SLOVENŠČINA RAZLAGE IN VAJE ZA BOLJŠE OCENE V OSMEM RAZREDU Dragica Kapko, Nevenka Drusany in Nana Cajhen
8
ZBIRKA ZNAM ZA VEČ
SLOVENŠČINA 8 Razlage in vaje za boljše ocene v osmem razredu
Avtorice: Dragica Kapko, Nevenka Drusany, Nana Cajhen Ilustracije: Marta Bartolj
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2007). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CAJHEN, Nana Znam za več. Slovenščina 8 : razlage in vaje za boljše ocene v osmem razredu / Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko ; [ilustracije Marta Bartolj]. - 1. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2011. - (Zbirka Znam za več) ISBN 978-961-209-720-2 1. Drusany, Nevenka 2. Kapko, Dragica 252717568
Kazalo Slovenski jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Umetnostno in neumetnostno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Subjektivno in objektivno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Definicija pojma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Vrste pogovorov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Pripoved o življenju osebe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Opis postopka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Nasvet strokovnjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Razlaga nastanka pojava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Nebesedne predstavitve podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Tvorjene besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Glagolski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Veznik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Zloženi stavčni členi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Podredno zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 – Osebkov in predmetni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 – Časovni, krajevni in načinovni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 – Vzročni, namerni, pogojni in dopustni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 – Prilastkov odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Lastna imena bitij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Zemljepisna lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Stvarna lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Mala začetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Pisanje izrazov za barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Prevzete besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Raba vejice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Tri pike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Preizkus 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Preizkus 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Preizkus 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80
Besedilo
Vaje
Preizkus
Slovenski jezik Ej, Ana, pridi k meni poslušat mega dober komad.
Plis, Ana, valda imaš pet minut časa, res je dbest.
Dbest gor dbest dol, nimam časa, s Frido greva v lajf.
Sori, nimam časa.
V besedilih v oblačkih so a) le knjižne besede. b) vse besede neknjižne. c) samo slengovske besede. č) knjižne in slengovske besede.
Sleng je jezik, ki ga pri pogovoru uporabljate predvsem najstniki.
Iz besedil v oblačkih prepiši slengovske besede.
Besedila v oblačkih napiši v knjižnem jeziku.
Iz katerega jezika je večina slengovskih besed v zgornjem stripu?
Ali so tudi pozdravi na desni sličici izraženi s slengovskimi izrazi? DA NE
Jo reggelt.
Bonjour.
Good morning.
Kako so izraženi?
4
Slovenski jezik Dobro jutro.
Guten Morgen.
Besedilo
Vaje
Preizkus
Kateri jezik je za AngleĹže materni jezik? Kateri je tvoj materni jezik? Med katere jezike spada slovenĹĄÄ?ina? a) Med germanske. b) Med slovanske. c) Med romanske. Ä?) Med baltske.
V katero jezikovno druĹžino spada angleĹĄÄ?ina? Kateri jezik govori veÄ?ina ljudi – v Italiji? – v NemÄ?iji? – na Portugalskem? – na Finskem?
ObkroĹži Ä?rko pred pravilno trditvijo. DrĹžavni in uradni jezik v Republiki Sloveniji je a) angleĹĄÄ?ina. b) slovenĹĄÄ?ina. c) kateri koli jezik. Ä?) materni jezik.
Glede na sorodnost tvorijo jeziki jezikovne druĹžine, npr. slovanski jeziki (npr. slovenĹĄÄ?ina, makedonĹĄÄ?ina, hrvaĹĄÄ?ina), germanski jeziki (npr. nemĹĄÄ?ina, angleĹĄÄ?ina, ĹĄvedĹĄÄ?ina), romanski jeziki (npr. italijanĹĄÄ?ina, ĹĄpanĹĄÄ?ina, portugalĹĄÄ?ina)‌
Kateri je drĹžavni jezik za Kitajca, ki Ĺživi v Sloveniji? Ustrezno podÄ?rtaj. KitajĹĄÄ?ina/slovenĹĄÄ?ina. Ustrezno podÄ?rtaj. Za slovenske izseljence, ki Ĺživijo v Ameriki, je materni jezik slovenĹĄÄ?ina/angleĹĄÄ?ina, uradni jezik pa angleĹĄÄ?ina/slovenĹĄÄ?ina. Kateri je materni jezik slovenskih zamejcev v Avstriji?
