Vladimira Korošec
kn
jig
ar n
a. co m
STEZICE DO BESEDNE UMETNOSTI 3
SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 1
10/15/2014 2:34:56 PM
a. co m ar n jig
kn SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 2
10/15/2014 2:34:56 PM
a. co m
VLADIMIRA KOROŠEC
kn
jig
ar n
Samostojni delovni zvezek za pouk književnosti v 3. letniku gimnazij in drugih srednjih šol
SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 3
10/15/2014 2:34:57 PM
Vladimira Korošec
STEZICE DO BESEDNE UMETNOSTI 3
Samostojni delovni zvezek za pouk književnosti v 3. letniku gimnazij in drugih srednjih šol prof. dr. Boža Krakar Vogel prof. dr. Boža Krakar Vogel, dr. Vinko Cuderman Marija Gabrijelčič, Renata Čampelj Jurečič, Natalija Petakovič, Melanija Frankovič, Bogomira Kure Marta Grkman Repolusk
ar n
Soavtorica dela nalog in vprašanj za učence: Recenzenta: Strokovni pregled: Jezikovni pregled:
a. co m
kn
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (1999). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.09(075.3)(076.1)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
SDBU 3 SDZ 2018 notranjost.indd 4
KOROŠEC, Vladimira Stezice do besedne umetnosti 3 : samostojni delovni zvezek za pouk književnosti v 3. letniku gimnazij in drugih srednjih šol / Vladimira Korošec ; [soavtorica dela nalog in vprašanj za učence Boža Krakar Vogel]. - 1. izd., 8. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018 ISBN 978-961-209-122-4 296029696
08/08/2018 09:13
S
a. co m
DRAGI DIJAKI!
tezice vas vodijo skozi snov, ki jo z besedami in slikami obravnavamo pri
pouku književnosti. Pomagati vam želijo:
• da bi laže razumeli literarno in kulturno zgodovino, si zapomnili bistvena dejstva, podatke in izraze ter jih med seboj primerjali in povezovali
• da bi laže dojeli bistvene vsebinske in oblikovne sestavine obveznih in nekaterih neobveznih literarnih besedil
ar n
• da bi razvijali govorno kulturo in ustvarjalno pisali o svojem doživljanju, razumevanju in vrednotenju prebranih besedil ter besedila med seboj razvrščali in primerjali.
Vse to so namreč dejavnosti, potrebne za postopno poglabljanje v bogat in lep svet besedne umetnosti, v katerega vstopate pri pouku slovenščine. Predvideva jih tudi novi učni načrt za slovenski jezik in književnost, Stezice pa vas bodo tudi v
jig
tretjem letniku vodile k vašemu končnemu cilju - uspehu pri maturi. Miselne vzorce (MV) in naloge boste lahko uporabljali pri pouku, samostojnem učenju in ponavljanju, ko boste pomnjenje miselnih vzorcev (MV) pretvarjali v nove celovite razlage.
kn
Vprašanja in naloge vas bodo spodbujale še k dodatnemu, samostojnemu učenju in ustvarjalnemu premišljevanju, govorjenju in pisanju o besedni umetnosti. Skrbno delo s tem delovnim zvezkom vam bo omogočilo, da boste besedno umetnino podoživljali in z razumevanjem ohranili obravnavano snov v trajnem spominu ter se razvili v občutljive in kultivirane bralce.
Vladimira Korošec, prof.
5 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 5
10/15/2014 2:34:57 PM
a. co m ar n jig
kn 6 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 6
10/15/2014 2:34:58 PM
a. co m ar n jig
kn 7 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 7
10/15/2014 2:34:58 PM
KAZALO MODERNA (od 1899 do 1918)
14 16 18 20 24 26 30 35 36 40 42 48 54 60 64 66 74 78 88 94
D. Kette: NA TRGU J. Murn: PESEM O AJDI KO DOBRAVE SE MRAČE NEBO, NEBO VLAHI O. Zupančič: DUMA Z VLAKOM ZVEČER VIHAR I. Cankar: VINJETE NA KLANCU MARTIN KAČUR KURENT HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA PODOBE IZ SANJ HLAPCI ZA NARODOV BLAGOR POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI A. Gradnik: PISMA Iz. Cankar: S POTI
ar n
a. co m
10
KNJIŽEVNOST 20. ST. V EVROPI IN NA SLOVENSKEM
jig
100 104
kn
110 114 116 118
MODERNIZEM
F. G. Lorca: VITEZOVA PESEM MESEČNA ROMANCA NEZVESTA ŽENA R. M. Rilke: PANTER
121
MODERNI ROMAN 20. STOLETJA
139
EKSISTENCIALIZEM
124 130 134 136 141 142 148
