Polzelan 07 2015

JULIJ 2015

07

UVODNIK Poštnina plačana pri pošti 3313 Polzela

Julij 2015

Poročevalec

Občine Polzela 31. julij 2015 POLZELAN 1

JULIJ 2015

UVODNIK

POLZELAN Poročevalec Občine Polzela

.

Številka 7, JULIJ 2015 Datum izida: 31. 7. 2015 Letnik 3 Izdajatelj Občina Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela

Kazalo Uvodnik 3 Aktualno 4 Gospodarstvo 12 Kmetijstvo 15 Šola in vrtec

18

Kultura, turizem in šport

22

Prispevki bralcev

30

Prireditve 33

Uredništvo Glavni in odgovorni urednik: dr. Jožef Korber Tehnična urednica: Jerneja Svetko Programski sodelavci: Alenka Kočevar (aktualno), Breda Plaskan (gospodarstvo), Vili Pižorn (kmetijstvo), Bernardka Sopčič (šola in vrtec), Klavdija L. Tomažič (kultura, turizem in šport), Valerija Pukl (prispevki bralcev) Kontakt uredništva Naslov: Malteška cesta 28, 3313 Polzela Telefon: 03/703 32 00 E-pošta: urednistvo-polzelan@polzela.si Lektoriranje Lektoris, Lea Felicijan, s. p.

Fotografije Jan Korošec, arhiv društev Občine Polzela, arhiv OŠ Polzela, arhiv ZKTŠ Polzela, arhiv Občine Polzela, splet Oblikovanje Tiskarna Pleško, d. o. o.

Tisk Tiskarna Pleško, d. o. o.

Naklada 2200 izvodov Polzelan, poročevalec Občine Polzela, je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije pod zaporedno številko 1734. Glasilo brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Polzela. Če glasila niste prejeli na dom, ga prejmete brezplačno na ZKTŠ Polzela ali na Občini Polzela, na voljo je tudi v elektronski obliki na spletni strani občine www. polzela.si.

Naslovnica Fotografija na naslovnici: Kužno znamenje v Dobriču Jan Korošec Kužno znamenje v Dobriču (EŠD 10435), imenovano tudi Bolčinovo znamenje, stoji ob poti na Goro Oljko.

Verjetno je bilo postavljeno v poznem 17. ali zgodnjem 18. stoletju kot spomin na epidemijo kuge ali druge nalezljive bolezni, ki je pustošila tudi na tem območju.

Dragi bralci Polzelana, vabljeni k sodelovanju!

Uredniški odbor vas vabi, da obogatite vsebino Polzelana z vašimi prispevki. Prispevke (besedilo in fotografije) za naslednjo številko Polzelana zbiramo na uredništvu Polzelana, Malteška cesta 28, 3313 Polzela, po elektronski pošti: urednistvo-polzelan@polzela.si, do 14. 9. 2015. Zraven navedite avtorja in kontaktno telefonsko številko.

Uredništvo si pridržuje pravico do lekture, krajšanja člankov in izbora fotografij po lastni presoji. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.

Naslednja številka izide 25. 9. 2015.

2 POLZELAN

JULIJ 2015

UVODNIK

Delo kot vrednota

Zdravje, mir, varnost, svoboda in delo oziroma zaposlitev so na lestvici človekovih vrednot že dolgo na najvišjih mestih.

V

svojem prispevku želim predvsem izpostaviti, kako pomembna je možnost zaposlitve in kako velik ter negativen vpliv ima nezaposlenost tako na posameznika kot na skupnost. V Sloveniji se je stopnja nezaposlenosti drastično povečala po letu 2008 oziroma po nastopu velike finančne in gospodarske krize. Podobno se je zgodilo tudi v naši občini. Pri tem sta k povečanju nezaposlenosti največ prispevala največja zaposlovalca, Garant Polzela in Tovarna nogavic Polzela. Obe tovarni sta pred krizo dajali kruh več kot tisoč zaposlenim, danes, po stečaju Garanta, pa je v tovarni nogavic samo še 290 zaposlenih.

Poglejmo, kakšna je statistika za našo občino danes.

V Občini Polzela po zadnjih podatkih živi 6084 prebivalcev.

Delovno jih je aktivnih 1221, od tega zaposlenih 977 in samozaposlenih 244. Samozaposlenih kmetov je 77. Registrirano število nezaposlenih je trenutno 331 in se je od leta 2008 skoraj podvojilo. Tako se je stopnja brezposelnosti v zadnjih sedmih letih povečala iz 7,5 % na 12,4 %. Precej mladih se še redno izobražuje. Srednje šole obiskuje 235 dijakov,

na fakultetah pa študira 240 študentov. Vsako leto se glede na zdajšnje število nezaposlenih pojavi večje število iskalcev, ki iščejo svojo prvo zaposlitev.

Kako negativen vpliv ima na iskalce zaposlitve dolgotrajno in neuspešno iskanje zaposlitve, in to ob pretežni ponudbi dela za določen čas ter drugih oblik prekarnega dela, ni treba posebej ugibati. Ekonomska osamosvojitev je temelj za polno samostojno življenje in odločitev za ustvarjanje družine.

Dolgotrajna visoka stopnja nezaposlenosti močno vpliva na duševno in posledično tudi fizično zdravje, vpliva na optimizem, kupno moč ter vse oblike potrošnje kulturnih in drugih dobrin. Skratka, močno siromaši življenje samo po sebi. Zato ni čudno, da je toliko negativne nastrojenosti do aktualne politike, da se veča volilna abstinenca in da je aktivnih občanov, ki so pripravljeni delati za skupno dobro, vse manj.

Slabo ekonomsko stanje prebivalstva ima tudi neposreden vpliv na izdatke iz proračuna.

Občina Polzela prispeva za vse oblike socialnih transferjev okrog 77 tisoč evrov na mesec, od tega za zavarovanje nezaposlenih 4660 evrov.

Glede na vsa navedena dejstva vidim kot eno izmed zelo pomembnih prioritet za dolgoročno strategijo naše občine v ustvarjanju prijaznega okolja, ki bi spodbujalo nastajanje novih zaposlitvenih možnosti.

Občina ima ugodno geografsko lego. Meji na avtocesto, tretja razvojna os bo gotovo potekala v neposredni bližini, tu je železnica in tudi razvita industrijska infrastruktura. Gre za sedanjo obrtno poslovno cono v Ločici in za industrijska kompleksa Garant ter tovarno nogavic. Poleg geografske privlačnosti so zelo pomembne materialne spodbude. Gre za subvencioniranje komunalnega prispevka za vsa obstoječa in nova podjetja, ki bi želela odpirati nove zaposlitve. O tem je na zadnji seji odločal občinski svet. Pred kratkim je župan ustanovil komisijo za črpanje sredstev iz evropskih skladov, z namenom, da se poiščejo programi, ki bi lahko bili finančno podprti iz evropskih virov. Upam, da se bo v Sloveniji nadaljevala gospodarska rast in bo tako tudi za našo občino več možnosti, da se v naslednjih letih problem nezaposlenosti znatno omili. �������������������������������������������������������Niko Kač

POLZELAN 3

JULIJ 2015

AKTUALNO

Občinske novice

Županove misli

Župan Jože Kužnik

Spoštovane občanke in občani, to poletje je radodarno z visokimi temperaturami. Vsaj za zdaj tako kaže. Sonce, gospodar neba, ne skopari s svojo močjo. In kot da vročine še ni dovolj, jo nam v občinski upravi povzročajo še birokratski zapleti pri črpanju evropskih sredstev za gradnjo kanalizacije v Ločici

in na Polzeli. Ko človek pomisli, da se bolj zaplesti ne more, se zavozla tako, da zdrav razum povsem odpove. Takrat se je treba še posebno potruditi in prilagoditi razmišljanju tistih, ki krojijo zakone, predpise, pravila ... Državna birokracija je res težko razumljiva nam, navadnim državljanom. Vendar kljub vsemu kaže, da smo na dobri poti in da bomo kmalu kos gordijskemu vozlu ter bomo celoten projekt dokončali do zahtevanega roka.

Kljub temu pa zajemamo poletje s polno žlico. Ne glede na to, kje ga preživljate, vam želim, da bi doživljali čim več bližin, katerih pomanjkanje čutite med letom, ker ste morda ujeti v neizprosen vrtinec naglice, ki nas premetava sem in tja. Bodite v senci, pa ne v tisti, v katero bi vas morda kdo želel potisniti, pač pa v tisti, ki vas bo prijetno ohladila in sprostila ter bo po vaši meri. Naj bo ravno prav toplo, prijetno drugačno, sproščeno, zabavno poletje 2015. Tako vzdušje lahko pričara tudi večurni klepet in smeh ob eni sami osvežilni pijači v razkošni senci krošnje domačega drevesa. Zagotovo pa bi bil poletni dan poseben tudi, če bi za en dan pozabili, kam smo odložili telefon. Skratka, naj vam bo lepo, če vas bosta v svojo bližino zvabila vonj morja ali hlad gora. In enako lepo naj vam bo, če boste ostali doma.

Ker bomo poleti razpršeni bolj kot sicer, se bomo najbrž videvali nekoliko manj. Več priložnosti za srečevanje bo prišlo z jesenjo, in kar kmalu z njo že praznik naše občine.

Vse dobro vsem, ���������������������������������������������������������������������������������������vaš župan Jože Kužnik

JAVNI RAZPIS – ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v Občini Polzela v letu 2015 Občina Polzela objavlja javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v Občini Polzela za leto 2015. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Polzela za leto 2015 v višini 8800 evrov in se dodelijo za naslednje ukrepe: • pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (ukrep 1) – 5800 evrov, • pomoč za plačilo zavarovalnih premij (ukrep 4) – 1500 evrov, • pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja (ukrep 7) – 1500 evrov.

JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Polzela v letu 2015 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v majski številki Polzelana objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Polzela v letu 2015. Razpisana so naslednja priznanja: •

ČASTNI OBČAN,

•

GRB OBČINE POLZELA,

•

PLAKETA OBČINE POLZELA,

•

PRIZNANJE »INOVATOR«.

Predloge za podelitev priznanj Občine Polzela 2015 pošljite na

Celotno besedilo javnega razpisa in vsa razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani http://www.polzela.si/ v rubriki RAZPISI IN OBJAVE. Javni razpis je odprt od 3. avgusta 2015 dalje.

Vloge morajo biti oddane na naslov Občine Polzela najpozneje do 21. avgusta 2015.

naslov: Občina Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela, s pripisom

Občinska uprava

Občinska uprava

4 POLZELAN

»za Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja – PRIZNANJA 2014«, do vključno 21. avgusta 2015.

Celoten javni razpis in obrazec sta dostopna na spletni strani Občine Polzela www.polzela.si.

JULIJ 2015

AKTUALNO

Občinska proslava ob dnevu državnosti

Utrinki s slovesnosti ob dnevu državnosti S samostojnostjo in neodvisnostjo Slovenije smo dobili to, o čemer smo sanjali stoletja – sanje, za katere so naši predniki umirali, so postale resničnost.

S

lovesnost ob dnevu državnosti je potekala na predvečer praznika na grajskem dvorišču gradu Komenda, kjer se je proslava ob spremljavi koračnice začela s prihodom praporščakov. MePZ Oljka je skupaj s pihalnim orkestrom KGD Cecilija slovesnost začel z Zdravljico. Vse zbrane je uvodoma pozdravil župan Občine Polzela Jože Kužnik in spregovoril o vrednotah v svetu, ki ga živijo mladi, stari in delavci; o državi, po kateri smo hrepeneli in za to živeli; o sanjah, ki so vse prej kot sanje. Dejal je: »24 let je stara naša država. To so leta, v katerih bi se morale globoko ukoreniniti vrednote, v katerih bi morala vse bolj zoreti modrost. V državi bi morali hrepeneti po mladem svežem znanju in mladostni energiji ter zagnanosti. Ne smemo se prepustiti toku. Tudi sami moramo plavati, kolikor zmoremo. Ker življenje ni reka, ki teče po strugi, in sreča ni nekaj, kar pride nasproti›. Vsak posameznik lahko naredi veliko, še več pa lahko naredimo samo takrat, kadar se postavimo skupaj in kadar hočemo narediti nekaj zares velikega in dobrega.« Župan je govor strnil z besedami: »Tu, v Občini Polzela, vemo, da kamorkoli smo se namenili, tam smo in bomo.

Ker smo se skupaj tako odločili in ker izbiramo cilje, ki jih zmoremo doseči.« MePZ Oljka je prireditev obogatil še z dvema slovenskima skladbama.

Moderatorka prireditve Urška Jeršič pa je predstavila in k besedi povabila

osrednjo gostjo večera Ljudmilo Novak, predsednico Nove Slovenije, ki je kritično povedala takole: »Od demokratične države smo pričakovali veliko več, vendar smo iz uspešne države prišli skorajda na rob bankrota, iz katerega se rešujemo zadolževanja. Nenehno porabljamo več, kot ustvarjamo, krpamo bančne luknje in še bolj obremenjujemo tiste, ki trdo delajo, so pridni in ustvarjalni. Davčni inšpektorji in predpisi jemljejo voljo ljudem, ki trdo delajo.

Tako ne bomo rešili brezposelnosti, ampak se bodo ljudje naveličali in ustrašili.

Mikro in mala podjetja ter kmetijstvo so glavni nosilci razvoja in delovnih mest v razviti Evropi, zato mora država ustvarjati ustrezne pogoje in okolje, da bodo ljudje imeli zaposlitev in se jim bo izplačalo delati. Samo dialog, odpuščanje in razumevanje nas bodo vodili naprej v skupno varno prihodnost. Vsem vam želim, da bi bila Slovenija še naprej varna država in dobra mati vsem državljanom.

Vaša občina pa naj bo še naprej skupnost zadovoljnih ljudi. Naj se razvija po vaših željah, pričakovanjih in potrebah. Gospodu županu pa želim, da bi bil blizu svojim občanom, kot je že zdaj, in še naprej delal za dobro vseh vas. Bog živi Slovenijo, Slovenke in Slovence, občane Občine Polzela z županom na čelu.« Prireditev je doživela sklepno dejanje z odpetimi domoljubnimi melodijami Majde in Marijana Petana. Z odhodom praporščakov se je končal uradni del in nadaljevalo se je sproščeno praznovanje s pogostitvijo, kot se za praznovanje spodobi, saj je to bil moj, tvoj, naš dan – dan, ko praznujemo. ���������������������������������������������������������������������������������������������������������� Lidija Praprotnik POLZELAN 5

JULIJ 2015

AKTUALNO

Inovatorji leta Spodnje Savinjske doline

Podelitev nagrad je potekala v podjetju Matjaž, d. o. o., v Petrovčah.

Inovacije so vir gospodarske rasti. Produktivnost inovativnih industrijskih podjetij je bistveno večja od povprečne produktivnosti v industriji. Takšna podjetja so tudi odzivnejša za poslovne spremembe in lažje rešujejo poslovne težave. Večina inovacij izhaja iz težav, ki jih inovatorji raziskovalci odpravljajo tako, da zavestno ali podzavestno uporabijo tudi znanje, ki je že nastalo v aplikativnih in osnovnih raziskavah. Kakovostne inovacije praviloma nastajajo le v okolju, ki spodbuja sodelovanje med raziskovalci inovatorji in uporabniki.

V

Spodnji Savinjski dolini partnerji podjetniškega okolja že vrsto let sodelujejo pri organizaciji različnih oblik spodbujanja razvoja in odpiranja novih delovnih mest v gospodarstvu.

Ena izmed tovrstnih oblik je tudi spodbujanje inovacij prek razpisa »Inovator leta«.

Na letošnjem razpisu občin Spodnje Savinjske doline so sodelovale le občine Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec. Prijavljenih je bilo skupaj sedem inovacij, od katerih so bile tri skupinske, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo deset inovatorjev. Izmed prispelih predlogov je komisija v sestavi dr. Jože Korber (predsednik – Občina Polzela), Tone Repnik (podpredsednik – Občina Braslovče), Rajko Grenko (Občina Prebold), Robert Čehovin (Občina Žalec) in Danilo Basle (Zbornica zasebnega gospodarstva) izbrala pet inovacij, predvidenih za priznanje in nagrado, ki jih je svet Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline na junijski seji tudi potrdil.

Slavnostna podelitev nagrad in priznanj za Inovatorja leta Spodnje Savinjske doline za leto 2014 je potekala v petek, 10. julija, v podjetju 6 POLZELAN

Matjaž, d. o. o., v Petrovčah. Dr. Jože Korber, predsednik komisije, in Janko Kos, predsednik sveta Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, sta podelila priznanja petim najboljšim inovacijam preteklega leta. Program je popestrila učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec, flavtistka Iza Štih, ob klavirski spremljavi profesorice Melite Estigarribia Villasanti.

Prof. dr. Matej Podbregar, dr. med., in Jure Zdovc s Polzele sta prejela 1. nagrado v višini 2443 evrov in priznanje za inovacijo naprava in metoda za nepretrgano merjenje arterijske vaskularne kompliance, utripnega volumna in minutnega volumna srca.

2. nagrado v višini 2292 evrov in priznanje za inovacijo vitel s samodejnim nadzorovanim uravnavanjem hitrosti odvijanja vlečne vrvi je osvojil Robert Horvat iz Griž.

Janez Uplaznik in Simon Tominšek iz Šempetra sta prejela 3. nagrado v višini 2267 evrov in priznanje za inovacijo horizontalni dvostransko delujoči cepilni stroj HDCS25.

4. nagrada v višini 2119 evrov in priznanje sta šla v roke Kristjanu Mohoriču iz Žalca za inovacijo sistem za hlajenje tehnološke industrijske vode kot edini ali dodatni vir ogrevanja proizvodnih, skladiščnih in poslovnih prostorov v industriji.

5. nagrado v višini 2115 evrov in priznanje za inovacijo AquaMelius, naprava za spremljanje in boljšanje lastnosti vode, pa sta prejela Sebastijan Prislan in Iztok Medved iz Žalca.

Vsem nagrajenim inovatorjem in inovacijam želimo, da bi njihovi inovacijski uspehi prehodili celotno inovacijsko pot in tako postali tudi poslovno uspešni. ����������������������������������������������������������������������������������������������������Alenka Kočevar

JULIJ 2015

AKTUALNO

Slavnostni prevzem novega gasilskega vozila AC 24/60

Utrinki s slovesnosti ob prevzemu gasilskega vozila

V nedeljo, 12. julija, so gasilci PGD Ločica ob Savinji v operativno uporabo predali novo gasilsko vozilo AC 24/60, s čimer so končali obsežen projekt, ki se je začel že leta 2011.

N

a novo pridobitev so še posebno ponosni, saj bo vozilo veliko prispevalo k skupni varnosti in služilo v dobro vsem krajanom in občanom. S šest tisoč litri požarne vode bo smiselno dopolnilo tudi obstoječi vozni park sosednjih društev PGD Polzela in PGD Andraž, s katerimi na intervencijah vedno posredujejo skupaj, ter s tem pripomoglo k hitrejšemu in varnejšemu posredovanju gasilskih enot ob morebitni nesreči na območju celotne Občine Polzela in tudi širše.

Vozilo, ki je v Ločico prispelo 6. junija 2015, je bilo na manjših intervencijah uporabljeno že dvakrat.