5
Besedilo
Vaje
Preizkus
Umetnostno in neumetnostno besedilo Katero pa? Miha, a ne, da je besedilo o zvezdah neumetnostno besedilo?
Umetnostno.
Ni nujno. Če ne moreš preveriti podatkov in če besedilo nima praktičnega namena, potem to ni neumetnostno besedilo.
Preberi naslednji besedili. A Zvečer, ko se mi po malem že odpravljamo spat, se na nebu zvezde zbude. Pomanejo si oči, iz belih meglic si natočijo rose in si v njej umijejo svetla lica. Počešejo si srebrne lase, potem pa se odpravi vsaka na svoje mesto na nebu, da bo tamkaj svetila vso dolgo noč. In svetijo z neba, velike in majhne, stare in mlade, svetijo in ljudem veselje delajo. In vsako noč, prej ali slej, privesla na nebo boter Mesec. Jadra čez nebo in šteje te milijarde zvezd. F. Milčinski, Zvezdica Zaspanka
B Zvezda je sijoče nebesno telo z veliko maso, vidno na nočnem nebu. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemljinega ozračja in njihove razdalje od nas. Prirejeno po Wikipediji
Kaj je besediloma skupno? Katero besedilo posreduje resnične podatke? a) Besedilo A. b) Besedilo B.
6
Umetnostno in neumetnostno besedilo
Besedilo
Vaje
Katero besedilo nima praktičnega namena?
Preizkus
Besedilo
.
V katerem besedilu ne moremo preveriti točnosti podatkov? a) V besedilu A. b) V besedilu B. Katero od obeh besedil zbuja v nas čustvovanje? Katero besedilo je neumetnostno? Obkroži ustrezno črko.
A
B
Preberi naslednje besedilo.
Smehasta pesem Smeh je bacil veselosti, ki povzroči sredi skrbi napad smejalne norosti. Zahihita se v dlaneh, prasketa v laseh, veselo osmeši oči in zdrvi po zobeh.
Neumetnostno besedilo ima podatke, katerih resničnost lahko preveriš, nate ne vpliva čustveno in ima praktičen namen.
Smeh nalezljivo okuži velika in majhna usta in tam – en dva tri – vse resne bacile pohrusta. B. Štampe Žmavc
Izberi ustrezno besedo iz oklepaja, nato dopolni poved. , Besedilo je (umetnostno/neumetnostno) saj .
7
Besedilo
Vaje
Preizkus
Preberi še naslednje besedilo.
Hongkong, 22. 4. 2007, STA
Kje je pernati poliglot? Nepridipravi so v Hongkongu ukradli posebno papigo. Ptica namreč razume tako kitajščino kot angleščino. Nepridipravi so iz botaničnega vrta v Hongkongu ukradli redko papigo, na črnem trgu vredno okrog 2500 ameriških dolarjev. Triletna papiga makao je iz kletke izginila že pred nekaj dnevi. Tat je prerezal žice kletke in ukradel zeleno-rdečo ptico, ki je na seznamu ogroženih vrst. Pristojni pozivajo javnost, da jim pomaga poiskati papigo, ki je izgubila sposobnost letenja, vendar zna oponašati človeški govor v kitajščini in angleščini. Domnevajo, da je tat prišel v botanični vrt prav zaradi te redke vrste ptic. http://24.ur.com/naslovnica/ekskluziv/zanimivosti/200704-3095577.php
Besedilo je a) umetnostno. b) neumetnostno. Utemelji svojo odločitev.
8
Umetnostno in neumetnostno besedilo
Besedilo
Vaje
Preizkus
Subjektivno in objektivno besedilo Glej, kako čudovito: sonce tone za obzorje, nebo škrlatno pobarvano, belo jadro v daljavi …
Uh, kako si zasanjana, Ana! Reče se preprosto: to je sončni zahod.