J. Joyce: ULIKSES F. Kafka: PREOBRAZBA M. Proust: ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA V SWANNOVEM SVETU (COMBRAY) A. Camus: SIZIFOV MIT TUJEC J. P. Sartre: ZA ZAPRTIMI VRATI 8
SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 8
10/15/2014 2:34:58 PM
151
DRAMATIKA ABSURDA
163
EKSPRESIONIZEM
189
KONSTRUKTIVIZEM
197
SOCIALNI ALI NOVI REALIZEM
166 170 172 186 192 194
S. Kosovel: EKSTAZA SMRTI M. Jarc: MODRE DALJE S. Grum: DOGODEK V MESTU GOGI I. Pregelj: MATKOVA TINA S. Kosovel: KONS 5 PESEM ŠT. X
P. Voranc: SAMORASTNIKI BOJ NA POŽIRALNIKU M. Kranjec: REŽONJA NA SVOJEM C. Kosmač: TANTADRUJ
ar n
200 204 206 210
S. Beckett: ČAKAJOČ GODOTA E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA
a. co m
154 158
215
K. D. Kajuh: BOSA POJDIVA, DEKLE, OBSOREJ M. Bor: SREČANJE K. D. Kajuh: SLOVENSKA PESEM F. Balantič: ZASUTA USTA
kn
jig
218 220 222 224
KNJIŽEVNOST MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
9 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 9
10/15/2014 2:34:58 PM
a. co m
kn
jig
ar n
mode
10 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 10
10/15/2014 2:34:59 PM
a. co m
moderna
kn
jig
ar n
derna
11 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 11
10/15/2014 2:35:00 PM
a. co m
Maks FABIANI: Bambergova hiša, Miklošičeva ulica, Ljubljana. Secesija, obdobje, v katerem je hiša nastala, prinese med drugim tudi uporabo železobetona in pomeni začetek moderne arhitekture. Poleg Maksa Fabianija sta bila vodilna arhitekta tistega časa še Ivan Vurnik in veliki Jože Plečnik.
kn
jig
ar n
Mirko ŠUBIC: Del stare Cukrarne z dvorišča, lesorez. Žalosten kraj za slo‑ vensko moderno. V njej sta umrla Dragotin Kette in Josip Murn.
Gustav KLIMT: Nuda Veritas, 1899. Klimt je vodilni predstavnik secesije. Zlata barva igra v njegovih delih pomembno vlogo.
12 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 12
10/15/2014 2:35:01 PM
kn
jig
ar n
a. co m
Ivan GROHAR: Sejalec, 1907. O. pl., Moderna galerija, Ljubljana. Leta 1900 na prvi razstavi Slovenskega umetniškega društva Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen (združeni v društvu Sava) uveljavijo v slovenski likovni umetnosti impresionizem. Izhodišče slovenskih impresionistov je bila Ažbetova šola v Münchnu, pri ustvarjanju pa so se naslonili na evropske impresioniste. Razvili so poseben občutek za slikanje slo‑ venske krajine in človeka v njej. Impresionizem je temelj raz‑ voju likovne umetnosti 20. stoletja pri nas.
13 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 13
10/15/2014 2:35:01 PM
kn
jig
ar n
a. co m
I. VAVPOTIČ: Dragotin Kette (1876, Prem na Notranjskem− 1899, Ljubljana) in Angela, olje.
14 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 14
10/15/2014 2:35:02 PM
Dragotin Kette: NA TRGU 1. Kdo je bila Kettejeva izvoljenka?
5.
»Prevedi« eno kitico v prozo. Katera slogovna sredstva se izgubijo, katera lahko ostanejo?
2. Govori pesem o uslišani ljubezni?
S katero antitezo se zaključi?
■
Ali podokniški motiv dopušča večjo tragičnost?
■
Poišči še druge motive in dopolni MV.
3. Poišči zvočno in barvno slikanje v pesmi.
a. co m
■
Zapiši metrično shemo ene kitice. Kaj opaziš?
■
Podčrtaj rime. Kaj poleg njih še ustvarja zvočne
vtise?
Božidar JAKAC: Novo mesto s »kloštrom«, ok. 1926. Pastel, 49 x 70 cm, Dolenjski muzej, Novo mesto.
ar n
■
6. Primerjaj pesem s Prešernovo pesmijo Pod oknom in izlušči oblikovne ter izpovedne sorodnosti. Katera je po tvojem mnenju glavna razlika?
kn
jig
Jožef PETKOVŠEK: Tihožitje, 1884. O. pl., 57,5 x 42,5 cm. Narodna galerija, Ljubljana.
4. Izpiši poosebitve. Kakšno vlogo imajo v pesmi?
George MINNE: Vodnjak s petimi klečečimi dečki, 1898−1906. Marmor, v: 78 cm.
7. Preberi še kakšno Kettejevo pesem, ki se snovno veže na novomeško okolje (npr. iz cikla Spomini). ■
Kaj ima skupnega s pesmijo Na trgu? Ugotovi vsaj dve pomembni razliki.
15 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 15
10/15/2014 2:35:03 PM
a. co m ar n jig
kn Cvetoče Cvetočepolje poljeajde. ajde.