Nedeljska slovesnost pred gasilskim domom v Ločici ob Savinji se je začela s prihodom vseh gasilcev v Občini Polzela na prireditveni prostor, pod strumnim vodstvom domačega poveljnika Roka Bastla. Najprej je goste pozdravila predsednica PGD Ločica ob Savinji, Bojana Žibret, ki je v svojem govoru predstavila potek načrtovanja in nakupa vozila.

Zahvalila se je vsem posameznikom, botrom in preostalim sponzorjem, ki so jim priskočili na pomoč pri zbiranju finančnih sredstev, še posebej Občini Polzela in županu Jožetu Kužniku. Župan je zatem navzoče tudi nagovoril in ločiškim gasilcem zaželel srečno vožnjo ter da bi vozilo služilo predvsem vajam in usposabljanjem, čim manj pa intervencijam. V imenu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje

je vse navzoče pozdravil Dušan Naglič. Domačemu poveljniku Roku Bastlu je ključe novega vozila izročil župan, od njega pa jih je v imenu vseh voznikov društva prevzel vodja voznega parka Aleš Ločičnik, ki je vozilo tudi preizkusil, blagoslovil pa ga je domači župnik Jože Kovačec.

Gasilsko vozilo, izdelano v podjetju Gasilska vozila Pušnik, je zelo privlačno že na prvi pogled. Njegova kakovost se kaže v vrhunski opremljenosti, saj je vsak kos opreme natančno premišljen, prav tako njegova razporeditev po vozilu. Vrednost vozila z vso opremo znaša skoraj 250 tisoč evrov, od tega je Občina Polzela prispevala levji delež, kar dobrih 200 tisoč evrov, društvo pa je ob pomoči posameznikov, botrov in preostalih donatorjev prispevalo 50 tisoč evrov.

Poveljnik in predsednica PGD Ločica ob Savinji sta ob koncu uradnega dela nedeljske slovesnosti podelila zahvale vsem 131 botrom novega vozila, ki so skupaj z drugimi krajani prispevali več kot 30 tisoč evrov.

Krajani, občani in preostali donatorji so se na prošnjo za finančno pomoč pozitivno odzvali, za kar so jim gasilci neizmerno hvaležni. Posebne zahvale je društvo podelilo tudi Ladu Košcu, Klemnu Cvirnu in Roku Bastlu za izjemno požrtvovalno delo in neprecenljiv osebni prispevek v celotnem procesu načrtovanja ter nakupa novega gasilskega vozila.

Uradni del prireditve so glasbeno obogatili člani Pihalnega orkestra KGD Cecilija, ob zvokih ansambla Petka pa se je slavje v Ločici nadaljevalo pozno v noč. ������������������������������������������������������������������������������������������������� Manuela Mlakar POLZELAN 7

JULIJ 2015

AKTUALNO

Nova pridobitev v Dobriču Zadnji junijski dan je v Dobriču minil ob prijetnem druženju in dobri volji. Namenu je bil namreč predan odsek asfaltirane ceste od kužnega znamenja do stanovanjske hiše družine Jevšnik, ki ga je deloma financirala občina, deloma pa Jevšnikovi.

N

a slovesnem odprtju je v imenu krajanov spregovoril Sandi Turnšek, dogodek pa je s pesmijo popestrila domača vokalna skupina Draž. Zatem je sledila pogostitev pri Jevšnikovih, v prostorih njihove turistične agencije Nasmeh. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril župan Jože Kužnik. Pred tem slovesnim dogodkom smo krajani prostovoljno s kratko delovno akcijo uredili tudi okolico kužnega znamenja, ki je s tem postalo nekakšen simbol medsosedske složnosti, številnim mimoidočim pa kraj, kjer se ustavi oko.

Med prerezom traku

������������������������������������������������������������������������������������������������������� Viljem Kotnik

POZIV za zbiranje predlogov kandidatov za člane krajevnih odborov Na podlagi 6. člena Odloka o ustanovitvi Krajevnih odborov v Občini Polzela (Polzelan, poročevalec Občine Polzela – Uradne objave št. 3/2015) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA ČLANE KRAJEVNIH ODBOROV V Občini Polzela se ustanovijo naslednji krajevni odbori: • Krajevni odbor Andraž nad Polzelo, ki ima 7 članov, • Krajevni odbor Breg pri Polzeli, ki ima 7 članov, • Krajevni odbor Dobrič, ki ima 5 članov, • Krajevni odbor Ločica ob Savinji, ki ima 7 članov, • Krajevni odbor Orova vas, ki ima 5 članov, • Krajevni odbor Podvin pri Polzeli, ki ima 5 članov, • Krajevni odbor Polzela, ki ima 7 članov, • Krajevni odbor Založe, ki ima 5 članov.

Kandidate za posamezni krajevni odbor lahko predlaga vsak občan, ki ima stalno prebivališče v krajevnem odboru, za katerega predlaga kandidate.

Predlog mora biti vložen v pisni obliki, k predlogu mora biti priloženo pisno soglasje predlaganega kandidata.

Predloge pošljite na naslov: Občina Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela ali po e-pošti na naslov: obcina.polzela@polzela.si, do vključno 21. avgusta 2015.

Komisija bo pravočasno prispele predloge proučila in oblikovala sklep o imenovanju članov v Krajevne odbore ter ga posredovala v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu Občine Polzela.

Poziv je objavljen v Polzelanu, poročevalcu Občine Polzela, na spletni strani www.polzela.si in na oglasni deski občine. Obrazec je dostopen na www.polzela.si.

V pozivu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Predsednik Niko Kač

LJUBEZEN JE VEČNA. Grad Komenda Polzela

POPOLN PAKET SONČNA POROKA:

za samo 1987 €

Najlepši je poročni dan!

8 POLZELAN

• Pravljični ambient • Odlična kulinarika • Poročna dvorana

Več informacij: 03/703 32 28 zkts-polzela@polzela.si www.zkts-polzela.si

Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela

JULIJ 2015

AKTUALNO

Pravilno naslavljanje poštnih pošiljk Primer pravilno zapisanega naslova za Polzelo:

Uvedba ulic v naseljih Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in Polzela konec leta 2013 je zagotovo med prebivalci in podjetji sprožila kar nekaj vprašanj ter povzročila tudi nekaj nevšečnosti pri pošiljanju in dostavi pošiljk.

Eno izmed pogostih vprašanj, s katerim se pri Pošti Slovenije srečujemo ob uvedbi uličnega sistema, je, ali je treba v naslovu zapisati pred ulico tudi naselje ali zadošča samo ulica: npr. Breg pri Polzeli, Pod bregom 46.

Da bo pošiljka prispela na želeni naslov pravočasno, je seveda pomembno, da je naslov pravilno zapisan, prav tako pa je pomembno, da naslovnik o spremembi naslova obvesti vse potencialne pošiljatelje in ustanove in da spremembo naslova objavi tudi na svojih spletnih straneh.

Kako torej pravilno zapisati naslov za primer uličnega sistema, da bo pošiljka pravočasno prispela do naslovnika? Če na območju posamezne pošte obstaja več naselij z identičnimi nazivi ulic, je treba na pošiljko zapisati najprej naziv naselja, nato pa v isti vrstici še ulico in hišno številko naslovnika. Če pa na območju posamezne pošte ne obstajajo naselja z identičnimi poimenovanji ulic, kot je to pri uličnem sistemu na območju Polzele, naselje ne sme biti navedeno v isti vrstici kot ulica.

Petra Primer Pod bregom 1 3313 Polzela

Simona Primer Savinjska cesta 74 3313 Polzela Pošta Slovenije zagotavlja kratke roke prenosa za pošiljke, ki so pravilno naslovljene. Vsem naslovnikom, ki se jim je ob uvedbi uličnega sistema na območju Polzele spremenil naslov, tako priporočamo, da o navedenih spremembah čim prej obvestijo vse potencialne pošiljatelje in naslovnike.

Pravila za pravilno naslavljanje poštnih pošiljk so opredeljena v Splošnih pogojih izvajanja univerzalne poštne storitve in v Priročniku za pravilno naslavljanje poštnih pošiljk, ki je objavljen tudi na spletnih straneh Pošte Slovenije: www.posta.si. ����������������������������������������������������������������������� Ksenija Selinšek in Simona Čeh

Iz medgeneracijskega centra Dobrodošli v družbi enakih

P

rvi četrtek v juniju smo na naše medgeneracijsko srečanje povabili predstavnici Centra za rehabilitacijo invalidov Celje, domačinko Martino Lipičnik in Nives Brečko, dipl. inž. ortotike in protetike, ki sta nam predstavili medicinsko-tehnične pripomočke, ki vsem, ki so izgubili dragoceno mobilnost, pomagajo, da se povrnejo nazaj v neodvisnost, jim olajšajo in omogočijo samostojno opravljanje vseh vsakodnevnih opravil, ki so sicer za zdrave in gibalno sposobne samoumevna.

V njihovi specializirani prodajalni medTeh z medicinsko-tehničnimi pripomočki vam z zdravstveno naročilnico kot tudi v prosti prodaji ali pa za izposojo zagotavljajo celovito ponudbo medicinsko-tehničnih pripomočkov.

Predstavljena nam je bila bogata ponudba pripomočkov za nego na domu, ortopedske obutve za vse vrste deformacij, preventivnih in terapevtskih kompresijskih oblačil ter ponudba kozmetike za nego stopal.

Udeleženci srečanja smo pridobili izčrpne odgovore na vsa zastavljena vprašanja. ������������������������������������������������������������������� Marjana Šmajs

Med predstavitvijo medicinsko-tehničnih pripomočkov

POLZELAN 9

JULIJ 2015

AKTUALNO

Do zdravja z naravo V Medgeneracijskem centru Polzela že od marca potekajo delavnice Do zdravja z naravo, ki jih vodi magistrica Cvetka Mastnak Čulk.

N

a delavnicah, katerih namen je prenos znanja med generacijami, vključevanje v prostovoljstvo in druženje, smo pridobili koristne informacije o naravni pridelavi hrane, pripravi biopripravkov za zaščito rastlin pred škodljivci, gojenju in uporabi začimb ter zelišč.

Prvi del delavnic smo strnili z obiskom vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu, kjer smo si zelišča ogledali v živo in prisluhnili razlagi o učinkovinah, ki jih ima rastlina na naše telo.

Septembra sledi nadaljevanje delavnic, tako da bomo svoje znanje še nadgradili in spoznali nove rastline. Vabljeni, da se pridružite.

Prišel je čas počitnic in dopustov, zato se zahvaljujem vsem, ki ste se udeleževali naših druženj, zlasti mentorjem in predavateljem, ki ste nam s svojim znanjem in izkušnjami ponudili pestre vsebine, nas spodbudili k druženju in boljšim medsebojnim odnosom, zdravemu odnosu do sebe, narave, kulturne dediščine.

Z obiska vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHP Žalec

Ostanite zdravi, zadovoljni do septembra, ko se spet vidimo na naših medgeneracijskih srečanjih. ���������������������������������������������������������������������������������������������������� Marjana Šmajs

Medgeneracijsko letovanje na Dugem otoku Medgeneracijsko društvo Mozaik generacij Polzela je drugo leto organiziralo medgeneracijsko letovanje za vse generacije, letos v kraju Luka, kjer je tudi Hotel Luka.

L

etovanja se je udeležilo 24 ljudi najmlajše, srednje in starejše generacije, vodile pa so jih strokovne delavke, voditeljice skupin z dolgoletnimi izkušnjami.

Naše medgeneracijsko potepanje se je začelo v soboto, 13. 6. 2015, ob petih, ko smo se z avtobusom odpeljali do Zadra in naprej s trajektom na Dugi otok. Po prihodu v Luko smo se namestili po sobah in odšli na kosilo. Potem smo se pogovorili o pravilih sobivanja, pravilih v vodi in na plaži ter končno dočakali kopanje. Po kopanju sta sledila večerja in kratek sprehod ob obali, nato pa smo utrujeni sladko zaspali.

Naslednje jutro in tudi vsa jutra našega bivanja na otoku smo z vajami pozdravili sonce in razgibali telo. Pred okusnim zajtrkom smo starejše razveselili s pesmijo Dober tek. Po zajtrku smo se navadno odpravili z avtobusom in vodnikom na izlet po otoku, o njem in njegovih prebivalcih smo izvedeli veliko zanimivega. Peljali smo se mimo naselij Savar, Brbinj in Dragove ter se ustavili v zalivu Božava, kjer sidrajo jadrnice, čolne in jahte. Privoščili smo si slasten sladoled. Naslednji dan smo obiskali Veli Rat, kjer smo se lahko povzpeli na 42 m visok svetilnik in uživali ob razgledu na otok in odprto morje. Obiskali smo Sakarun,

Udeleženci letovanja

žepkasti zaliv, kjer je plaža prekrita s ploščatimi, ovalnimi belimi kamenčki, in uživali v toplem morju. Naslednje jutro smo z ladjo odpluli na Kornate, kjer smo se kopali v kristalno čistem morju.

Skupaj smo doživeli veliko lepih trenutkov in se v soboto srečni vrnili domov. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da so udeleženci najmlajše generacije spoznali lepote Dugega otoka in preživeli nepozabne počitnice. ����������������������������������������������������������������������������������������������������Marjana Šmajs

Iz občinske knjižnice Prišla je s poletjem …

Izid knjige je zame velik dogodek. Še zlasti, če gre za knjigo, ki pripoveduje o nas, ki je nastala med nami.

S

redi letošnjega poletja bomo pozdravili knjigo Občina Polzela skozi čas. Nekateri ji bodo rekli knjižica, saj bo imela »le« 20 strani.

Mi jo bomo ponosno imenovali knjiga, ker ponuja dragocen pogled v preteklost naše občine. Razglednicam, ki jih večinoma hranimo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, smo dodali tekst, ki opisuje motive na razglednicah. Prepričani smo, da bo vsebina knjige zanimiva vsem občanom – starejši bodo ob njej obujali spomine, mlajši pa se bodo lahko čudili nad podobo kraja nekoč.

10 POLZELAN

Hvaležna sem vsem, ki so sodelovali pri njenem nastanku. Tako se je tudi tokrat, kot vedno, na našo prošnjo z veseljem odzval Konrad Brunšek, dragocen zbiratelj in hranitelj bogate preteklosti Andraža in Polzele. Vsebinsko je tekst, ki ga je napisala Karmen Kreže, pregledal dr. Blaž Podpečan. Prevod iz gotice in transkripcijo je opravil Janko Germadnik. S fotografijo Polzele iz zraka nas je razveselil Bojan Plevčak.

Vsi omenjeni so za opravljeno delo prejeli zgolj našo zahvalo.

Knjigo sem uredila Jolanda Železnik, oblikoval jo je Jože Domjan, lektorirala pa jo je Lea Felicijan.

Vsekakor pa knjige ne bi bilo brez izjemne naklonjenosti in podpore župana Občine Polzela Jožeta Kužnika. Ves čas je budno spremljal njen nastanek, na pot pa jo je pospremil z uvodnim nagovorom.

JULIJ 2015

Pogled s polzelske cerkve leta 1918.

Razglednico je založil takratni polzelski trgovec Julius Žigan.

AKTUALNO

✃

Besedilo zgoraj pa pravi: »Ljuba Anica, glej, da bo mali naslednik rodu že tukaj, ko prispemo domov.

Naša mala se počuti tukaj že čisto doma. Vnaprej se zahvaljujeta za tvoje vrstice in te pozdravljata Štefka in Toni.« Na zadnji strani razglednice lahko preberemo še: »Kako vam gre? Nam gre dobro. Je moj možiček priden?

Ljuba Anica, bodi tako dobra in ga vprašaj, kdaj pride. Piši mi in mu nič ne povej, mami je rekel, da me bo presenetil, toda jaz bi rada vse pripravila in šla ponj na vlak. Od nas do postaje je pol ure. 7. 7. 1918, Štefka Kotnik« Razglednica Polzele. Poslana je bila leta 1902.

✁

✃ Razglednica, poslana leta 1926, založil jo je trgovec Josip Tiršek.

Grad Komenda se skriva med smrekovim drevoredom. Na levi strani ceste, ki je bila makadamska, stojita Cimpermanova gostilna in mesnica, pred hišo je verjetno njiva ajde. Na desni strani ceste pa je Tirškova trgovina.

OBČINA POLZELA SKOZI ČAS Zima na Polzeli. Razglednica je bila poslana leta 1957.

✁

Naslovnica knjige Občina Polzela skozi čas

V knjigi je 25 razglednic, najstarejša je iz leta 1904, štiri izmed njih bo mogoče izrezati in poslati. Za prodajo bo na voljo le 100 izvodov, zato vas vabim, da si pravočasno zagotovite svojega, če vas seveda zanimajo pretekle podobe naše občine in drobci njene zgodovine, ki sestavljajo bogat mozaik. Prodajali jo bomo po 10 evrov v Občinski knjižnici Polzela.

Upam, da vas bo knjiga navdušila in da boste ob njej čutili vsaj del zadovoljstva, kot ga čutimo njeni ustvarjalci.

Veseli bomo, če bo našla prostor v vaših domovih. Prav tako bomo veseli, če nam boste posredovali svoje mnenje, ko jo boste skrbno pregledali.

Vsak od nas ima svojo zgodbo. Zgodba o Občini Polzela pa je skupna vsem, ki jo imamo radi.

Z željo, da vam bo knjiga Občina Polzela skozi čas prijetno razburkala to poletje, ko bo odstrla tančico preteklosti, vas pozdravljam. ������������������������������������������������������������������������������������������������������� Jolanda Železnik

Iz Upravne enote Žalec Parkirna karta za invalide – kdo je upravičenec in kako se uporablja

U •

• • • • •

pravna enota Žalec je v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa pristojna za izdajo parkirne karte, do katere so upravičene: osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60-% telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo, osebe z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30-% telesno okvaro, težko duševno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, osebe, ki imajo najmanj 90-% telesno okvaro zaradi izgube vida in mladoletne osebe, ki so težko telesno ali duševno prizadete oziroma so zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirane pri gibanju.

Upravičenec lahko zahtevo za izdajo parkirne karte poda na pristojni upravni enoti ali na krajevnem uradu, kjer ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Zahtevi je treba predložiti odločbo o invalidnosti, iz katere je nedvoumno razvidna upravičenost, oziroma potrdilo izbranega osebnega zdravnika o izpolnjevanju enega izmed zgoraj opisnih pogojev, in dve fotografiji, velikosti 35 x 45 mm, ki kažeta pravo podobo osebe, izdelani pa sta lahko v črno-beli ali barvni tehniki. Če oseba na upravni enoti ob vložitvi vloge ne priloži odločbe oziroma potrdila o invalidnosti, lahko to pridobi upravna enota od izbranega osebnega zdravnika, od pristojnih uradnih državnih organov ali od nosilcev javnih pooblastil (npr. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pristojnega centra za socialno delo …), ob predhodnem soglasju vlagatelja vloge.

Ob tem velja opozoriti, da mora upravičenec podati zahtevo osebno, saj se mora sam podpisati na obrazec parkirne karte. Za zahtevo za izdajo parkirne karte oziroma za zamenjavo znaka za parkiranje motornih vozil se ne plača upravna taksa, plača pa se obrazec v višini 2,86 evra.

