerka – trenirka). Ljudje jih pogosto zamenjujejo med seboj, ker mislijo, da gre za isto besedo. Besede, ki imajo zelo podobno tvarno stran (torej zvenijo podobno), so blizuzvočnice (paronimi). Čeprav so si na zunaj podobne, nimajo podobnega pomena. Zato moramo pri rabi teh besed zelo paziti, da jih ne zamenjamo.

kn

jig

Moram ali morem?