16 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 16
10/15/2014 2:35:04 PM
Josip Murn: PESEM O AJDI 1. Zakaj je pesnik v svojih pesmih tako pogosto upodabljal kmečki svet?
Katere Murnove kmečke pesmi poznaš?
2. Si že kdaj videl njivo s cvetočo ajdo? ■
Kateri barvi sta bili prevladujoči?
a. co m
■
Pesnik je ajdo naslikal z dvema nazornima podobama. Katerima?
■
■
Fran TRATNIK: Rdečelaska, 1919. O. pl., 82 x 67,5 cm. Moderna galerija, Ljubljana. Tratnik se pri Rdečelaski stilno spogleduje z impresionisti, poleg tega pa ima podoba, ki se lušči iz ozadja, tudi simbolen pomen − hrepenenje, skrivnost.
Kaj je skupno ajdi in podobama? Pomisli na barvo.
Je pesnik vzel podobi iz žive ali nežive narave? Se je za tak izbor odločil naključno?
ar n
■
V pesmi se prikrito, prikazan s podobo, pojavi tudi erotični motiv. Si ga opazil?
■
Fran TRATNIK: Delo na polju, 1914. Grafit, 84 x 69,5 cm. Moderna galerija, Ljubljana. Fran Tratnik velja za predhodnika ekspresionističnega slikarstva pri nas. Znan je predvsem po svojih socialnokritičnih slikah in risbah.
jig
3. Zakaj je pesem impresionistična, zakaj simbolistična?
kn
4. Opazuj obliko pesmi − kitico, verz (metrično shemo), rimo, ritem. Kaj je tradicionalno, kaj »moderno«?
5. Kateri čas je uporabljen v 7. kitici? Zakaj?
6. Kako pesnik v zadnji kitici uvede nov motiv − motiv čarovnice? Zakaj?
■
Ali imata po tvojem mnenju ajda in človeško življenje kaj skupnega? Kako bi izrazil idejo pesmi?
17 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 17
10/15/2014 2:35:04 PM
Josip Murn: KO DOBRAVE SE MRAČE 1. Narava v večernem miru in pesnik, ki se s tem mirom ne poistoveti, sta osrednja motiva v pesmi. ■
Poišči metafore, s katerimi je pesnik neposredno izrazil svoje občutje.
a. co m
2. V pesmi ustvarjajo čustveno napetost tudi kontrasti. ■
Iz katerega življenjskega občutja se porajajo?
■
Kako stopnjujejo to občutje figure ponavljanja?
■
Zakaj pesnik izrazi v predzadnji kitici željo po burnem življenju, življenjski dejavnosti, boju?
ar n
■
Ali zadnja dva verza:
»Tiho, tiho dalje sanja noč z bleščečimi očmi«
kn
jig
nakazujeta premik pesnikovega mučnega stanja?
Edvard MUNCH: Krik, 1895. Litografi‑ ja s tušem na kamnu, 35 x 25,2 cm. Edvard Munch, norveški slikar, predhodnik evropskega ekspresionizma.
3. Kaj je po tvojem mnenju tema pesmi? 4. V pesmi označi verzne prestope.
■
Kako učinkujejo na ritem besedila?
18 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 18
10/15/2014 2:35:05 PM
a. co m
kn
jig
ar n
Božidar JAKAC: Samotna pot nad Prago,1921. O. pl., 82 x 113 cm. Dolenjski muzej, Novo mesto.
19 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 19
10/15/2014 2:35:05 PM
Josip Murn: NEBO, NEBO
■
Ti te pesnikove besede pesem približajo, pripomorejo k njenemu razumevanju?
■
Kakšne asociacije se ti porajajo ob branju pesmi?
Se po tvojem mnenju lirski subjekt ujema ali razhaja z naravo?
ar n
■
a. co m
1. Murn je v pismu z Dunaja Franji Tavčarjevi (19. 10. 1899) zapisal: »Najbolj lahek, srečen in brez dvomov sem bil oni večer, ko sem napisal tele vrstice…« Te vrstice so bile Nebo, nebo.
2. Kakšna je zunanja oblika pesmi? Koliko kitic ima pesem?
■
Koliko verzov ima posamezna kitica?
jig
■
■
Napiši metrično shemo.
Katere rime prevladujejo − krepke (moške), šibke (ženske) ali oboje?
kn
■
■
Na katerem mestu se pojavi ženska rima? Kakšen je njen učinek?
Se pojavlja tudi notranja rima? Je njen učinek le zvočni ali tudi pomenski?
■
Rihard JAKOPIČ: Študija sonca Olje, lepenka, 70 x 45 cm Moderna galerija, Ljubljana. Skozi celotno delo Riharda Jakopiča (idejnega in duhovnega vodje slovenskih impresionistov), od impresionističnih krajin, intimističnih interierjev pa vse do del z religiozno vsebino, lahko sledimo razvoju ter uporabi barv in svetlobnih učinkov.
20 SDBU 3 SDZ 2013 notranjost.indd 20
10/15/2014 2:35:07 PM