Če vlagatelj vlogi priloži vse zgoraj navedene priloge, se mu parkirna karta izda takoj.

Dobro je vedeti, da mora imetnik parkirne karte pristojni upravni enoti v 30 dneh prijaviti vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov, vpisanih na parkirni karti.

In kako se uporablja parkirna karta? Vozilo, parkirano na označenem parkirnem mestu za invalida, mora biti označeno z veljavno parkirno karto.

Parkirno karto sme poleg upravičenca uporabljati tudi spremljevalec, ki vozi in spremlja invalida, če imetnik parkirne karte sam ne vozi motornega vozila. Parkirna karta se namesti na vidno mesto, na levi spodnji notranji strani vetrobranskega stekla, za čas parkiranja vozila. Parkirna karta, izdana v eni izmed držav članic Evropske unije, velja tudi v Republiki Sloveniji.

Vsem, ki potujejo v drugo državo, svetujemo, da se predhodno informirajo glede pogojev uporabe karte v posameznih državah članicah Evropske unije. .................................................................................................... Simona Stanter POLZELAN 11

JULIJ 2015

F

AKTUALNO

Gospodarstvo

Cene elektrike: v vrtincu akcij in rednih cenikov V pretekli številki Polzelana smo objavili članek, ki je bil objavljen v Financah in je govoril o primerjavi cen električne energije.

Menili smo, da bo vsebina zanimiva za naše bralce. Na ta članek v Financah in Polzelanu pa se je odzval pravni zastopnik družbe GEN-I in opozoril na napačen zajem podatkov, ki je bil vzrok za vsebinsko nekorekten članek. V Financah, ki so izšle v torek, 7. junija 2015, je bil objavljen nov članek o isti tematiki in ga v celoti objavljamo. V njem boste našli korigirane podatke na podlagi zahtev Energetskega zakona.

P

onudniki predvsem vabijo s poletno akcijsko ponudbo, večinoma v paketih, kjer pa je cena lahko odvisna od različnih dejavnikov.

Pri iskanju najugodnejšega ponudnika električne energije se izplača pregledati poletno akcijsko ponudbo trgovcev. Pri tem je treba upoštevati številne dejavnike – poleg cene še ponudbo v paketu, ponujene možnosti za varčevanje z energijo, dodatne storitve in stroške ter časovne vezave.

Uradna informativna primerjava

12 POLZELAN

V Financah smo ponudbo trgovcev z električno energijo za gospodinjstva primerjali že sredi junija v članku »Primerjava: Poglejte, pri kom je elektrika najcenejša. In pazite na akcije!«. V njem smo želeli v preglednici predstaviti primerjavo cen ponudnikov električne energije za gospodinjstva, in sicer na podlagi ponudbe brez vezave in akcijskih cen. S temi navodili smo tudi poslali povpraševanje po cenikih v posamezne družbe in s pridobljenimi podatki naredili primerjavo.

Iz družbe GEN-I so nas opozorili, da v preglednici predstavljenih ponudnikov nismo dosledno razvrstili na podlagi rednega cenika, kot ga opredeljuje Energetski zakon. Po njegovi določbi je za pripravo rednega cenika nujno, da je vanj pri posameznem dobavitelju vključenih najmanj 50 odstotkov odjemalcev določenega tipa (denimo gospodinjski ali poslovni), v absolutni številki pa najmanj tisoč odjemalcev.

Redni cenik tudi ne sme vsebovati cen iz paketne in akcijske ponudbe.

Cenovna razvrstitev ponudnikov, ki smo jo objavili v Financah, teh določil ni dosledno upoštevala, zato vsi ponudniki niso bili predstavljeni po enakih merilih. Za napako se iskreno opravičujemo.

JULIJ 2015

GOSPODARSTVO

Ponudbe na podlagi zakonsko določenega rednega cenika je mogoče primerjati le s primerjalnikom stroškov oskrbe, dostopnim na spletni strani agencije za energijo (www.agen-rs.si). Z njegovo pomočjo v preglednici objavljamo primerjalno analizo letnih stroškov oskrbe z električno energijo na podlagi rednih cenikov za standardno porabniško skupino gospodinjskega odjemalca z letno porabo 3500 kilovatnih ur – od tega v višji tarifi (VT) 2200 kilovatnih ur in v nižji tarifi (MT) 1300 kilovatnih ur – z obračunsko močjo sedmih kilovatnih ur. Vključili pa smo le dobavitelje, katerih ceniki izpolnjujejo zakonske pogoje za redni cenik.

Cenovno najugodnejše ponudbe Preglednica prinaša informativni izračun za osnovno primerjavo. Da bi se bolj približali dejanski ponudbi na trgu, smo trgovce z elektriko prosili, naj nam pošljejo tudi cenike svojih ta trenutek najugodnejših ponudb za gospodinjstva – te objavljamo v drugi preglednici. Pri večini ponudnikov gre za paketno ponudbo, pri čemer so pri nekaterih ponudnikih najugodnejše cene v različicah, ki vključujejo tudi dobavo električne energije za toplotno črpalko, dobavo plina, elektronsko poslovanje, plačilo s trajnikom, možnosti za varčevanje z energijo ... Zato je treba pri konkretnih primerjavah upoštevati tudi te dejavnike in tudi morebitne časovne vezave pri posameznih paketih. ����������������������������������������������������������������������������������������������������������Vir: Finance.

POLETNA PONUDBA ob sobotah

JEDI Z ŽARA:

Zveèer živa glasba na terasi!

lignji postrvi Vabljeni! orade sardele školjke klapavice na buzaro èevapèièi v lepinji svinjski kotleti

Oglas ni lektoriran.

GOSTILNA IN PIZZERIA

POLZELAN 13

JULIJ 2015

GOSPODARSTVO

S specialno opremo za nadzor in komunikacijo ter nadgradnjo vozil uspešno prodrli na evropski trg Intervju s Stanetom Plaskanom, direktorjem podjetja Dat-Con, d. o. o., Polzela

L

etos imate 23-letnico obstoja, kako vidite prehojeno pot?

Da, podjetje smo ustanovili leta 1992 in za nami je 23 let obstoja. Prav na začetku se je podjetje ukvarjalo s proizvodnjo merilne elektronike in UV-luči za odkrivanje ponaredkov. Pozneje smo svojo dejavnost razširili na področje multimedije in specialne elektronike.

Kot vsak začetek tudi naš ni bil lahek in prebroditi je bilo treba nemalo ovir in težav. Treba je imeti vizijo in močno željo. Vse to smo imeli in imamo še danes.

Kako ste se spoprijeli s krizo in kako vas je zaznamovala?

Seveda se je kriza dotaknila tudi nas, morda malo pozneje kot druge segmente gospodarstva, zaradi narave našega dela. Ob nastanku krize smo glavnino naših prihodkov ustvarjali s prodajo proizvodov in storitev proračunskim uporabnikom. Torej smo večino poslov pridobivali prek javnih razpisov. To nas je morda na začetku malo zavedlo. Že pred nastankom krize smo začeli izvajati dejavnosti na tujih trgih, med krizo pa smo bili primorani prav vse svoje sile usmeriti v pridobivanje poslov v tujini. V tem obdobju nam je uspelo najti tujega investitorja in s skupnimi močmi smo odpravili posledice krize ter vzpostavili nov način poslovanja, kar se odraža v dobrem poslovnem izidu.

Zadnje leto ste povečali število zaposlenih. Kakšni so vaši načrti in kakšen kader iščete?

Preteklo leto smo povečali število zaposlenih in trenutno jih je v Dat-Conu zaposlenih 41. Predvsem smo iskali in še iščemo visokostrokoven kader s področja elektronike, največ za potrebe razvoja. Tudi v prihodnje želimo še okrepiti ekipo v oddelku razvoja, posledično pa to pomeni tudi potrebe v proizvodnji, kjer zaposlujemo delavce z elektro in strojno izobrazbo. Kljub velikemu številu brezposelnih v Sloveniji je še vedno težko najti ustrezen kader. Naš izobraževalni sistem namreč ne zagotavlja dovolj visoke strokovne usposobljenosti mladim, ki končajo izobraževanje. Še večji problem pa vidimo v slabih delovnih navadah mladih oz. v tem, da imajo premalo delovne vneme.

Kje vidite svoje priložnosti v prihodnje?

Definitivno na tujih trgih. Slovenija in države nekdanje Jugoslavije so že davno postali premajhen trg za nas, in kot sem že prej omenil, smo bili primorani vse svoje sile usmeriti v iskanje priložnosti na širšem svetovnem trgu. Trenutno imamo največ povpraševanj z Bližnjega vzhoda, zato tudi tam najbolj aktivno delamo. Partnerstvo v mednarodnem 14 POLZELAN

holdingu nam je odprlo kar precej vrat na tem področju. Je pa to izjemno zahteven trg in od nas zahteva resnejši pristop ter reorganizacijo dela.

S specialno opremo za nadzor in komunikacijo ter nadgradnjo vozil smo uspešno prodrli na evropski trg z aktivnim sodelovanjem na mednarodnih razpisih. Z odličnim in učinkovitim sistemom za nadzor državnih meja je naša oprema pomembno prispevala k doseganju standardov za vstop v schengenski krog Sloveniji in Slovaški. Za vzdrževanje pravnega reda v državah in preprečevanju kriminalne dejavnosti smo razvili ter zgradili vrsto sistemov, ki jih uporabljajo kriminalistične in državne varnostne službe.

Na področju prometa smo razvili sistem za obveščanje potnikov za železnice in avtobuse, sistem za parkirne hiše s plačilnim sistemom na podlagi prepoznave registrskih tablic, RFID-sistemom in Bluetooth sistemom, opremili in avtomatizirali smo poligon varne vožnje v Celju, dobavili signalne table in zapornice za mejne prehode, sisteme za štetje prometa …

Kateri trgi so za vas najzanimivejši in kakšno strategijo ste uporabili za pristop na te trge?

Najzanimivejši so trgi na Bližnjem vzhodu. Trenutna razporeditev kapitala v svetovnem merilu se je močno prevesila na to območje in največ investicij si lahko privoščijo ravno te države. Pristop na te trge pomeni, da je treba zagotavljati najvišjo kakovost svojih proizvodov, s katerimi lahko konkuriramo drugim.

Vaši proizvodi spadajo med tehnično zelo zahtevne, kako vam uspe zagotavljati dovolj visoko strokovno znanje?

Da, naši proizvodi so res tehnično izjemno zahtevni. Zaposleni v razvoju in proizvodnji so zato pogosto udeleženi na dodatnih izobraževanjih, ki jih zagotavljajo naši strateški dobavitelji. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da smo v vseh teh letih delovanja pridobili ogromno izkušenj in znanj, ki nam jih je uspelo implementirati v nove izdelke, v nov razvoj. Takšno delo zahteva veliko samoiniciative zaposlenih in želje po pridobivanju novih znanj. Tehnologija se spreminja iz dneva v dan in če nismo seznanjeni z novostmi, pomeni, da nismo v koraku, in kot takšni ne moremo konkurirati na svetovnem trgu.

Nadgradnja vozil s specialno opremo

������������������������������������������������������������������������������������������������������Breda Plaskan

JULIJ 2015

a

KMETIJSTVO

Kmetijstvo

Tujerodne vrste rastlin in živali Vplivi tujerodnih vrst e še pred nekaj leti mnogi niso verjeli dokazom o podnebnih spremembah, je danes takih skeptikov vse manj. Znanstvenikom je po več letih zbiranja dokazov o podnebnih spremembah le uspelo prepričati javnost in celo politike. Podnebne spremembe so postale tema vsakdanjih pogovorov in zdi se, kot da so se ljudje prvič začeli zavedati, da se zdravje našega planeta hitro slabša in da je zbolel zaradi nas, ljudi. Če je mogoče podnebne spremembe, ki so v bistvu skupek kemijskih in fizikalnih procesov, izmeriti in jih opisati s številkami, pa v biologiji ne gre tako lahko. Vplive tujerodnih vrst je zaradi zapletenih medsebojnih povezav med organizmi zelo težko zaznati. Ker se ob naselitvi tujih vrst v naravi vzpostavljajo nova, biologom neznana razmerja, je izid naselitev pogosto popolna uganka. Dokler je tujerodna vrsta prisotna v majhnem številu, so lahko vplivi zelo majhni in težko zaznavni. Takih vplivov pogosto ne znamo izmeriti, zato smo v zadregi. Slutimo namreč, da ima vrsta negativen vpliv, vendar za to nimamo dovolj znanstvenih dokazov. Ko tujerodne vrste dosežejo tako številčnost, da se njihovi vplivi povečajo, jih nenadoma zaznamo, vendar smo v tem trenutku bitko že izgubili. Vrste, ki se je že prilagodila na novo okolje in se v njem razmnožuje, namreč iz okolja skoraj ni več mogoče odstraniti. Primeri, ki jih predstavljamo na tej strani, se niso zgodili v oddaljenih deželah.

Zgodili so se pri nas in naj nam bodo v opozorilo, da bomo v prihodnje ravnali previdneje!

Skladno z definicijo Konvencije o biološki raznovrstnosti so invazivne tujerodne vrste tiste tujerodne vrste, ki povzročajo škodljive vplive na biotsko raznovrstnost. Nekatere organizacije (npr. Gisp) pa za invazivne označujejo tudi tiste vrste, ki povzročajo gospodarsko škodo ali predstavljajo grožnjo za zdravje ljudi.

Najpomembnejše vplive tujerodnih vrst smo razdelili na naslednja poglavja.

Č

1. Vplivi na domorodne vrste Vplivi na domorodne vrste so lahko zelo raznoliki. Tujerodne vrste lahko v novem okolju postanejo tekmeci domorodnih vrst, bodisi za življenjski prostor in hrano bodisi za druge življenjsko pomembne vire.

Neredko so tujerodne vrste plenilci domorodnih vrst. Obrambni mehanizmi so v veliki meri prirojeni odzivi, ki so se razvili skozi evolucijski proces sobivanja vrst. Ker domorodne vrste niso prilagojene na izogibanje tujerodnim plenilcem, so zanje lahek plen, kar pogosto vodi v izumrtje domorodne vrste. Podobno lahko tujerodne živali, ki se hranijo z rastlinami, vplivajo na domorodne rastline. Rastline, ki niso prilagojene na požrešne rastlinojede, pogosto nimajo nobenih obrambnih snovi ali struktur (npr. trnov), s katerimi bi preprečili objedanje. Včasih so tujerodne vrste tudi prenašalci bolezni, ki njih ne prizadenejo, za domorodne vrste pa so smrtne.

Evolucija vrst poteka različno, pogosto pa nove vrste nastajajo, kadar med populacijami nastanejo geografske prepreke (npr. nastanek gorstev). Populacije so tako razdeljene in evolucijska pot vrst začne potekati v različne smeri. Iz ene vrste nastaneta dve, ki pa sta si še vedno ozkosorodni. Če med takima vrstama spet pride do stika, ki ga s premostitvijo geografskih ovir omogoči človek, med vrstami pride do križanja. Končnega izida križanja ni mogoče napovedati, vedno pa ima nepopravljive posledice za domorodne vrste. Ohrani se zgolj populacija križancev obeh vrst, če je tujerodna vrsta uspešnejša pri razmnoževanju, pa bo postopoma nadomestila domorodno vrsto. Prav zaradi križanja s tujerodnimi postrvmi smo v Sloveniji skoraj izgubili endemično soško postrv (Salmo marmoratus), ki je danes ena izmed najbolj ogroženih vrst rib v Evropi.

2. Vplivi na ekosisteme Nekatere tujerodne vrste v novem okolju popolnoma spremenijo medvrstne odnose, kroženje hranil, fizikalne in kemijske dejavnike.

To pogosto vodi v popolno preobrazbo ekosistema, iz katerega so izrinjene številne domorodne vrste. Za mnoge invazivne rastline je značilno, da so zelo uspešne pri naseljevanju odprtih površin (npr. ob cestah ali vzdolž vodotokov). Na takih območjih se hitro razrastejo in tvorijo goste sestoje. To popolnoma spremeni kemijske in fizikalne dejavnike (npr. količino svetlobe), ki niso več ustrezni za rast domorodnih rastlin. Tujerodne rastline se tako postopoma razraščajo na vse večjih površinah. Kadar se na račun tujerodnih rastlin bistveno zmanjša število domorodnih rastlin, ki so ključne za prehrano živali, invazivne rastline prizadenejo tudi živalske vrste.

Naselitev tujerodne vrste lahko še posebno v omejenih okoljih, na primer v jezeru, sproži verižno reakcijo sprememb. Vodne rastline imajo v vodnem okolju pomembno vlogo pri uravnavanju količine hranil (fosfor, dušik), ki jih porabljajo za rast. Naselitev tujerodne ribe, ki se hrani z rastlinami, lahko tako v zelo kratkem času popolnoma spremeni vodni ekosistem. Ker ribe pojedo večji del vodnih rastlin, se hranila ne morejo več vgrajevati v rastline. Velika količina hranil pa sproži hitro rast drobnih zelenih alg, ki lebdijo v vodi. Zaradi alg se bistveno zmanjša prehajanje svetlobe v spodnje plasti vode, zato procesi fotosinteze pri dnu niso več mogoči. Ker je fotosinteza eden izmed ključnih procesov, v katerem nastaja kisik, v spodnjih plasteh vode kisika zmanjka. Na takem dnu pa lahko preživijo le tisti organizmi, katerih procesi lahko potekajo brez kisika, druge domorodne vrste pa izumrejo.

3. Vplivi na zdravje ljudi Mnoge okrasne rastline so delno ali v celoti strupene. Sajenje takih rastlin v okolico hiše je zato tvegano, v bližini vrtcev pa tudi zakonsko prepovedano.

Medtem ko domorodne strupene rastline dobro poznamo, pa se nevarnosti tujih rastlin redkeje zavedamo. Nekatere rastline niso nevarne le ob zaužitju, temveč lahko izločajo nevarne snovi. Taka vrsta je na primer orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum), ki izvira iz Azije. Sokovi te rastline Ambrozija povzročijo občutljivost kože na svetlobo, tako da se na koži naredijo veliki, boleči mehurji. Tudi v Sloveniji je zunaj vrtov že nekaj rastišč te rastline. Leta 2011 smo prvič izvedli akcijo odstranjevanja orjaškega dežna v okolici botaničnega vrta v Ljubljani, z namenom, da preprečimo njegovo širjenje. Nekatere rastline so tudi alergene in povzročajo seneni nahod. Največji krivec za seneni nahod v jesenskem obdobju je prav tujerodna pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia).

Za ambrozijo je bila leta 2010 sprejeta odredba o obveznem zatiranju, ki zavezuje lastnike, da rastlino odstranijo s svojih zemljišč.

Z uvozom tujerodnih živali lahko vnašamo tudi nekatere bolezni, ki so nevarne za zdravje ljudi. To je še posebno izrazit problem pri živalih, ki so namenjene za prodajo kot hišni ljubljenčki, saj te prihajajo v bližnji stik z ljudmi. Papige, včasih pa tudi druge ptice, prenašajo POLZELAN 15

JULIJ 2015

KMETIJSTVO

bakterijsko bolezen psitakozo.

Ker je bolezen nevarna tudi za ljudi, je treba vse papige po uvozu zadržati v karanteni. Z želvami in kačami, ki so namenjene za vzrejo v terarijih, pa se neredko prenaša tudi bakterija salmonela (Salmonella sp.), ki pri ljudeh povzroča prebavne težave.