No, ti si pač bolj objektiven. Kot vsi fantje.
In ti si bolj subjektivna, a ne, Ančika!
Preberi besedili. A Bina Štampe Žmavc, pesnica in pisateljica, prevajalka, ki ustvarja tudi radijske in gledališke igre ter poezijo in šansone za odrasle, je znana po bogatem jeziku, izmišlja si nove besede, se igra z njimi. Pred dobrim mesecem ji je Društvo slovenskih pisateljev podelilo nagrado desetnica za otroško in mladinsko književnost za njeno pesniško zbirko Živa hiša. B Maja sem prejela prestižno nagrado desetnica za pesniško zbirko Živa hiša, v kateri so pesmi, namenjene otrokom in odraslim. Le dan pred desetnico sem se zelo razveselila tudi nagrade Radia Slovenija za izvirno slovensko radijsko otroško igro Medvedek in punčka. Še posebno zato, ker je bil natečaj anonimen in konkurenca res huda. V najbolj divjih sanjah ne bi mogla sanjati kar dveh nagrad v dveh dneh. Obe besedili sta prirejeni po besedilu v Niki, 4. julij 2007
Podčrtaj pravilno besedno zvezo in dopolni. Obe besedili imata isto temo/nimata iste teme, saj Besedilo A je subjektivo/objektivno, saj Besedilo B je subjektivo/objektivno, saj
. . .
Iz besedila B izpiši besedno zvezo glagola in prislova, iz katere prepoznaš piščevo navdušenje.
9
Besedilo
Vaje
Preizkus
V subjektivnem besedilu se sporočevalec razodeva – izraža svoja čustva, mnenje, vtise, počutje … V objektivnem besedilu se sporočevalec ne razodeva, ampak podaja le dejstva; taka so predvsem strokovna in uradovalna besedila. Preberi naslednja besedila. A Hrustljavi rženi kruhki so narejeni iz polnozrnate moke, maščobe brez vodika in le iz naravnih sestavin. Vsebujejo malo kalorij in so bogati z vlakninami. B Slovenski ljubiteljski astronomi so 11. aprila odkrili optični del izbruha sevanja gama GRB070411 in izvedli nekatere meritve njihovega sija. 21. aprila so odkrili supernovo 2007bk, ki je zasvetila v neki daljni galaksiji. Njihov trud je bil tudi formalno nagrajen, saj jim je organizacija Minor Planet Center odobrila poimenovanje dveh asteroidov; zdaj nosita imeni Noordung in Rusjan. . Prirejeno po članku Andreja Guština, Gea, julij 2007
C
Najzanimivejši se mi zdijo opisi junaških bojev v Uvodu h Krstu pri Savici. Prešernu je to dobro uspelo. Kot bi bil sam na bojnem polju in se boril z lastnimi rokami. Č Thomas Jefferson, tretji predsednik ZDA (1801–1809), je pri pisanju temeljnih vsebin ameriške Deklaracije o neodvisnosti dokazano uporabil odlomke iz obreda ustoličevanja karantanskih knezov. D Primičeva Julija ni uslišala Prešerna. Gospod doktor se njeni oblastni materi, ki je noč in dan skrbela za dušni in siceršnji blagor ljubljene hčerke, nikakor ni zdel dovolj soliden človek. Katera besedila so subjektivna? Preberi besedilo. Ljubljanski botanični vrt je bil ustanovljen kot vrt domovinske flore leta 1810, v času Ilirskih provinc. Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773–1844), ki ga je francoski maršal Auguste Marmont določil za prvega ravnatelja. Območje vrta je sprva merilo 33 arov, nato pa se je sčasoma spreminjalo; danes obsega 2 hektara. Irena Cerar Drašler: Pravljične poti Slovenije
Ali sporočevalec v besedilu razodeva svoje mnenje o botaničnem vrtu ali ne? Besedilo je torej .
10 Subjektivno in objektivno besedilo