Uvodnik

Spoštovani, občanke in občani!

Zadnji uvodnik v tem letu nastaja na božič, na praznik veselja, miru in novega upanja. Na dan, ko naj bi bila pokrajina ena sama zimska pravljica, a jo je sonce pomladno grelo. Na dan, ko bi bilo prav, da bi se med vsemi nami širilo veselje ob odpiranju prazničnih darilc in druženju v krogu družine, ob jaslicah. Tako bi bilo prav. Žal pa je med nami veliko samih in osamljenih ter veliko takšnih, ki o prazničnih darilih zgolj sanjajo. Zato sem vesel vseh dejanj, ki med nami širijo iskro dobre namere, da se toplina praznikov širi tudi tja, kjer so vrata za praznično vzdušje iz različnih razlogov skoraj neprodušno zaprta. Nekateri nimajo, nekaterim nagaja zdravje, nekateri so obupani, nekateri ne vidijo svetlobe na koncu tunela, nekateri se zapirajo v svoj svet, nekaterim je vseeno, nekateri si ne dovolijo pomagati …

Čas je, ko bi morali dati prednost odpiranju src pred odpiranjem daril. V meni tli upanje, ki bo moralo biti hranjeno s potrpežljivostjo: za vse nas je mogoč boljši svet. Vsak dan ga lahko gradimo. Malo po malo. Korak za korakom. Vedno je lepo vedeti, kaj šele čutiti, da nisi sam. Lepo je imeti ljudi, ki opazijo nevihto v tvojih očeh, tišino v glasu in bolečino v srcu. Lepo je imeti bližine, dotike, nasmehe. Lepo je imeti ljudi, ki te ne gledajo zviška, razen kadar ti želijo pomagati vstati.

Ob tem, ko se moje misli ukvarjajo s tem, kako graditi lepši svet, sem se spomnil, kaj sem prebral pred časom: »Ko pomarančo stisnemo, iz nje priteče pomarančni sok.« Na vprašanje »Zakaj priteče sok?« je odgovor preprost: zato, ker je sok v njej. Iz pomaranče priteče tisto, kar je v njej. Podobno je z ljudmi. Ko smo pod pritiskom, iz nas privre tisto, kar je v nas: iz nekaterih jeza, sovraštvo, stres, depresija ... Iz nekaterih pa prijaznost, srčnost, potrpljenje, spoštovanje, ljubezen, veselje … S svetom delimo to, kar je v nas.

V teh zadnjih decembrskih dneh si za popotnico v novo leto lahko izberemo odločitev, da bomo delili le dobre misli, dobre občutke, dobre stvari, dobre ideje … Bodimo sprememba, ki jo želimo videti. Iščimo rešitve, in ne težav. Odločimo se, kaj naj bo v nas, in to delimo s svetom.

Obenem pa ne smemo pozabiti, da ni nič samoumevno. Niti vonj po jutranji kavi, niti pogled v modro nebo in rumeno sonce, niti siva cesta, ki nas vodi v neznano, niti vdih in izdih, niti jutro, ki rodi nov dan, niti večer, ki čaka svoje sanje … Zato se moramo zavedati dragocenosti in minljivosti vsakega trenutka ter znati izkazati hvaležnost vsem, ki ga ustvarjajo.

Spoštovani vsi, kmalu se bomo poslovili od tega leta. Mora se končati, da smo lahko spet v pričakovanju novega začetka – tokrat začetka leta 2023. Ko bomo potovali skozenj, je dobro vedeti, da se je treba kdaj pa kdaj ustaviti, in ne drveti v stalnem iskanju nečesa novega. Življenje je prijetnejše, če si zanj vzamemo čas.

S hvaležnostjo in spoštovanjem želim vsem vse dobro.

Vaš župan Jože Kužnik