Tujerodne vrste pa so lahko tudi posredniki pri prenosu bolezni med ljudmi, kot na primer tigrasti komar.

Orjaški dežen

Načini naselitev

4. Vplivi na gospodarstvo Mnoge tujerodne vrste rastlin in živali so ljudje namerno naselili v nova okolja in danes predstavljajo temelje gospodarskih panog, prinašajo blaginjo ter ekonomske koristi. V Sloveniji pridelamo največ koruze, krompirja in ječmena; vsi trije so tujerodnega izvora. S transportom blaga in izdelkov pa ljudje nehote prenašajo tudi druge tujerodne vrste. Te so lahko škodljivi organizmi gospodarsko pomembnih rastlin ali rastlinskih proizvodov in na različne načine zmanjšujejo prihodke.

Tujerodne vrste so lahko različni virusi, bakterije ali glive, ki so povzročitelji bolezni in oslabijo rastline ter tako zmanjšujejo pridelek. Nekateri najtrdovratnejši pleveli so tujerodne rastline, ki smo jih v naše okolje zanesli in jih moramo neprestano odstranjevati z vrtov, da omogočimo rast vrtnih rastlin. Kot predstavljamo na spodnjem primeru, so lahko tujerodne vrste tudi škodljivci okrasnih rastlin in lahko bistveno okrnijo okrasno funkcijo cvetlic in dreves.

Harlekinska polonica

Tujerodne vrste v vodnih okoljih lahko poleg velikih negativnih vplivov na ekosisteme povzročajo tudi gospodarsko škodo. Neposredna škoda tujerodnih vrst se pojavlja predvsem v ribogojstvu, saj vnos bolezni rib močno zaustavi prirast rib in tako zmanjšuje prihodke. Škoda, ki jih tujerodni organizmi povzročajo v vodnem ali obvodnem okolju, pa je lahko tudi posredna in jo je pogosto težko ovrednotiti.

Gosti sestoji invazivnih tujerodnih rastlin, ki preraščajo brežine rek, otežujejo dostop do vodotokov in tako zmanjšujejo rekreacijsko funkcijo vodotokov. Znani, čeprav pri nas slabo ovrednoteni, pa so tudi vplivi tujerodnih živali na vodotoke. Nutrija (Myocastor coypus) zaradi kopanja rovov in objedanja vegetacije povzroča erozijo rečnih brežin, kar bistveno zvišuje stroške vzdrževanja vodotokov in zagotavljanja poplavne varnosti.

16 POLZELAN

Nutrija

Ste danes zjutraj pili kavo? Včeraj za kosilo jedli krompir? Nekatere tujerodne vrste so se že tako ukoreninile v vsakdanji rabi, da smo na njihov tuji izvor že davno pozabili. Mnoge tujerodne vrste, ki jih je človek naselil v svoje okolje, pomembno prispevajo k blaginji ljudi. S hitrim povečevanjem svetovne trgovine, s katero zadovoljujemo človekove potrebe po najrazličnejših dobrinah, pa se povečuje tudi število invazivnih tujerodnih vrst. Te vrste namesto blaginje povzročajo veliko okoljsko in gospodarsko škodo. O naselitvi tujerodne vrste govorimo takrat, ko vrsta doseže novo območje s posredovanjem človeka, bodisi z ljudmi bodisi s transportom izdelkov. V najpreprostejši obliki naselitve ločimo na namerne in nenamerne, vendar se ta dva tipa naselitev prepletata.

Podrobnejši opisi posameznih načinov naselitev: • vnos tujerodnih vrst, • prenos, • širjenje.

1. Vnos tujerodnih vrst a) Naselitev Nekatere tujerodne vrste je človek naselil z namenom, da bi se vrste v okolju tudi ustalile, človek pa bi imel od njih določeno korist. Med njimi so večinoma vrste, ki so namenjene za lov in ribolov. Primeri namernih naselitev so: • tujerodne vrste rib za športni ribolov, • tujerodne lovne vrste (sesalci, ptice) za povečanje atraktivnosti lova, • tujerodne ribe in školjke za namene gojitve, • tujerodni organizmi za biotično varstvo škodljivih organizmov, • tujerodne rastline za namene gozdarstva ali v okrasne namene.

Danes, ko se zavedamo možnih negativnih posledic naselitev, so namerne naselitve nadzorovane in je zanje treba pridobiti dovoljenje. Žal tudi v Sloveniji še vedno prihaja do nezakonitih namernih naselitev tujerodnih vrst v naravo. Nekateri ljudje zaradi prepričanja, da bodo imele živali lepše življenje, v naravo spuščajo akvarijske in vivarijske živali in rastline, ki povzročajo veliko škodo domorodnim vrstam. b) Pobeg Veliko invazivnih tujerodnih vrst je bilo sprva naseljenih na omejen prostor. Rastline na njive in vrtove, živali pa so gojili na farmah ali v živalskih vrtovih. Primeri pobegov vrst v naravno okolje so: • širjenje okrasnih rastlin z vrtov in botaničnih vrtov bodisi s semeni bodisi z deli rastlin v polnaravno ali naravno okolje, • širjenje kmetijskih rastlin z njiv v polnaravno ali naravno okolje, • pobeg živali iz živalskih vrtov, terarijev ali vrtnih mlak, • pobeg živali iz farm ali ribogojnic. c) Vnos škodljivcev V obdobju velikega porasta transporta surovin in blaga se predvsem hitro povečuje število škodljivcev, ki prihajajo kot paraziti, bolezni ali

JULIJ 2015

KMETIJSTVO

zajedavci na rastlinskih ali živalskih vrstah, ki so predmet trgovine. Ta pot naselitev je nekoliko vmesna med namernimi in nenamernimi naselitvami, saj je neposredna posledica namernega vnašanja drugih vrst organizmov.

gradnjo Sueškega prekopa. Druga evropska vodna povezava, odprta leta 1992, je kanal Main–Donava, ki povezuje reki Ren in Donavo. V prihodnjih letih lahko tako pričakujemo, da bodo tudi slovenski del donavskega povodja naselile tudi nekatere vrste iz povodja Rena.

2. Prenos Organizme, ki jih nenamerno prepeljemo s transportnimi sredstvi, embalažo ali osebno prtljago, imenujemo kar slepi potniki, saj potujejo skriti in pogosto uidejo nadzoru na mejah. Mnoge rastlinske in živalske tujerodne vrste so naselile nova okolja kot slepi potniki, ki so potovali: • v prsti okrasnih lončnic ali kot primes različnim mešanicam semen, • v prsti, prilepljeni na transportna sredstva (npr. gume letal), • kot pritrjeni organizmi na trupih ladij, • v embalaži izdelkov ali med izdelki (npr. lesene palete, zaboji), • v osebni prtljagi potnikov ali osebnih vozilih, • v vodi za transport živih vodnih organizmov, • v vodi, ki se uporablja za obtežitev ladij, ki niso napolnjene s tovorom – t. i. balastni vodi, • kot škodljivci živali in rastlin.

b) Spontano širjenje Mnoge tujerodne vrste so se v Slovenijo razširile iz sosednjih držav.

Ker je njihovo pojavljanje posledica namerne ali nenamerne naselitve v drugi državi, jih seveda še vedno obravnavamo kot tujerodne vrste.

Med njimi je predvsem veliko vodnih organizmov, ki se širijo po rekah, in rastlin, ki se širijo vzdolž transportnih poti (cest in železnic). V Sloveniji velik vir širjenja nekaterih invazivnih rastlin predstavljajo peskokopi, saj se pesek razvaža na nova območja in tako pospešuje širjenje.

Ukrepi za vrste, ki so že invazivne in se hitro širijo, so pogosto zelo zapleteni. Te vrste so se v novem okolju že popolnoma ustalile, se razmnožujejo in se s semeni ali posameznimi osebki postopoma širijo na nova območja. Za mnoge vrste je tako edini možen ukrep le še nadzor populacij, ki ga je smiselno izvajati predvsem za vrste, ki povzročajo veliko škodo.

Vir: www.tujerodne-vrste.info. ����������������������������������������������������������������������������������������������Ferdinand Glavnik

3. ŠIRJENJE a) Širjenje po novih poteh Nekatere nenamerne naselitve so posledice odstranitve geografskih ovir zaradi izgradnje novih transportnih povezav, bodisi mostov bodisi rečnih in morskih kanalov. Leta 1869 so v Egiptu odprli Sueški prekop, ki povezuje Rdeče morje s Sredozemskim morjem, kar je bistveno skrajšalo transportno pot med Evropo in Azijo. Kanal pa je podrl geografske ovire za širitev vrst med Rdečim in Sredozemskim morjem. Ker je kanal umetnega izvora in je k širitvi teh vrst posredno prispeval človek, jih brez dvoma lahko uvrstimo med tujerodne vrste. Te vrste imenujemo lesepske selivke, po Ferdinandu De Lessepsu, ki je skonstruiral in vodil

P R O DA JA L N A L AT KOVA VA S

AKCIJA

Fotografije so simbolne.

+ DARILO GRABLJE GARDENA in GOTOVINSKI POPUST 5%

376 19 € REDNA CENA: 395,99 €

MCCULLOCH B40 B ELITE Oglas ni lektoriran.

MOTORNA KOSA za najtežja in najzahtevnejša dela | oblazinjen oprtnik | za veliko različnih priključkov | Soft Start zagon | črpalka goriva | samodejno povratno stop stikalo: vedno pripravljena za zagon | Tap ’n Go™ funkcija: hitro in natančno podalševanje kosilne nitke | motor 40 cm³ | moč 1,50 kW | rezervoarja za gorivo 1,0 l | teža 7,3 kg PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, SI – 3312 Prebold | Slovenija T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

OPRAVILA V NARAVI MESECA AVGUSTA (veliki srpan) V sadovnjaku in vinogradu pogibamo poganjke in razpiramo veje, kjer tega nismo utegnili storiti v času zimske rezi. Nadaljujemo z letno rezjo. Obrezujemo češnje in višnje. Konec meseca začnemo cepiti na oko (breskve, jablane marelice, slive, višnje, češnje). Obiramo breskve, hruške, jablane, slive.

Sadno drevje (jablane, hruške) in vinsko trto škropimo po navodilih škropilnega koledarja. Pogostost je odvisna od vremenskih pogojev.

Pripravimo shrambo za sadje.

U

V zelenjavnem vrtu Pulimo čebulo in poletni česen, pobiramo pridelek in seme. Sejemo kitajsko zelje, kodrolistni ohrovt, por, zimsko solato, zimski česen in vrtne jagode. Nadaljujemo vzgojo sadik. Obiramo paradižnike, jajčevce, kumare. Skrbimo, da vrtnine dobijo potrebno vlago, jih okopavamo in odstranjujemo plevel.

Na polju Največ dela bomo imeli s pobiranjem krompirja, v krajih z zmerno klimo, srednjeobilnimi padavinami in toplimi poletji pa bomo začeli obirati hmelj. Hmelj je zelo občutljiva poljščina, zato ga je treba dobro varovati, zlasti pred peronosporo in listnimi ušmi. Tudi sončnice so zrele za žetev. Na pripravljene njive v drugi polovici meseca že lahko sejemo lucerno, travno-deteljne mešanice in druge krmne rastline.

V kleti Klet počistimo in pripravimo posode za trgatev. Leseno posodo preizkusimo, da ne pušča. Operemo jo z vročo vodo ali z 0,5-% do 1-% raztopino sode. Posušene sode razkužimo tako, da jih žveplamo.

Prav tako pregledamo mlin, stiskalnico in drugo opremo.

Iskrice za veliki srpan: Če velika maša mokri, mala maša praši. Če Lovrenc jasen, bo grozd strden in vincar glasen.

Starih šeg ne vseh zatreti, novih pa ne vseh sprejeti.

Kdor ne naredi nič za druge, tudi ne naredi nič zase.

Vir: Radijska oddaja Nasveti, Radio Prvi. ��������������������������������������������������������������������������������������������� Ferdinand Glavnik POLZELAN 17

JULIJ 2015

ŠOLA IN VRTEC

Šola in vrtec Slovo od vrtca

T

udi letos je napočil čas, ko se otroci predšolskih oddelkov poslovijo od vrtca. Čas, ko se je treba posloviti od brezskrbnih dni, polnih igre, zabave in učenja skozi igro, ter vstopiti v hišo učenosti.

Ta dan smo slovesno zaznamovali v četrtek, 18. junija, ob 17. uri v Kulturnem domu Polzela.

Na odru smo se predstavili vsi predšolski oddelki skupaj z otroki iz Vrtca Andraž, s kratko predstavo, katere rdeča nit so bili programi, ki jih izvajamo v vrtcu: ekovrtec, bralne strategije, planinci in angleščina.

Končali smo s povabilom na morje in sladoled, spomnili smo se, kako lepo je bilo preživeti predšolsko obdobje in kako že komaj čakamo na prvi šolski dan. Ker je september še daleč, smo se odločili, da bi še isti dan pokukali v šolo, in tako smo se po prireditvi odpravili na zaslužen posladek in po darilca. V prvih razredih, kjer so nas pričakali starši, smo se skupaj z njimi poslovili še od naših vzgojiteljic.

Ja, res je tako, kot so deklamirali otroci: »Vrtec je hiša za majhne ljudi, kjer iz majhnih naredijo malo večje ljudi. A kaj, ko napočil je čas za slovo …« ������������������������������������������������������������������������������������������������������� Petra Vešligaj

Adijo, vrtec; pozdravljena, šola!

Spoštovane učiteljice in učitelji!

»J

eeej, konec je! Konec je te šole!!!« Tako je slišati iz naših grl in v naših glavah. Eno samo veselje in sreča in zadovoljstvo. Veseli smo, ker je konec. Odkar smo prišli v šolo, smo si želeli, da bi jo končali. In smo jo. To so lepi občutki; počutiš se, da si dosegel nekaj velikega, ogromnega, da si zmagal, segel do zvezd in da ti nihče nič ne more. Pa saj se ne motimo. Zmagali smo, premagali mejnik, ki se mu reče osnovna šola.

Ampak (vedno obstaja ampak) ni nam vseeno. Ob vsem zmagoslavju smo kljub temu malo žalostni in otožni. Nič več ne bo, kot je bilo. Ne bomo več čisto brezskrbni otroci, ki smo se bolj ali manj odgovorno zabavali, se družili, imeli lepo, se navduševali nad novimi stvarmi, se jezili nad obveznostmi, jokali, objemali, ločevali in družili, prepirali, si šli na živce, se spoprijateljili … Skratka, bili vse, kar so bili drugi in kar se je od nas pričakovalo.

Konec je. Konec je lepega in pomembnega obdobja v našem življenju.

Bilo je verjetno pomembnejše, kot se zavedamo. Prve črke, prve besede, okorelo zapisane na papir. Številke, ki so se sestavljale v še večje številke. Podobe, besede, stavki, povedi, ki smo jih ujeli in jih imenovali znanje. Strogi, potrpežljivi in ljubeči pogledi naših učiteljic (in tu pa tam kakšnega učitelja), vse to so bili tisti drobci, ki smo jih, po nam povsem nerazumljivem pravilu, sestavili in vzeli za svoje. Zdaj jih imamo in jih ne damo. Naši so. Ti drobci, ki so se sestavili v veliko gmoto znanja, 18 POLZELAN

izkušenj in nečesa, česar ne bomo pozabili. Lepih, najlepših spominov na čas, ko smo bili zelo mladi in verjetno nikoli več tako zelo brezskrbni.

Ja, konec je. Konec je devetih let – več kot polovice našega življenja.

Lepo je vedeti, da več kot polovice življenja nisi vrgel stran, ampak si ga porabil za nasmehe, solze, prijateljstvo, jezo, delitev jabolka in koščka čokolade, objem, simpatije, ljubezen … Za nepozabno doživetje, pa tudi negotove, rahle, močne, usodne vezi, ki nas povezujejo in so stkane tudi globoko v vseh nas.

Ob vsej radosti, veselju in brezmejnih občutkih, ki smo jih polni ob koncu šole, pa nas stisne v grlu. Ja, prav v tistem grlu, ki je na začetku tako glasno kričalo: »Jeeej, konec je! Konec je te šole!!!« Stisne nas, ker vemo, da je konec lepega, nepozabnega obdobja, ki se ne bo nikoli vrnilo. Konec je tudi vsakodnevnih srečanj z vsemi sošolci, pa naj so nam bili zelo ali malo manj blizu. Treba se je sprijazniti. Konec je.

Pa vendar. To je tudi začetek novega, pravzaprav nadaljevanje. Mi gremo naprej. Tega ne bi mogli narediti, če ne bi bilo v teh devetih letih z nami toliko čudovitih ljudi, ki so nam nesebično podajali svoje znanje, modrosti, izkušnje, minute in ure, tudi ko smo bili tečni in povsem nemogoči. Pred nami ste skrivali svoje slabe dni, nejevoljo in jezo. Hvala vam.

To, kar ste nam dali, je naš začetek, ni konec. To je popotnica, ki jo bomo (vede ali nevede) dobro uporabljali v prihodnosti. ����������������������������������������������������������������������������������������Živa Robavs, 9. razred

JULIJ 2015

ŠOLA IN VRTEC

Multitalent, zaljubljen v jezik Ker vemo, da ste že od malega zaljubljeni v knjige in jezik, nas zanima, kaj menite o njih. So vam ljubše klasične knjige ali elektronski bralniki?

O

be obliki imata svojo prednost. Bistvo knjige je namreč vsebina, in ta je povsem neodvisna od medijev.

Vseeno je, ali je knjiga na papirju ali pa je na zaslončku. Pomembno je tisto, kar piše. Sam berem tiste debele knjige in je razlika, ko zvečer ležiš v postelji ter bereš, pa držiš tisoč strani ali pa le tablico. Skratka, vsaka stvar ima svojo praktičnost, je pa tudi res, da imaš potem pri Prevajalec, urednik, pisatelj, gledališki teh elektronskih knjigah teustvarjalec, stand up komik, glasbenik žavo, da večinoma nikoli niso – multitalent Boštjan Gorenc - Pižama čisto tvoje oziroma da jih zelo težko posojaš. Tako da če hočeš imeti knjigo, ki je tebi res všeč in jo boš prebral ter dal naprej še komu v branje, je fino imeti papirno obliko. Priznam, da imam zadnje čase veliko več elektronskih knjig, ker mi že prostora zmanjkuje, ampak še vedno vsakič, ko zavijem v knjigarno, kupim vsaj eno knjigo. Zdaj, ko imam majhnega otroka, pa kupujem tudi več otroških knjig. Tako da se s tem zadovoljim. Rečem, da ne bom kupil debele knjige za mojo polico, ampak bom kupil slikanico za »ta malega«. Mislim pa, da se obe obliki lepo dopolnjujeta. Recimo, bralniki so super za počitnice. Če greš za teden ali dva na morje ali pa nekam taborit, ne moreš nesti s sabo cele knjižne police. Na bralnik pa si lahko naložiš tudi deset ali dvajset knjig in se potem odločaš, kaj ti bo sedlo. Je pa res, da je pri bralnikih malo nerodno, če rad nazaj brskaš, saj je to lažje storiti pri papirnati knjigi. Oboje je dober način. Zdaj pravimo: »Joj, te tablice, pa kdaj bodo nehali! Bo zdaj konec civilizacije ali kaj?« Enako so govorili tudi takrat, ko so izumili papirus in so nehali klesati v glinene ploščice.

Mislim, da je Pitagora ali pa Sokrat rekel, da ko so začeli v stari Grčiji pisati knjige, da zdaj je pa konec, da se nihče več ne bo tega na pamet učil. Je pa dobro, da imamo zapisano tako, kot nam tisti trenutek najbolj ustreza. O finančnih in ekonomskih modelih bom pa kdaj drugič kaj povedal.

Na vaši spletni strani smo prebrali: Boštjan Gorenc - Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske, kjer med delom skozi okno opazuje vaško pokopališče. Izvedeli smo, da je ta vasica nekje na meji med Štajersko in Gorenjsko, menda gre za Trojane. Ampak nas bolj kot to, kje živite, zanima, od kod vaš vzdevek: PIŽAMA. Povedal sem že večkrat, najprej pa naj popravim: Trojane so na meji med Štajersko in Slovenijo.

Glede vzdevka je bilo pa tako. Ko sem bil majhen, sem se enkrat izgubil na nekem sejmu in sem potem taval okoli ter iskal mamico in očija. Potem me je tam objokanega zagledala neka gospa in me vprašala, ali sem se izgubil.

Tako je prek mojega joka razumela in rekla: »Glej, te bom jaz peljala tjale, kjer so informacije, in bodo po ozvočenju povedali, da si se izgubil in bosta prišla oči in mamica. Ampak jaz imam tule stojnico, kjer se ukvarjam z numerologijo, in če hočeš, ti lahko izračunam, kakšen vzdevek si moraš dati glede na to, kakšne želje imaš.« Pa me je vprašala, kaj si želim v življenju. Odgovoril sem ji, da si v življenju želim to, da bom imel veliko brado in da bom lahko nastopal na OŠ Polzela. In mi je dejala: »Ja, potem moraš biti pa Pižama.« V resnici je bilo seveda nekoliko drugače. Jaz sem bil tisti nesocializirani otrok, ki so ga vsi tepli in zmerjali, ko sem prišel v šolo. In ko sem nekajkrat prišel v šolo v trenirki, se je nekdo spomnil, da je to pižama. Tri ali štiri leta tega nisem maral, ampak potem sem pač nekako vzdevek vzel kot oklep.

Imam malo travmatično preteklost, vendar izjemno veselo sedanjost. Zdaj, ko sem se spomnil, se bom tule zvil v fetalni položaj in spet jokal.

V prostem času igrate namizne igre, kuhate in se pretvarjate, da vam sproti uspe prebrati vse knjige, ki jih kupite. Zaupajte nam, kaj se skriva za izrazom namizne igre, kaj največkrat skuhate in za približno koliko knjig na leto je bogatejša vaša domača knjižnica.

Začnimo pri težjem. Nimam pojma, za koliko knjig je bogatejša. Za preveč, ker nimam toliko časa, kot bi ga želel. Ves čas delaš svoje, se ukvarjaš z otrokom in potem, ko gre otrok spat, se še z ženo pogovoriš. Dejansko moraš imeti čas za branje in televizijo pa še za kakšen računalnik. Tako da zmanjkuje časa.

Kljub temu, kot sem rekel, da poskušam imeti čim več knjig v elektronski obliki, število knjig v papirnati obliki še vedno narašča.

Pri kuhanju pa imam najraje žar. Da se smodi tisto oglje, zakadim vse cunje, ki jih tašča suši, in potem hodita ona in tast okoli ter dišita po prekajeni salami.

Tastu je to všeč, ker ima rad prekajeno salamo in se ves čas voha.

Izmed namiznih iger zadnje čase največ igram Hearthstone. Igram jo na tablici ali na računalniku. Drugače pa od teh, ki so takšne, da jih daš na mizo, največkrat igram kakšen Dominion ali Dixit, ki je super igra asociacij. Predvsem imam rad takšne, ki jih lahko igra okoli pet, šest ljudi in lahko potem med igro še drug drugega zafrkavamo, kako nihče nima pojma, razen tebe. To je najboljše, zato so te igre, ki jih igraš z ljudmi, tako dobre. Jih lahko zafrkavaš in oni tebe nazaj. Seveda pa je vse to prijateljsko in samo zato, da se smejimo.

Nobene lončnice vam baje pri življenju ne uspe obdržati dalj kot mesec dni, niti kaktusa. Pred kratkim smo praznovali dan Zemlje. Predvidevam, da niste sadili dreves, ker bi se glede na vaše izkušnje slabo godilo z njimi. Kaj pa je tisto, s čimer se kdaj pa kdaj oddolžite naravi?

S čim se oddolžim naravi? Zdaj mi dejansko ostaneta le še bazilika in timijan.

To pa predvsem zato, ker žena skrbi zanju, čeprav jaz tudi hodim v bližini.

Kako se oddolžim Zemlji? Tako, da ločujem. Dajem na knjižne police na eno stran trdo vezavo, na drugo stran pa žepnice. To je to. Pa tudi stovatnih žarnic nimam več po hiši. To je tudi v redu. In ko se prham, vmes vodo zapiram, ker se šamponiram. To naj bi bilo zelo pomembno.

Vaš najljubši pisatelj je Robert Rankin, najljubši slovenski pesnik pa Pavel Knobl. Večina izmed nas (če ne že kar vsi) je za oba prvič slišala.

Očitno je, da imate za literaturo poseben okus. Zanima nas dvoje: kaj ste najraje brali v naših letih in ali je mladinska pisateljica ter pesnica Barbara Gregorič Gorenc (najbolj jo poznamo po pesniških zbirkah Tri pike in Navodila za randi) morda kaj v sorodu z vami?

Ne, nič ni v sorodu. Kot mulc pa sem bral polno stvari. »Požiral« sem vse.

Stripe in klasike, kot so Pika Nogavička, ki mi je bila vedno super. Tudi Ericha Kästnerja, ki je bil takrat popularen, čeprav je bila to že tedaj klasika. Ena je bila pa taka fina, in mislim, da je bil pred nekaj leti celo ponatis – žepnica.

Bila je švedska najstniška srhljivka avtorice Marie Gripe Hrošč leti v somraku.

Pri mlajših letih pa sem na splošno bral vse Čebelice.

Prebral vam bom eno izmed Knoblovih pesmi, da boste slišali, kako piše.

Pri slovenščini rečejo, da je bila prva slovenska pesniška zbirka tista, ki je izšla leta 1806, Pesmi za pokušino, napisal jo je Valentin Vodnik. In kaj je v njej? »Krajnc, tvoja zemlja je zdrava ...« Tako lepa pesem, da nas takoj na začetku označi, Slovence kot pridne in delovne. Pavel Knobl pa je bil pesnik in tudi cerkveni organist, ki je živel v Kranju in je leta 1801, torej kar pet let pred Vodnikom, izdal pesem Štiri pare kratkočasnih pesmi, a vam v šoli nikoli ne povejo zanj. Zakaj je tako, bom pojasnil, ko bom prebral tole njegovo pesmico. »Kdor en‘ga jetnika iz ječe spusti, ga hvala velika povsod obleti. Vsak človek ima jetnika doma, perdec mu je ime. Ah, nej li ven gre! Napnimo fagot, perdimo povsod, Tiberju na čast, k‘ je dal to oblast!« Tiberius je bil prvi, ki je učil, da lahko ves svet na glas prdi. Tako da je to temelj slovenske poezije.

Na tem je vse rastlo. Samo da vemo, kje smo. Opravičujem se, če sem komu razbil to iluzijo Prešerna. To je to.

POLZELAN 19

JULIJ 2015

Že od malih nog ste zaljubljeni v jezik. Po gimnaziji, kjer ste prvič stopili na odrske deske in začeli repati, ste se vpisali na študij angleščine, tam še vedno čakajo vašo diplomo, ki menda na pol končana ždi v skritem kotičku trdega diska. Mislim, da je sploh ne potrebujete. Brez nje vam je uspelo prevesti že lepo število knjig. Ustvarjate tudi stripe, nastopate kot stand up komik, pišete kolumne … V resnici ste multitalent. Vseeno verjetno obstaja nekaj, kar od naštetega najraje počnete. Kaj je to?

Pravzaprav najraje delam vse, kar je v zvezi z jezikom. Če bi se moral odločiti, bi od vseh stvari verjetno izbral prevajanje in nastopanje kot stand up komik, ker mi je oboje zanimivo. Prevajanje mi je fino, ker je kot kakšna bergla. Že imaš temelje in potem samo poustvarjaš ter se trudiš, da čim bolje v slovenščino prevedeš tisto, kar je bilo napisano v angleščini. Pri stand upu pa mi je zanimiva inovativnost, saj moraš sam razmišljati in pisati šale, da se potem ljudje na koncu smejijo.

Oktobra lani ste bili v kulturnem domu na Polzeli. Predstavili ste se v samostojni predstavi 50 odtenkov njive. V njej se dotikate številnih aktualnih dogodkov, med drugim tudi reklam in narečij. Katera reklama vam je trenutno najljubša in katero narečje vam zveni najlepše?

Trenutno mi je najljubša in hkrati najbolj čudna tista reklama, v kateri zelenjava repa (pleše). Sparova. Ampak ne bom se norčeval iz te reklame, ker sem enkrat to že počel in potem so me v Ljubljani obstopili trije brokoliji in dva česna ter me pretepli. Je pa tudi ta Hoferjeva zelo dobra. »Spočet z ljubeznijo.« Ne bi rad vedel, kako ta kruh nastaja.

ŠOLA IN VRTEC

Všeč pa so mi vsa narečja z vsemi svojimi posebnostmi. Vse je super. Po svoje mi je najbolj interesantna in najbolj zveneča koroščina, ker se prav sliši, kako gre gor–dol, gor–dol. Razmišljal sem, zakaj Korošci tako govorijo, in potem sem ugotovil, da je to zato, ker imajo čisto zanič ceste. Prekmurščina mi je tudi všeč. Sliši se tako, kot da bi vzel tiste kocke s črkami, jih premetal in prebral, kar dobiš.

Vemo, da ste si ustvarili tudi družino. Je to tisto, na kar ste morda najbolj ponosni? Lahko z nami delite kakšen lep dogodek, povezan z ženo in sinom?

Ponosen bom, če bom pri njegovih osemnajstih še upal reči, da je moj sin.

Fino pa mi je, kako mali otroci sprejemajo besede. Za vse ljudi, ki so okoli njih, najdejo poimenovanje. In potem se starši vedno hvalimo in jih spodbujamo, ko znajo povedati tri besede. Ko jih znajo petdeset, pa že rečemo: »Tih bod, mulc!« Vedno, ko ga vprašam, zna reči in pokazati: »Mami, babi, dedi.« Ko ga vprašam, kdo je oči, pa reče: »Ee!« In potem se je spomnil, da mi lahko reče tudi tati. Gledal je Pujso Pepo in je bil tam Daddy Pig. Zanimivo je gledati, kako on to razume. Gleda Backa Jona in vidi tam Timmyja in pravi: »Timmy, Timmy!« Pride njegova mami in pravi: »Mami Timmy, mami Timmy!« Na koncu pride pa še tista debela ovca in reče: »Tati Timmy!« Tako da že ve, da tisti, ki je najbolj debel, je oče. In od takrat naprej ne sme več gledati televizije. ����������Ob obisku Boštjana Gorenca - Pižame na zaključku bralne značke, 23. 4. 2015, na OŠ Polzela zapisala devetošolka Pia Gobec.

Zaključni igri gledališkega kluba

K

ot vsako leto smo tudi letos učenci osmih in devetih razredov, ki obiskujemo interesno dejavnost gledališki klub, pripravili gledališko predstavo za učence OŠ Polzela ter naše starše. Priredili smo besedilo Olge Paušič z naslovom Pepelkin čevelj in predstavo pod mentorstvom gospe učiteljice Marije Kronovšek uprizorili.

Prikazali smo malce drugačno zgodbo o Pepelki, kajti spreminja se ves svet, pa se spreminjajo tudi pravljice in pravljični junaki. Pepelko so na njeni poti spremljali še drugi znani pravljični junaki, kot so maček Muri in njegova druščina, Sneguljčica, njen princ in palčka, Janko in Metka ter drugi.

Učenci smo ob pripravah na predstavo zelo uživali, sproščeno vzdušje pa je še bolj pripomoglo k temu, da smo se lažje vživeli v svoje vloge. Zdaj odhajamo na zaslužene počitnice, novim dogodivščinam naproti. Kaj se ve, morda vam kakšno izmed teh predstavimo naslednje šolsko leto. ������������������������������������������������������������������������������������Maruša Žučko, 8. razred

Za konec še priklon pred navdušenim občinstvom!

T

udi učenci izbirnega predmeta gledališki klub, ki ga obiskujemo učenci sedmih in osmih razredov, smo ob koncu šolskega leta pripravili igrico, s katero smo nastopili za učence naše šole, starše in druge. Z mentorico Marijo Kronovšek smo priredili besedilo Olge Paušič Do tiste stezice.

Vsebina govori o dveh razbojnikih, Frku in Linu, ki se želita naseliti v gozdu. Žal nimata lepega odnosa do narave in lepot, ki jih ta ponuja. Gozd smetita s pločevinkami, načrtujeta sekanje dreves …

Gozdni prebivalci se temu seveda uprejo, a vsi njihovi poskusi so sprva neuspešni, dokler jih ne reši škratek Copatek, ki jih je pred tem ves čas spravljal ob živce.

Igra je vsebovala ekološko vsebino in gledalci so ob njej ne le uživali, ampak so se tudi marsičesa naučili. Prav tako tudi vsi tisti, ki smo obiskovali gledališki klub in se odločili, da tudi drugo leto stopimo na gledališke deske. �����������������������������������������������������������������������������������������Nika Šenica, 8. razred

20 POLZELAN

Navihana razbojnika sta odlično odigrali Tinkara Pur in Iza Robavs.

JULIJ 2015

ŠOLA IN VRTEC

Praznovanje rojstnih dni v domu upokojencev Vsako minuto se rodi novorojenček in vsako minuto umre človek. Življenje je kakor blisk – oba hitro mineta, pravi pregovor. Zato je pomembno, da uživamo v vsakem trenutku svojega življenja.

O

trokom je najlepše, ko praznujejo svoj rojstni dan. Gotovo se tudi sami spominjate, kako je bilo, ko ste kot otroci komaj čakali na rojstni dan. Čestitke, darilca in vam ljubi ljudje.

Skupaj z otroki smo dobili idejo, da bi bilo lepo polepšati rojstne dni tudi stanovalcem Doma upokojencev Polzela. Nekateri imajo redne obiske, drugi ne. In tako je steklo dogovarjanje z gospo Jernejo Herlah in njenimi sodelavkami.

Kjer se zbere veliko ljudi dobre volje, se veselje podvoji. Kako to vemo?

Ker smo obdarjeni vsi: tisti, ki podarimo svoj čas, izdelke svojih rok, pesem, ples, in tisti, ki jim je vse to namenjeno.

Skupaj praznujemo že od meseca oktobra, na najstarejše pa ne bomo pozabili niti med poletnimi počitnicami. Otroci in učiteljice oddelkov podaljšanega bivanja vsak mesec izdelamo drobna darilca, v enem izmed oddelkov pripravimo drobno pecivo in oblikujemo program. V domu spečejo slastno torto, pripravijo napitke in cvetje za slavljence posameznega meseca, povabijo sorodnike in praznovanje se lahko začne.

Med praznovanjem je veliko smeha, solzic v očeh in topline – tiste, ki seže do srca. Otroci se med nastopi menjujejo. Nastopale so prostovoljke od 6. do 9. razreda, plesalke, ki so obiskovale plesne ustvarjalnice, in otroci iz razreda 2. b. Četrtošolka Maša je nanizala svoje vtise: »Videla sem, da jim pomeni veliko, ker se spomnim na njih, saj se tudi oni morajo imeti lepo, ko imajo rojstni dan. Ko nastopam, mi ni nerodno kot pred sošolci, ker so starejši in odrasli. Veliko mi pomeni, da sem z njimi in jim polepšam rojstni dan ter začutim, da sem nekaj lepega naredila zanje.« Petra Kos, delovna terapevtka v domu upokojencev, pa dodaja: »Vsak mesec v domu praznujemo rojstne dneve oskrbovancev, ki v tem mesecu praznujejo svoj osebni praznik. Prostovoljci jim vedno pripravijo prisrčen nastop, prinesejo pecivo in darilca za vsakega posebej. Oskrbovancem

Najmlajši s svojim programom obogatijo rojstnodnevna praznovanja. takšni obiski veliko pomenijo, saj mladosten veter vedno prinese svežino in veselje med njih. Veseli so druženja in vseh dobrot, ki so jim namenjene, saj nekateri med njimi redko dobijo obiske svojcev. Prav tako smo zadovoljni tudi zaposleni, saj je prioriteta vseh nas, da našim oskrbovancem polepšamo dneve v njihovi jeseni življenja. Zelo so veseli darilc, vsakega stiska roke in prijaznih besed.« Dvakrat smo pripravo praznovanja prepustili OŠ Braslovče z mentorico Moniko Vasle, da so lahko tudi otroci njihove šole doživeli to prijetno izkušnjo.

Praznovanje je letos potekalo v sklopu projekta SKK (http://www.osnovna-sola-polzela.si/projekti-sole/), naslednje leto pa ga bodo v celoti prevzeli oddelki podaljšanega bivanja na OŠ Polzela, saj so vtisi vseh udeleženih zelo navdihujoči.

Koordinatorica praznovanj Majda Pur �������������������������������������������������������������������������������� Zbrala in uredila Alja Bratuša.

Če bo prijavljenih manj kakor šest otrok na skupino, izobraževanja žal ne bomo

organizirali.

... ANGLEŠCINA NA GRADU KOMENDA

Preživite nepozabno poletje z nami ...

Cena poletne šole znaša 135 € za enega otroka /termin (8.00 do 15.00).

Vsi, ki ste končali 1., 2., 3. ali 4. razred OŠ, se nam pridružite na gradu Komenda, na Polzeli.

V sodelovanju z igralno-jezikovno šolo ČiraČara bomo organizirali tečaj angleškega jezika.

V ceno so vključeni organizacija, animacija, poučevanje, ves material ter trije

Učenje skozi igro ...

(8.00 do 12.00).

V sproščenem in zabavnem okolju bodo otroci skozi vse dejavnosti in med obroki z animatorko govorili v angleškem jeziku. Otroci bodo razdeljeni v manjših skupinah (največ 10 otrok/skupino).

TERMIN C

od 24. 8. 2015 do 28. 8. 2015

Otroci, na grad Komenda pridite do 8.00 ure zjutraj!

Prijave zbiramo do 20.8.2015 oz. do zapolnitve skupin.

obroki na dan (zajtrk, kosilo in malica).

Cena poletne šole znaša 65 € za enega otroka /termin V ceno so vključeni organizacija, animacija, poučevanje, ves material ter zajtrk in pijača.

Za drugega otroka v družini nudimo popust v višini 10 % ( ves dan 121,50 € ali poldnevni program 58,50 €).

Kontaktna številka za več informacij:

ČiraČara, tel: 031 747 861 info@ciracara.si https://facebook.com/jezikovnasolaciracara Izpolnjeno prijavnico, prosimo, pošljite na e-naslov: zkts-polzela@polzela.si ali po pošti ZKTŠ Polzela, Grajski trg 1, 3313 Polzela Ob prijavi nakažite znesek na TRR številka: SI56 0137 3600 0000 129, sklic: SI00 2015-07, zadeva IGRALNA JEZIKOVNA ŠOLA. Le po prejemu vpisa, soglasja in nakazila je vaša prijava veljavna.

ZKTŠ Polzela tel: 03/703 32 28 (grad Komenda Polzela)

Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela

POLZELAN 21

Oglas ni lektoriran.

OTROCI, TO POLETJE ...

Izbirate lahko med poldnevnim in celodnevnim programom ...

JULIJ 2015

b

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Dogajalo se je ...

Dance Star: World Dance Masters

O

d 21. do 24. maja je na Hrvaškem potekalo svetovno prvenstvo v plesu. Kvalifikacije za finale v Poreču so potekale na mnogo lokacijah po svetu, vse od Belgije pa do Južnoafriške republike.

Zadnje kvalifikacije, ki se jih je udeležila tudi moja plesna šola Harlekin, društvo za umetnost plesa, so potekale 19. maja na prizorišču finala v počitniškem resortu Laguna v dvorani Intersport. Obe točki, tako moj solo kot skupinska koreografija mlajših deklet, sta se uvrstili v finale. Tekmovanje je potekalo v štirih starostnih skupinah, in sicer: mini, children, junior in senior, delilo pa se je tudi na mnogo plesnih disciplin: balet, national folkloric, contemporary-modern, jazz, lyrical, tap, B-boying, MTV commercial, musical theatre, urban dance styles, open, acrobatic dance in production number. Tekmovalci smo se delili tudi glede na število članov v zasedbi: solo, duet/trio/ kvartet, skupina (do 12), formacija (od 13 naprej). V skupini »contemporary-modern, solo, seniors« sem s koreografijo Dark matter koreografinj Mojce Ussar in Andreje Šraj dosegla peto mesto, skupina petih deklet iz našega društva pa je s svojim plesom dosegla četrto mesto v skupini »contemporary-modern, skupina, juniors«. ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Vita Vybihal

Vita Vybihal med nastopom

Razstava kulinaričnih dobrot slovenskih kmetij na Ptuju

Č

lanice KD Andraž, sekcija kulinarike, smo se 22. maja odpravile na kulinarično razstavo na Ptuj. Izletu se je pridružil tudi predsednik KD Andraž Vili Pižorn. Skozi razstavo nas je vodil prijazen vodič in nam na vsakem razstavnem prostoru podal izčrpno razlago ter odgovarjal na zastavljena vprašanja. Veliko zanimivih kulinaričnih izdelkov smo videli in tudi dobili nove ideje. Na žalost zunanjih stojnic ni bilo na pretek, kajti vremenski pogoji niso bili primerni.

Po ogledu razstave smo se odpeljali do Kidričevega, na vrtnarijo Revital. Tam nam je prijazna vrtnarka razkazala rastlinjake (vseh si zaradi dežja nismo mogli ogledati), odgovarjala je na zastavljena vprašanja, v prodajnem kotičku pa smo si nekaj rastlinja lahko tudi kupili. Ob koncu izleta smo ugotovili, da nam vreme ni pokvarilo prijetnega druženja, zato bomo podobne razstave še obiskali. �������������������������������������������������������������������������������������������������������������Jelka Oder

Z obiska razstave na Ptuju

Ekipno državno prvenstvo na Polzeli

K

arate klub Polzela je v nedeljo, 7. junija, že petič organiziral ekipno državno prvenstvo v karateju. Tekmovanja se je udeležilo 34 klubov s skupaj 370 tekmovalci. Karate klub Polzela je nastopil v šestih kategorijah in osvojil štiri kolajne: člani kategorije kate 3. mesto, člani kategorije borbe 3. mesto, mlajši člani kategorije borbe 1. mesto, mlajše kadetinje 3. mesto, mlajši kadeti 5. mesto in kadeti 5. mesto.

Karate klub Polzela vsako šolsko leto konča z izpiti za višji pas. Tokrat je izpit opravilo kar 71 kandidatov, kar priča o uspešnem delu kluba in veliki priljubljenosti tega športa med mladimi. Letos prvič so izpit za višji pas opravljali tudi v sekciji za starejše, ki je začela delovati oktobra pod okriljem predsednika kluba Boruta Strojina. Trije mladi kandidati za mojstrski črni pas (1. dan) pa bodo svoje znanje pokazali konec meseca pred mednarodno komisijo.

Zadnji konec tedna v juniju so se karateisti Karate kluba Polzela udeležili tridnevnega karate kampa na Dobrni, s čimer končujejo šolski del programa pred zasluženimi počitnicami. ��������������������������������������������������������������������������������������������������Tomaž Deberšek 22 POLZELAN

Najuspešnejši tekmovalci na stopničkah

JULIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Glasbena šola Risto Savin Žalec v veliki dvorani Cankarjevega doma

V

soboto, 13. junija, je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekala slovesna razglasitev državnih tekmovanj iz znanja za šolsko leto 2014/2015, v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Prireditev, ki je potekala pod imenom Zotkini talenti, je z uvodnim nagovorom odprl častni pokrovitelj, predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, mladim je spregovoril tudi predsednik Javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Gjorkos, navzoča pa je bila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport.

Na prireditev je bilo povabljenih več kot 800 prejemnikov zlatih priznanj, vsako leto pa se prireditve udeleži več kot 1500 povabljencev.

Podelitev so z glasbenimi točkami popestrili talenti, ki so bili izbrani na posebnih, za to namenjenih natečajih. Med njimi je bila tudi komorna skupina Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki jo sestavljajo Vita in Lara Sonjak, Tajda Randl, Lucija Omladič, Jurij Plaskan in Andraž Slakan, mentorja skupine pa sta profesor Andraž Slakan in profesorica Melita Estigarribia Villasanti. Ob plesni spremljavi mladih plesalcev so mladi glasbeniki glasbene šole navdušili polno dvorano Gallusove dvorane in izjemno pripomogli k ugledu glasbene šole ter glasbenega šolstva nasploh tudi pred visokimi gosti prireditve. ��������������������������������������������������������������������������������������������������� Gorazd Kozmus

Komorna skupina Glasbene šole Risto Savin Žalec s plesalcema

Na gradu Komenda straši?

V

torek, 9. junija, so se na gradu Komenda zbrali četrtošolci, ki so se vse leto srečevali v Zabavnem šolskem bralnem klubu. Njihova skupna točka je bila ljubezen do branja takšnih in drugačnih knjig, niti njihovih druženj pa so prepletale mentorica Majda Pur, knjižničarka šolske knjižnice Alja Bratuša in knjižničarka občinske knjižnice Renata Novak ter njena psička, naša nočna čuvajka Chica. Zaključek je bil seveda v znamenju knjig, knjig in še enkrat knjig.

Kot uvod v noč branja so medse povabili vse, ki si želijo pravljico za lahko noč doživeti v drugačnem ambientu. Najmlajša obiskovalka je bila stara dve leti, po pravljico pa sta prišli tudi Tinini babici.

Ko so obiskovalci zapustili grad, se je začela zabava za knjigoljube.

Po večerji z motom »Mizica, pogrni se« je sledil pižama party z mojo plesno delavnico, z iskanjem skritega zaklada in improvizacijo pravljičnih prizorov. Kako bi na primer vi odigrali vsebino, katere glavne osebe so motor, trije bratje, sedem kozličkov in zajec, vloge pa si razdejo štirje gledalci? Če pridete k nam na OŠ Polzela, vam izdamo našo različico.

Pred spanjem smo lahko brali z žepnimi svetilkami, nato pa nas je zagrnila tema. Nestrpno smo čakali duhce, strahove ali podobne stanovalce graščine, katere nastanek predvidevajo okoli leta 1150, obnovili pa so

jo pred štirimi leti. Zjutraj smo se zbudili razočarani, ker jih ni bilo … Ali pa smo mi po vseh zabavnih aktivnostih tako trdno zaspali?

Se nam je pa zjutraj med sprehodom do šole, kjer so nas naše kuharice čakale z zajtrkom, porodila ideja, da smo morda nehote sprožili govorice, da na gradu Komenda straši. Vse do polnoči so se namreč skozi okna, ki so običajno temna in samotna, tu in tam zasvetili žarki naših žepnih svetilk, s sporočilom: »Buuuuuu, mi smo tu!« �����������������������������������������������������������������������������Tinkara Pur, 7. a, OŠ Polzela

Zaključek medkrajevne lige malega nogometa

V

Andražu se je v juniju končala medkrajevna liga malega nogometa. V ligi je nastopilo 12 ekip iz Savinjsko-Šaleške regije. Ekipa KMN Frendi Polzela je na koncu osvojila odlično drugo mesto.

Dosegli so 17 zmag, en neodločen izid in štiri poraze.

Za ekipo so nastopali: Marko Kužnik, Matija Marjetič, Moris Krašovic, Andrej Podvršnik, Damjan Ožir, Robi Horvat, Bojan Krivec, Andraž Masnec, Klemen Štorman, Vahid Muharemović, Davor Miljatovič, Klemen Slana, Tadej Zakušek in Matej Vodovnik. ������������������������������������������������������������������������������������� Damjan Ožir

Drugouvrščena ekipa s Polzele POLZELAN 23

JULIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Kolesarjenje po Savinjski dolini

V

nedeljo, 21. junija, se nas je nekaj privržencev kolesarjenja v organizaciji ŠD Andraž zbralo pri igrišču v Andražu, z namenom, da prekolesarimo že začrtano pot s ciljem v Mozirskem gaju. Pot nas je vodila do Polzele, čez Podvin in Letuš do Mozirja. Po dobri uri vožnje smo se v Mozirskem gaju okrepčali, nato pa se vračali mimo Malih Braslovč in Polzele do Andraža, kjer smo na igrišču končali ob zasluženem napitku. Ob prijetnem vremenu, ki nas je spremljalo, smo se zadovoljni razšli z obljubo, da se ob letu osorej spet dobimo.

Vabljeni tudi drugi ljubitelji rekreativnega kolesarjenja. �����������������������������������������������������������������������������������Drago Jamnikar

S kolesarjenja

Pozdrav poletju z Rdečo kapico

K

onec pouka in začetek poletja je čas, ki se ga še posebno razveselijo otroci. Z gledališko predstavo, namenjeno prav njim, pa so tudi v Andražu pozdravili poletje in poskrbeli za lep začetek počitnic.

V torek, 23. junija, so članice gledališke sekcije Andraž uprizorile predstavo Rdeča kapica, in sicer so klasično pravljico bratov Grimm prikazale malo drugače. Zgodbo o mali junakinji, ki nauči volka nekaj o odgovornosti in kazni, je režirala in priredila Marjeta Brunšek. V predstavi je tudi odigrala vlogo mame. Rdečo kapico je kot sodobno najstnico uprizorila Nika Ograjenšek, Nežika Rosenstein se je prelevila v lačnega volka, ubogo babico in pogumnega lovca pa sta odigrali Vida Kolšek in Manja Umbreht.

Tako otroci kot starši so bili nad gledališko predstavo navdušeni. Dekleta upajo, da bodo tovrstne predstave, namenjene otrokom, postale stalnice v programu Kulturnega društva Andraž.

Igralska zasedba ob koncu predstave

����������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Marjeta Brunšek

Gasilska zveza Žalec ob 60-letnici pripravila slavnostno akademijo

G

asilska zveza Žalec je v petek, 26. junija, v počastitev 60-letnice svojega delovanja in dneva gasilcev Gasilske zveze Žalec na Šlandrovem trgu v Žalcu pripravila slavnostno akademijo. Praznovanje pa se je že popoldne začelo delovno. Pod geslom »Skupaj rešujemo, skupaj tudi praznujemo« so se na Šlandrovem trgu poleg gasilcev predstavili žalski policisti, celjska nujna medicinska pomoč, Slovenska vojska in Kinološko društvo reševalnih psov Celje. Zatem so prostovoljna gasilska društva iz žalske gasilske zveze pripravila tri prikaze. Zelo zanimiv, tako za gledalce kot gasilce, je bil prikaz ukrepanja ob primeru sumljive pošiljke z belim prahom, ki so jo po scenariju vaje prejeli na žalskem davčnem uradu. Gasilci morajo biti zaščiteni s posebnimi oblekami, strogo določen pa je tudi postopek ravnanja in prenosa sumljive snovi. Gasilci so nato prikazali intervencijo ob primeru prometne nesreče, pri čemer je zelo pomembna tehnična opremljenost, še bolj pa usposobljenost in previdnost pri reševanju poškodovanih oseb. Prav tako so prikazali, kako ukrepati ob nenadnem srčnem zastoju.

Bistveno je, da že očividci takoj začnejo oživljati še pred prihodom nujne medicinske pomoči, pa tudi gasilci prevzamejo ukrepanje z defibrilatorjem. Zvečer je na Šlandrovem trgu potekala slavnostna akademija, ki se je ob spremljavi Godbe Liboje začela s prihodom častne enote šestdesetih gasilcev za 60 let Gasilske zveze Žalec. Zatem je mimo prizorišča akademije pripeljalo 66 vozil 32 prostovoljnih gasilskih društev žalske zveze. Med gosti na akademiji so bili poleg županov občin, katerih prostovoljna gasilska društva so vključena v Gasilsko zvezo Žalec, tudi direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša in celjski škof Stanislav Lipovšek, osrednja gostja in slavnostna govornica pa je bila ministrica za obrambo 24 POLZELAN

Utrinki s slavnostne akademije

Andreja Katič, ki je gasilkam in gasilcem čestitala za jubilej ter se jim zahvalila za požrtvovalnost in nesebičnost. Ministrica je napovedala, da bo v novem nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami znova izpostavljen status gasilcev oziroma vseh prostovoljnih reševalcev. Uveljavljene naj bi bile stimulativne rešitve predvsem na zavarovalniškem, socialnem, pokojninskem in davčnem področju.

Uradni del akademije se je končal z odhodom častne enote in praporov, kulturni program pa je nadaljevala celjska skupina Coda Express. ������������������������������������������������������������������������������������������������������ Rafael Hrustel

JULIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Poletni tečaj angleškega jezika na polzelskem gradu Komenda

Č

e je v preteklosti veljalo, da je znanje tujega jezika znak prestiža, dandanes postaja nuja, ki nam jo narekuje naš vsakdan.

Priporočljivo je, da se tuji jezik začnemo učiti čim prej, saj je sposobnost usvajanja jezika na vrhuncu ravno v zgodnjem otroštvu, z leti pa upada. Otroci so namreč neobremenjeni s pomeni in gramatiko, jezik uporabljajo sproščeno. Če jim v tem obdobju tuji jezik prestavimo na ustrezen način, lahko dosežemo izjemne rezultate.

Igralna jezikovna šola ČiraČara je v sodelovanju z ZKTŠ Polzela na gradu Komenda pripravila tečaj angleškega jezika za osnovnošolce od končanega prvega do četrtega razreda. Tečaj, ki se ga je udeležilo osem otrok, smo izvedli v tednu od 29. junija do 3. julija. Naši dnevi so minevali v znamenju jezikovnih uric, pri katerih smo prek igre, pesmi in pravljic širili svoje znanje angleškega jezika (vsak dan smo obravnavali drugo temo; med drugim smo se naučili delov telesa, obnovili znanje barv, spoznali družino pošasti, ugotavljali, katero zelenjavo je zviti zajec ukradel kmetu, spoznali smo tudi vedno lačnega zmaja in njegove najljubše jedi ter še mnogo več), čas pa se je našel tudi za likovno ustvarjanje, športne igre ter seveda za prosto igro in druženje. Otroci so veliko angleščine »pobrali« kar sproti, saj sem z njimi ves čas govorila v angleškem jeziku. Resnično upam, da se bodo še vnaprej s takšno vnemo in navdušenjem lotevali vseh izzivov, ki jih ponuja angleški jezik. »English is fun, right?«

Udeleženci poletne šole angleškega jezika

������������������������������������������������������������������������������������������������������ Mateja Novak

Pohod na Vrh Korena

Č

udovit razgledni vrh. A vreme je imelo svoje načrte. Saj veste, nikoli nam ni prav, če je poletje deževno, če je prevroče … V soboto, 4. julija, smo Štajerci obiskali Gorenjsko. Pod anteno na Krvavcu smo pustili tri avtomobile, si obuli planinske čevlje in po pašniku začeli vzpon, najprej na planino Koren. Tu smo uživali ob gorskih cvetlicah in vonju nizkih borovcev. Res je, da je večina planinskih cvetlic zdravilnih, a jih vseeno ne smemo trgati, saj jih s tem uničujemo. In vsak planinec želi, da pokrajina za njim ostane taka, da bodo tudi naslednji obiskovalci gora lahko uživali. Enourni vzpon nas je pripeljal na cilj, kjer bi se nam odprl čudovit razgled na celotne Kamniško-Savinjske Alpe. Bi se nam, če nam vreme ne bi zagodlo in razgled zavilo v nizko oblačnost. Vseeno nam to ni pokvarilo izleta in smo se v prijetnem vzdušju vrnili na izhodišče. Bilo je vroče, bilo je oblačno, bilo je … super. Se vidimo naslednjič. ���������������������������������������������������������������������������������������������������Sergeja Miklavc

Polzelski planinci na Vrhu Korena

2. teniški turnir Tecnifibre 2015

V

soboto, 11. julija, je bil v prijetnem vzdušju in lepem vremenu organiziran teniški turnir Tecnifibre. Vabljeni so bili vsi, ki imajo klubske trenirke. Igrali so po sistemu naključno izžrebanih dvojic. Po uvodnih dveh krogih so se štirje pari uvrstili v polfinale, v katerem so bili rezultati naslednji: 1. mesto: Matjaž Hribernik in Ljubo Žnidar, 2. mesto: Rudi Kunst in Ivi Kapitler, 3. mesto: Zdravko Korotaj in Silvo Kapitler, 4. mesto: Franci Šmajs in Vojko Vidmajer. ����������������������������������������������������������������������������������������������Ivi Kapitler

Udeleženci teniškega turnirja POLZELAN 25

JULIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Tabor slovenskih likovnikov in fotografov na Polzeli

Ž

e peto leto zapored organizira Zveza likovnih društev Slovenije (ZLDS) na prvo julijsko nedeljo Tabor slovenskih likovnikov in fotografov. Letos je projekt potekal 5. julija, na Polzeli. V preteklih štirih letih so bili gradovi in kulturne znamenitosti tisto, kar je pritegnilo in navdušilo slovenske likovnike in fotografe. Tako je bilo tudi letos, ko se je na 5. taboru slovenskih likovnikov in fotografov zbralo blizu 50 udeležencev. Pozdrav in dobrodošlico jim je, poleg predsednika ZLDS Branka Železnika, izrekel podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Udeležence je po gradu Komenda z razlago zgodovine in polzelskih znamenitosti popeljala strokovna sodelavka ZKTŠ Polzela Lidija Praprotnik. Slikarji in fotografi so upodabljali na Komendi, v Šeneku in bližnji okolici, kjer so jih pritegnile zanimivosti ter seveda zelo dobrodošla senca. V poznem popoldnevu so se zbrali na Komendi in postavili priložnostno razstavo ter si v avli gradu Komenda ogledali razstavo, ki so jo postavili polzelski likovniki: fotokroniko in likovna dela s tridnevnih likovnih vaj v Piranu ter razstavo likovnih del, upodobljenih lani in letos ob polzelskem prazniku Malteški pozdrav poletju. Razstava je na ogled do konca julija. Dela udeležencev 5. tabora likovnikov in fotografov Slovenije pa bodo postavljena na ogled v avli gradu Komenda od 18. septembra dalje. �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Mojca Korošec

Udeleženci tabora pod platano na gradu Komenda

Šaljive kmečke igre

V

nedeljo, 5. julija, so se na prireditvi Šaljive kmečke igre ob športnem igrišču v Andražu zbrali krajani zaselkov Andraža in Dobriča. Pomerili so se v ročni košnji, grabljenju, valjanju okrogle suhe bale sena, hoji na treh smučeh in prenašanju vode v škornjih. Ob bučnem navijanju številnih obiskovalcev je zmagala ekipa Podsevčnik pred tekmovalci Hotunj in Sevčnika. Ti so iz rok podžupana Občine Polzela Igorja Pungartnika prejeli domiselne lesene medalje, vse preostale ekipe pa so prejele tolažilne nagrade Občine Polzela. Prireditev je bila popestrena z družabnimi igrami za vse obiskovalce v streljanju za kozlička, zabijanju žebljev za živega zajčka in v ugotavljanju teže piščancev. Za konec pa so obiskovalci formirali ekipe, ki so se pomerile v vleki traktorja. Pomerilo se je 12 ekip, med katerimi je zmagala ekipa iz Hotunj ter prejela pokal za najmočnejšo ekipo v vleki traktorja. Ob hudomušnem vodenju Jerryja Zeliča in dobrem razpoloženju obiskovalcev smo preživeli lepo družabno popoldne, kar je bil glavni namen organizatorja, Kulturnega društva Andraž. Veselimo se srečanja prihodnje leto. �������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Vili Pižorn

Valjanje okrogle suhe bale sena

Otroški malteški dnevi – oratorij na Polzeli

K

ot vsa leta je tudi letos na Polzeli že deseto leto potekal oratorij. To so bili dnevi veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, iger in krščanskega življenja. Otroke so skozi različne dejavnosti vodili animatorji. Naslov letošnjega oratorija je bil »Hočem biti svet«. Ta moto govori o življenju sv. Dominika Savie, ki je že zelo zgodaj spoznal smisel svojega življenja in želel postati svet. Kar pa ni nekaj nedosegljivega: biti vesel, pomagati svojim bližnjim in izpolnjevati vsakodnevne dolžnosti – to zmore vsakdo. Oratorija se je udeležilo rekordnih 62 otrok in 16 animatorjev.

Na oratoriju se dan začne s petjem himne, dvigom zastave in jutranjo telovadbo. Sledi dramska igra, ki prikazuje delček življenja glavnega lika oratorija, Dominika Savie. Nato se otroci zberejo v krogu in se na skupni katehezi pogovarjajo o igri: o čem je pripovedovala in česa nas je naučila. Sledijo kateheze po starostnih skupinah, kjer se z animatorji še bolje pogovorijo, igrajo igre, včasih nastane tudi kakšen izdelek. Po katehezah otroci izdelujejo razne izdelke na različnih delavnicah, letos smo jih imeli kar pet: dve umetniški, novinarsko, skavtsko in kuharsko.

26 POLZELAN

Nato je sledilo kosilo, katerega sponzorji so bili: Osnovna šola Polzela, gostišče Cizej, Uroš Možina – Gora Oljka, Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela –Malteški hram in picerija Parižlje. Po kosilu sledi pevska delavnica, kjer ob spremljavi kitare otroci pojejo in plešejo. Ob štirih se spet zberemo v krogu, spustimo zastavo, zapojemo himno in tako se oratorijski dan konča.

En dan v tednu je rezerviran za izlet, letos smo odšli v Slovenske Konjice v Mini Zoo Land, ogledali pa smo si tudi čebelarstvo Žvikart. Sponzor izleta je bil Pemi, d. o. o. Drugi sponzorji so bili Karitas Polzela, župnik Jože Kovačec in Občina Polzela. Vsem sponzorjem se zahvaljujemo, saj nam brez njih ne bi uspelo. Zahvala pa gre Stanku Novaku, ki nam je pripeljal vsak dan kosilo, in tudi vsem, ki so nam tako ali drugače pomagali, ter vsem staršem, ki so nam zaupali otroke, saj brez njih ne bi bilo oratorija. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������Vid Pesjak

JULIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Pohod na Lepenatko

D

ruštvo upokojencev Andraž je 16. julija izvedlo pohod na Lepenatko. Z vodičem Janezom smo se iz Bočne peljali skozi Gornji Grad proti vasici Lenart. Nad cerkvico Sv. Lenart smo ob cesti parkirali in peš nadaljevali mimo lovske preže na Praprotni jasi po precej strmi travnati poti. Od daleč je 1425 m visoka Lepenatka videti kot položen travnati pašnik piramidne oblike, v resnici pa pelje proti vrhu ob robu gozda precej strma travnata pot. Planinski travniki, polni razkošnega cvetja, trav in zeli ponujajo čudovito doživetje pohodnikom in po drugi strani tudi najboljšo pašo živini, ki smo jo srečevali ob poti. Na vrhu smo se v mirnem sončnem dopoldnevu okrepčali z malico iz nahrbtnika in uživali v razgledu po Kamniško-Savinjskih Alpah, Rogatcu, Veliki planini, Mozirski planini in drugih vrhovih sredogorja. Med potjo nazaj smo se ustavili pri pastirski koči in prečno po pešpoti nadaljevali do izhodiščnega položaja. V Bočni sta nas prijazno pogostila Majda in Tone Žmavc. Mnogo smo izvedeli o čebelarstvu, lovu in suhomesnih specialitetah, saj sta odlična pridelovalca in poznavalca teh področij.

Poslovili smo se z dogovorom, da nam bosta še to leto omogočila pohod iz Črnivca na Menino planino.

Pohodniki DU Andraž na Lepenatki

�����������������������������������������������������������������������Drago Jamnikar in Srečko Rajh

Praznik sv. Marjete

S

v. Marjeto častijo v mnogo deželah kot veliko priprošnjico kmetov, ko se v vročih poletnih dneh bliža grozeča nevihta in je v nevarnosti ves trud na poljih, njivah in vrtovih. Župnijsko praznovanje zavetnice sv.

Marjete je sovpadlo z začetkom oratorija, to je z otroškimi malteškimi dnevi. V petek, 17. julija, je bil po večerni maši koncert ritmično-duhovne glasbe, v starem delu cerkve sta nastopila ženski pevski zbor Asumpta iz Braslovč in domača vokalno-instrumentalna skupina Margareta. Sobotno dopoldne je bilo v znamenju športa. Zvrstili so se turnirji: nogometni, mešane trojke v odbojki na mivki, košarkarski, balinarski, metanje obročev na cilj, metanje žoge v košarkarski koš in turnir namiznega tenisa. V drugi polovici sobote pa je bila v cerkvici sv. Florjana v Šeneku maša, po njej pa blagoslov malteške konjenice in konjenice gostov. Sklep zunanjih slovesnosti ob župnijskem prazniku sv. Marjete je bil v nedeljo dopoldne s slovesno procesijo, pri kateri je sodeloval tudi pihalni orkester Cecilija, potekala je tudi sveta maša, ki jo je imel gospod Gorazd Bastašič, polzelski rojak. Po maši je sledilo družabno srečanje.

S koncerta ritmično-duhovne glasbe

��������������������������������������������������������������������������� Stanko Novak

Potopisno predavanje o Japonski na gradu Komenda

V

soboto, 18. julija, je na gradu Komenda potekalo potopisno predavanje o Japonski, ki ga je organiziralo Mladinsko društvo Polzela v sodelovanju z agencijo Nasmeh. Na predavanju je bilo mogoče spoznati veliko zanimivih stvari o Japonski. Med drugim smo izvedeli, da se Japonci redko rokujejo pri pozdravljanju. Z njimi se rokujmo le, če nam Japonec prvi ponudi roko, drugače lahko izpademo vsiljivi. Navadno se pozdravljajo s priklonom. Tudi pri preprostih vsakdanjih pozdravih se spodobi, da se vsaj malo priklonimo ali pokimamo z glavo. Japonci so tako rekoč odvisni od čistoče. Ko gredo na kopališče, se predtem vsaj 20 minut umivajo, za sabo vedno pospravljajo, smeti odnesejo s seboj in jih vržejo v koš šele, ko pridejo domov. Prav tako so zelo deloven narod. V službi preživijo večino vsakdanjika, saj

si samo tako zagotovijo, da jih bo delodajalec obdržal v službi, kajti konkurenca za delo na Japonskem je velika. Glede na to, kako velik narod so, se vsak dan spopadajo s prostorsko stisko, zato njihovi izumi temeljijo predvsem na tem, kako bi za določeno stvar porabili čim manj prostora. Prav tako so zelo natančni, kar lahko vidimo na njihovih hišah in vrtovih. Predavanje je bilo zanimivo, na njem je bilo precej ljudi, ki so bili ob koncu navdušeni nad Japonsko. Radi bi se zahvalili agenciji Nasmeh za dobro potopisno predavanje, vsem obiskovalcem, ki so si vzeli čas in se odzvali na naše vabilo, ter Zavodu za kulturo, turizem in šport Polzela, ki nam je odstopil prostor. Arigatou (arigato) – hvala! ��������������������������������������������������������������������������������������������� Neja Rajh POLZELAN 27

JULIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Polzelski zvonovi bodo varno zvonili

Hura, počitnice!

P

H

o mnogo letih je bila v polzelskem zvoniku potrebna temeljita obnova nosilne konstrukcije, menjava jarmov, na katerih visijo zvonovi, izdelava novih vezi, ležajev, kembljev in kladiv. Ob tem je bila izvedena tudi avtomatika zvonjenja, avtomatika za bitje ure in pritrkovanje. Popravljen je bil tudi obstoječi pogon urnega mehanizma in kazalcev. Dela so izvajali delavci podjetja Kirn iz Moravč, ki se ukvarjajo izključno s to dejavnostjo in so v zadnjih letih uredili zvonjenje po številnih cerkvah v Sloveniji, Avstriji in Italiji.

Gospodarski svet polzelske župnije, ki je že lani načrtoval to obnovo, pa nagovarja vse ljudi dobre volje, ki radi poslušajo zvonjenje polzelskih zvonov, da s prostovoljnimi prispevki pomagajo pri pokritju stroškov.

Ali kot poje pesem: »Praznike, veselje, vse nam je oznanil, tihe naše želje skrito v nas predramil. Če je huda ura, stran nevihte pelje, vsega nas obrani naš domači zvon.«

ura, šola je zaprla svoja vrata, poletne počitnice so tu in otroci jih že zasluženo uživate. Dragi otroci, prav je tako! Bodite ponosni na svoje uspehe in zadovoljni. Šolsko leto, ki ste ga zaključili, vam je dalo nova znanja, izkušnje in nove prijateljske vezi. Zdaj pa lahko sproščeno in brezskrbno raziskujete ter se veselite. Kmalu vas bo šola spet povabila, da se ji pridružite. Zato vam v imenu Društva prijateljev mladine Andraž ob zaključku šolskega leta 2014/2015 čestitam za vse vaše uspehe in dosežene cilje ter želim, da s pozitivno usmerjenostjo stopate v prihodnji jutri. Naj bo vsaka vaša pot posuta s prostim časom, z znanjem, veseljem, igro. Do tega imate pravico! Raziskujte, odkrivajte, spoznavajte. Veselite se s svojimi najdražjimi – uživajte v svoji družini. ������������������������������������������������������������������������������������������� Ksenija Rojko Mešič

������������������������������������������������������������������������������������������������������ Stanko Novak

DRUŽINA POJE: »Peli so jih mati moja«, tradicija, ki se nadaljuje, in novost, spremljevalna prireditev za mlade: GLAS – TON, revija rock in pop skupin Slovenije

P

riprave za izvedbo 32. vseslovenske prireditve Družina poje so v polnem teku. Petje v družini kljub hitremu tempu in modernizaciji še ni pozabljena navada. Čarobno družinsko dogajanje, ko so skupaj vsi člani družine prepevali pesmi in s tem ustvarjali sproščeno vzdušje, je nekaj, kar ne more izriniti sodobnega načina življenja. Petje veselih in melanholičnih pesmi, ki so včasih odmevale in še danes odmevajo iz hiše, je povezovalni steber tako osnovne kot razširjene družine.

Prireditev Družina poje (z vodilno mislijo »Peli so jih mati moja«) pa ne skrbi samo za ohranjanje družinskega petja, ampak tudi za ohranjanje in oživljenje ljudske glasbe. Ta je večinoma ustno prenesena glasba raznih ljudstev, kulturnih ali etničnih skupin. Je odsev življenja temeljnih plasti etničnih skupin, kar vključuje delavski, kmečki ali obrtniški stan. Lahko predstavlja folklorno izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne umetnosti je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz roda v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča.

Vseskozi je obstajala tiha želja mladincev Kulturnega društva Andraž, da bi tradicionalno prireditev že dva dni prej, to je v petek, dopolnili z zabavnim programom za mlajšo populacijo oziroma širok krog poslušalcev. Letos se bo to dejansko zgodilo. Tako bo v petek, 28. avgusta zvečer, v Andražu prvič izvedena prireditev, poimenovana GLAS – TON: Revija rock in pop skupin Slovenije.

Prireditev bo potekala na pokritem športnem igrišču, pod velikim šotorom. Želja mladincev Kulturnega društva Andraž je, da bi GLAS – TON v prihodnje postala tradicionalna prireditev. Svoj nastop so potrdile štiri perspektivne slovenske rock skupine, in sicer Rock heroes iz Žalca, Jam Fuzz iz Celja, Take-off iz Slovenjskih konjic, Legalo Kriminalo iz Polzele.

Letošnja osrednja prireditev, Družina poje, bo v nedeljo, 30. avgusta, ob 14.30 na športnem igrišču v Andražu. Prireditev bo pod šotorom, vstop pa prost. ���������������������������������������������������������������������� David Zabukovnik 28 POLZELAN

Med nastopom družine Ožir

Tanja Žagar

Oglas ni lektoriran.

KULTURA, TURIZEM IN Å PORT

Oglas ni lektoriran.

JULIJ 2015

POLZELAN 29

JULIJ 2015

PRISPEVKI BRALCEV/RAZVEDRILNICA

Nagrajujemo Nagradna križanka in literarna uganka Ker smo že krepko v času poletnih počitnic in dopustov, so tudi naši prispevki bralcev namenjeni razvedrilu in sprostitvi. V sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec razpisujemo tri nagrade za križanko in

tri nagrade za literarno uganko. Rešeno križanko in uganko pošljite do 31. 8. 2015 na naslov uredništva Polzelana: Malteška cesta 28, 3313 Polzela. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v septembrski številki Polzelana.

Nagradna križanka

GESLO: 1

2

3

4

VODORAVNO 1. V Ločici ob Savinji je bilo v rimski dobi znano …

2. Kaj je bilo včasih v prostorih nekdanje pošte?

3. Ime akademske slikarke in pesnice Pavletič-Lorenčak.

4. Ime nekdanje gostilne in mesnice na Polzeli.

5. Plemiška družina, ki je živela v dvorcu Šenek do konca druge svetovne vojne.

6. Kako se imenuje občinski informator, ki izhaja enkrat na mesec?

NAVPIČNO 1. Ime in priimek znane slovenske pesnice in pisateljice, rojene v Podvinu.

2. Kako se je imenoval upravitelj Komende?

3. Drugo ime za Vimperk.

30 POLZELAN

5

4.

6

7

Na kateri gori stoji romarska cerkev sv.

Križa z dvema zvonikoma?

5. Ime in priimek znanega psihoanalitika, ki je otroštvo preživel v Novem Kloštru.

6. Znani polzelski košarkarski klub.

7. Ime in priimek ravnatelja Osnovne šole Polzela (1945–1957).

8. Reka, ki ločuje občini Polzela in Braslovče.

9. Latinsko ime za večletno dvodomno rastlino vzpenjalko, ki jo gojijo predvsem zaradi storžkov, iz katerih se pripravlja začimba za pivo.

10. Dr. France Prešeren je večkrat prespal na Komendi pri svojem stricu župniku.

Njegovo ime in priimek.

11. Kako se imenuje nekdanji dominikanski samostan, ki ga je dal zgraditi celjski grof Friderik II.?

8

9

10

11

Literarna uganka Jezikoslovci so v arhivskih dokumentih našli podatek, da je v letih 1817–1819 na grad Komenda na obiske k svojemu stricu župniku Antonu Muhovcu prihajal takrat mlad pesnik, danes znan vsem Slovencem. Za Polzelo je to tolikšna čast, da na to spominjajo s spominsko ploščo ob vhodu v grajske prostore.

Kateri pesnik je to in kako so ga klicali otroci, ko jih je sladkal s koščki suhega sadja, ki jih je nosil v žepu?

Križanko sta sestavili Karmen Kreže in Nina Trbovšek, literarno uganko pa Irena Štusej in Jolanda Železnik. �������������������������������������������������������Uredila: Valerija Pukl

JULIJ 2015

PRISPEVKI BRALCEV/RAZVEDRILNICA

Anketa Napolnita naj se duša in telo! Česa si med dopustom želijo nekateri Polzelani oziroma zaposleni na Polzeli, ki so med letom najbolj vpreženi v svoje delo? Osebnega miru, brezskrbnosti, predvsem pa več časa zase in družino ter druženja s prijatelji …

Sabina Rezar, zdravnica

Jože Kužnik, župan Med dopustom se želim predvsem psihično odpočiti. Ker se zavedam, da je prosti čas vedno bolj redka in zato dragocena dobrina, ga želim preživeti z družino. Ni pomembno, kje smo, samo da smo skupaj. Rad sem v naravi, zato bodo družinski izleti v hribe med dopustom stalnica. Seveda pa se bo našel čas tudi za tiste stvari, ki so med letom zapostavljene – šport in hobiji …

Jože Kovačec, župnik Nisem med tistimi, ki si z dopusti delajo velike skrbi, natančno izbirajo in iščejo eksotične destinacije. Sam si želim predvsem nekaj več prostega časa, kjerkoli že bodi. To sicer ne pomeni, da z znanci in prijatelji kdaj ne potujem po svetu.

Ugotavljam pa, da se miselno najpogosteje vračam v otroštvo in se z neverjetno prijetnostjo spominjam, kako čudovita so bila ležerna poležavanja v senci orehovega drevesa na domačem dvorišču. Ne vem, ali ste kdaj doživeli božanski občutek z vetrom pobožanega polsna, ko sicer vse slišiš – ropotanje posode v kuhinji, oglašanje živine, vrvež na cesti, vreščanje otrok ob potoku – a je vse tako oddaljeno, nisi vpleten, ni tvoja stvar, ne povzroča skrbi, ne obremenjuje … Takih preprostih občutij si spet želim … Žal pa za zdaj ostajam kar pri hrepenenju. Ne vem, kakšen črv se je zalezel v podzavest, da se mi takšna spokojnost zdaj prikazuje kot lenoba, ta pa je, tako sem poučen, »vseh grdob grdoba«.

Upam, da bo kdaj drugače. Leta menda tudi prinesejo svoje. Orehova senca tik ob župnišču je že pripravljena … Ne pohujšajte se tedaj, če me najdete v njej s kozarčkom osvežilne pijače na mizi. Prisedite! Pobegniva bezljanju sodobnega časa!

Ker vse dneve delam z ljudmi, delo je stresno in odgovorno, si med dopustom želim predvsem miru in nabiranja energije s fizično aktivnostjo. Zato imam dopust v glavnem jeseni, ko je počitniška sezona že mimo. Takrat greva z možem na kolesarjenje in na morje, kjer izkoristiva vodo in sonce za gibanje.

Felix Skutnik, podjetnik Dopust je zame čas, ko se lahko stoodstotno posvetim družini in pustim za sabo vsakodnevni stres, bodisi posla bodisi vseh dodatnih dejavnosti, ki se jih je z leti nabralo za cel ducat. Brez včasih že kar nadležnega telefona, elektronske pošte in vseh vsakodnevnih obremenitev, ki jih povzroča današnje hitro življenje. Predvsem se trudim izbrati kraj dopustovanja, kjer sem odmaknjen od vrveža. Ne maram lenarjenja na plažah, temveč obožujem aktivne počitnice z obilico športnih dejavnosti ter dobro kulinariko. Če je le mogoče, poskušam kljub obsegu posla in dejavnosti pobegniti na lepše.

Jure Stepišnik, učitelj Ko bom opravil vse obveznosti v šoli, si želim predvsem preživeti več časa s svojo mlado družino. Zdaj družina šteje tri člane, kmalu pa bo eden več. Ker je trebušček že zelo velik, bomo že kar prve dni dopusta preživeli na morju, da ne bodo sprehodi prenaporni. Ker pa imamo doma precej veliko kmetijo, bo nekaj dni treba nameniti tudi delu na njivi in urejanju okolice hiše. Med dopustom hmelj prehaja v zadnjo fazo rasti in je dobro spremljati morebitne bolezenske spremembe, da bo obiranje karseda dobro. Za druženje s prijatelji pa bomo izkoristili kakšno veselico, ki jih avgusta ne bo manjkalo. No, že kar besede govorijo, da bo dopusta hitro konec in začelo se bo novo šolsko leto … ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Valerija Pukl

Kuhajmo po domače Preizkušena recepta Francija Uratnika, predsednika gobarskega društva

N

edolgo tega smo člani gobarskega društva imeli priložnost pokusiti njegove specialitete, ki so edinstvene tudi zato, ker so pripravljene z ljubeznijo. Franci in njegova žena Marta sta prava gurmana in mojstra v pripravah zdravih ter okusnih jedi. Z veseljem sta mi predstavila vrsto preizkušenih receptov naših babic, objavljenih v starih kuharicah ali revijah.

Za objavo sem izbrala njuno gobarsko posebnost, gobove zrezke in krompirjev golaž.

Gobovi zrezki 1,5 kg različnih gob, 5 dag masti ali olja, žlica čebule, žlica peteršilja, 15 dag kruha, sol, poper, 2 zrni česna, jajce, 2 žlici drobtin, moka, 6 dag olja.

Krompirjev golaž 2,5 kg krompirja, 10 dag masti, 6 dag moke, čebula, paprika, sol, voda.

Očiščene gobe zreži na liste in popraži na masti s čebulo in peteršiljem. Praži na hudem ognju, da se mokrota posuši. Drobno jih sesekljaj in prideni v vodi namočen ožet kruh, sol, poper, strt česen, jajca in drobtine. Zmešaj, naredi majhne zrezke, povaljaj jih v moki in speci v vročem olju ali masti. Pečene postrezi s krompirjevo solato.

Krompir olupi in zreži na srednje velike kocke. Na masti prepraži moko, sesekljano čebulo, dodaj papriko, krompir osoli, zalij z vodo in kuhaj do mehkega. Biti mora gost.

����������������������������������������������������������������������� Vir: Kalinšek, Felicita. 1982.

Slovenska kuharica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Vir: Kmetovalec. 1959. ��������������������������Valerija Pukl POLZELAN 31

- Parapropustne folije - Strešne kritine KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT - Žlebovi in kotni žlebovi Cevi, kotlički PRODAJA KROVSKIH IN KLEPARSKIH IZDELKOV - Kolena, objemke 041 350 659 - 035 834 261 - Zaključki, kljuke - Pločevina v traku Iz naše ponudbe: - Izdelava obrob in žlot OBROBE - ŽLEBOVI - Parapropustne folije - Strešne kritine po meri do 7m dolžine

JULIJ 2015

OBROBE - ŽLEBOVI

- Žlebovi in kotni žlebovi Dodatni kleparski elementi: - Cevi, kotlički - Pritrdilni material - Kolena, objemke- Kleparsko PRODAJA KROVSKIH IN KLEPARSKIH IZDELKOV orodje - Zaključki, kljuke - Korektorji in silikoni 041 350- Pločevina 659 - 035 261kape - standardne OBROBE - ŽLEBOVI v traku -834 Dimniške - Izdelava obrob in žlot Iz naše ponudbe: in izdelava po meri... po meri do 7m dolžine - Parapropustne folije Plastični in aluminij dodatki: - Strešne kritineDodatni kleparski elementi: - Mreža zaščitna - Žlebovi in kotni žlebovi material PRODAJA KROVSKIH IN KLEPARSKIH IZDELKOV - Pritrdilni - Kapna rešetka - Cevi, kotlički - Kleparsko orodje - Slemenski elementi 041 350 659 - 035- Kolena, 834 261 objemke - Korektorji in silikoni - Grebenski elementi - Zaključki, kljuke Iz naše ponudbe: - Dimniške kape -instandardne še veliko več ....

NIZKA - Pločevina v traku - Parapropustne folije in izdelava po meri...

Odpiralni čas: - Izdelava obrob in žlot Trgovina s krovskimi in kleparskimi izdelki - Strešne kritine Andrejdodatki: Adamič s.p. ponedeljek - petek po meri do 7mPlastični dolžine in aluminij - Žlebovi in kotni žlebovi Sv. Lovrenc 24, 3312 Prebold 7.00 - 15.00 - Mreža zaščitna - Cevi, kotlički TRGOVINA ADAMIČ Dodatni kleparski elementi: sobota - Kapna rešetka - Kolena, objemke Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji 7.00 - 12.00 - Pritrdilni material Slemenski elementi Nedelje in prazniki zaprto !

- Zaključki, kljuke - Kleparsko orodje - Grebenski elementi - Pločevina v traku - Korektorji in silikoni in še veliko več ....

NIZKA SV. LOVRENC - Izdelava obrob in žlot - Dimniške kape - standardne Odpiralni čas: Odpiralni čas: po meri do 7m dolžine Trgovina s krovskimi in kleparskimi izdelki in izdelava po meri...

Andrej Adamič s.p. ponedeljek - petek ponedeljek - petek Sv. Lovrenc 24, 3312 Prebold Dodatni kleparski elementi: Plastični in aluminij 7.00 - 15.00 7.00 - 17.00 dodatki: - Pritrdilni material sobota sobota - Mreža zaščitna TRGOVINA ADAMIČ Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji - Kleparsko orodje 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 - Kapna rešetka Nedelje in prazniki zaprto !

Nedelje in prazniki zaprto !

- Korektorji in silikoni - Slemenski elementi - Dimniške kape - standardne - Grebenski elementi in izdelava po meri...

PRODAJA KROVSKIH IN KLEPARSKIH IZDELKOV

Vabl

041 350 659 - 035 834 261

eni

Vablj

NIZKA

SV. LOVRENC

Odpiralni čas:

Odpiralni čas:

ponedeljek - petek

ponedeljek - petek

7.00 - 15.00

7.00 - 17.00

sobota

sobota

7.00 - 12.00

7.00 - 12.00

Nedelje in prazniki zaprto !

Nedelje in prazniki zaprto !

Dodatni kleparski elementi: - Pritrdilni material - Kleparsko orodje grad Komenda Polzela petek, 11. 9. 2015, ob 21. uri - Korektorji in silikoni Vito Kugler – klaviature - Dimniške kape - standardne Jurij Žohar – bas kitara Boštjan Meh – vokal in izdelava po meri...

NIZKA

Odpiralni čas:

Trgovina s krovskimi in kleparskimi izdelki Andrej Adamič s.p.

Sv. Lovrenc 24, 3312 Prebold

SV. LOVRENC

ponedeljek - petek

7.00 - 15.00

7.00 - 17.00

sobota

sobota

7.00 - 12.00

7.00 - 12.00

Nedelje in prazniki zaprto !

Nedelje in prazniki zaprto !

Trgovina s krovskimi in kleparskimi izdelki Andrej Adamič s.p.

Sv. Lovrenc 24, 3312 Prebold

TRGOVINA ADAMIČ Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji

Robi Kugler – kitara Urban Krč – bobni gost Davor Klarič – klaviature

NIZKA

Odpiralni čas:

SV. LOVRENC

Odpiralni čas:

ponedeljek - petek

ponedeljek - petek

7.00 - 15.00

7.00 - 17.00

sobota foto: Bina Vista 7.00 - 12.00

sobota

Vstopnice: 5 EUR Info: ZKTŠ Polzela 03/703 32 28

7.00 - 12.00 BO-jevski trenutki preteklih mesecev: Nedelje in prazniki zaprto !

Nedelje in prazniki zaprto !

– V začetku leta smo izdali drugi studijski album Okrogli svetovi.

– Kmalu so ga prepoznali tudi priznani glasbeni uredniki in prvi singl s plošče uvrstili med izbor za popevko tedna, naši fani pa so pripomogli k zmagi. 1000-e luči je postala popevka tedna, kmalu pa je sledilo tudi snemanje videospota. https://www.youtube.com/watch?v=2arBp924Gxo – V decembru smo že drugič postali popevka tedna na VAL-u 202, tokrat s komadom Belo belo. https://www.youtube.com/watch?v=mI4StcS3ODQ – Radio SI nas je izbral med 12 finalistov na natečaju ’30 Years for you’ s skladbo v nemškem jeziku.

– Najslajše pa se je zgodilo ob koncu leta: po izboru odgovornega glasbenega urednika VAL-a 202 Andreja Karolija smo bili z našim drugim studijskim albumom izbrani med albume leta 2014.

32 POLZELAN

Nedelje in pra

i n e j l Vab

Plastični in aluminij dodatki: - Mreža zaščitna - Kapna rešetka - Slemenski elementi - Grebenski elementi in še veliko več ....

sob 7.00 -

Odpiralni čas:

ponedeljek - petek

TRGOVINA ADAMIČ Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji

7.00 -

eni

TRGOVINA ADAMIČ Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji

in še veliko več ....

ponedelje

Oglas ni lektoriran.

- Slemenski elementi - Grebenski elementi

Odpiral

Vablj

in še veliko več ....

Trgovina s krovskimi in kleparskimi izdelki Andrej Adamič s.p.

Sv. Lovrenc 24, 3312 Prebold

SV. LOVRE

Oglas ni lektoriran.

Iz naše ponudbe: - Parapropustne folije - Strešne kritine - Žlebovi in kotni žlebovi - Cevi, kotlički - Kolena, objemke - Zaključki, kljuke - Pločevina v traku eni Vablj - Izdelava obrob in žlot Plastični in aluminij dodatki: - Mreža zaščitna po meri do 7m dolžine - Kapna rešetka

JULIJ 2015

PRIREDITVE

PRIREDITVE V AVGUSTU 2015

¦ nedelja

2

petek

7

ob 19. uri

sobota

8 od 8. do 12. ure

sobota

8

ob 14. uri

od sobote do nedelje

petek

od 8 do 9 od 8 do 9 14

ob 18. uri

sobota

22

ob 6. uri

nedelja

23

ob 10. uri

od ponedeljka do petka torek

od 24 do 28 25

od 8. do 12. (ali 15.) ure ob 19. uri

petek

28

petek

28

ob 21. uri

sobota

29

ob 6. uri

sobota

29

ob 9. uri

nedelja

30

ob 7. uri

nedelja

30

ob 14.30 ob 17. uri

28 in 29

od 9. do 17. ure

od sobote do nedelje

Kolesarski maraton Ločica–Koper Športni park Savinja 2000 (Bojan Krivec: 051 316 129) Odprtje razstave na keramiki in mozaiku »Vse to je keramika« Božene Berčon Na ogled do 3. 9. 2015. Grad Komenda, avla (Božena Berčon: 031 630 439) Kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar: 031 795 685) Srečanje članov Društva upokojencev Polzela Gasilski dom Polzela (Gertruda Terčak: 051 244 344) Pohod na vrh Triglava s Pokljuke Zbor ob 4. uri pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Zoran Štok: 041 754 778) Pohod po Slovenski planinski poti: Trnovska planota Zbor pri igrišču v Andražu.

(Vili Pižorn: 041 783 734) Tradicionalno romanje v Petrovče (Jože Kovačec: 041 742 965) 11. pohod na Konj in Reznik Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Tomaž Kulovec: 051 231 802) 4. turnir streljanja z zračno puško Igrišče Andraž (Leon Pižorn: 041 578 089) Poletna šola angleščine za učence od 1. do 4. razreda OŠ Grad Komenda (Prijave: ZKTŠ Polzela: 03/703 32 28) »Hranilne snovi za ponovno ravnovesje telesa po vročem poletju« Predava Vida Kokalj. Grad Komenda, VIT-točka (Prerojen.si: 041 289 632) 210. lunohod v neznano Ura in kraj odhoda – glej oglasni deski.

(Rudi Divjak: 031 525 790) GLAS – TON: revija rock in pop skupin Slovenije Igrišče Andraž (Aljaž Ograjenšek: 041 261 159) Pohod na Dobrač Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Sandi Mlakar: 041 371 251) Teniški turnir fiksnih dvojic Igrišče Teniškega kluba Polzela (Ivi Kapitler: 070 705 007) Pohod po obronkih KS Ponikva pri Žalcu Zbor pri domu Društva upokojencev Polzela.

(Rudi Divjak: 031 525 790) 32. prireditev Družina poje družabno srečanje s Tanjo Žagar Igrišče Andraž (David Zabukovnik: 041 783 737) Osnove jadranja za najmlajše Jezero Velenje (Ljubo Žnidar: 041 795 685)

PRIREDITVE V SEPTEMBRU 2015 četrtek

3

petek

4

sobota

5

sobota

5

sobota

5

četrtek

10

četrtek

10

ob 16. uri Odprti turnir v malem nogometu – v počastitev 17. praznika Občine Polzela Igrišče Andraž (Anton Brunšek: 041 783 738) ob 18. uri Fotografska razstava »Za srečo ni tablet« Petre Kordiš (Penny Wonka) Grad Komenda, avla Razstava bo na ogled do 10. 9. 2015. (Petra Kordiš: 041 399 687) ob 6. uri Pohod na Mirno goro Zbor pri igrišču Andraž.

(Martina Ograjenšek: 041 278 328) ob 8. uri Pohod na Veliko planino Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Sergeja Miklavc: 070 735 251) ob 17.15 1. kolo medkrajevne lige v malem nogometu – Andraž 2015/16 Igrišče Andraž (Anton Brunšek: 041 783 738) ob 17. uri Končnica Štajerske lige v balinanju za 1.– 4. mesto Balinc Polzela – Gorenje Velenje Športno-rekreacijski center Polzela (Karli Korber: 041 381 467) ob 18.30 S knjižnico po svetu V Avstralijo brez solzivca: potopisno predavanje Žive Pur Grad Komenda, VIT-točka (Renata Novak: 03/703 32 04) POLZELAN 33

JULIJ 2015

PRIREDITVE

petek

11

petek

11

sobota

12

sobota

12

sobota

12

sobota

12

nedelja

13

nedelja

13

torek

15

sreda

16

petek

18

od sobote do nedelje

od 19 do 20

sobota

19

sobota

19

sobota

19

četrtek

24

četrtek

24

petek

25

sobota

26

sobota

26

sobota

26

sobota

26

sobota

26

sobota

26

sobota

26

ponedeljek

28

vsaka nedelja

34 POLZELAN

ob 18. uri Slikarska razstava »Človek« Nike Krašovec Šepič Grad Komenda, avla Razstava bo odprta do 18. 9. 2015.

(Nika Krašovec Šepič: 041 538 276) ob 21. uri Akustični koncert skupine BO! Grad Komenda, pod platano Če bo deževalo, bo prireditev v Kulturnem domu Polzela.

(Jurij Žohar: 070 649 442) ob 6. uri Pohod na Begunjščico Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Zoran Štok: 041 754 778) od 8. do 12. ure Kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar: 031 795 685) ob 9. uri Teniški turnir fiksnih mešanih dvojic Igrišče Teniškega kluba Polzela (Ivi Kapitler: 070 705 007) ob 17.15 2. kolo medkrajevne lige v malem nogometu – Andraž 2015/16 Igrišče Andraž (Anton Brunšek: 041 783 738) ob 10. uri 5. turnir streljanja z zračno puško Igrišče Andraž (Leon Pižorn: 041 578 089) ob 10.30 Križeva nedelja na Gori Oljki (Jože Kovačec: 041 742 965) ob 19. uri »Bodite sami sebi najboljša/-i negovalka/-lec kože« Grad Komenda, VIT-točka (Prerojen.si: 041 289 632) ob 20. uri Podarite si notranjo harmonijo z gong terapijo Grad Komenda (ZKTŠ Polzela: 03 703 32 28) ob 18. uri Odprtje razstave likovnih del 5. tabora slovenskih likovnikov in fotografov na gradu Komenda in širše okolice (na ogled do 2. 10. 2015) Grad Komenda (Kaja Železnik: 041 798 387) 25. likovna kolonija prijateljstva Polzela–Gora Oljka Razstava del od 2. 10. 2015 do 10. 10.

2015 v Kulturnem domu na Polzeli in od 16. 10. 2015 do 6. 11. 2015 na gradu Komenda.

(Marko Slokar: 041 381 472) ob 7.30 Pohod po Občini Polzela Zbor pri igrišču Andraž.

(Franjo Jelen: 041 783 733) ob 8. uri Pohod po poteh Občine Polzela Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Sandi Mlakar: 041 371 828) ob 17.15 3. kolo medkrajevne lige v malem nogometu – Andraž 2015/16 Igrišče Andraž (Anton Brunšek: 041 783 738) ob 17. uri Končnica Štajerske lige v balinanju za 1.–4. mesto Balinc Polzela – Premogovnik Velenje, Športno-rekreacijski center Polzela (Karli Korber: 041 381 467) ob 17. uri Prisluhnimo pravljici Grad Komenda, prostori knjižnice (Renata Novak: 03/703 32 04) ob 17.30 Vpis novih članov v karate klub Karate klub Polzela (Borut Strojin: 051 325 888) ob 8. uri Srečanje mladih planincev SMDO Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Zoran Štok: 041 754 778) od 8. ure dalje Razstava gob in predavanje mikologa Antona Polerja o razstavljenih gobah Parkirišče ob občinski stavbi na Polzeli (Franci Uratnik: 070 714 468) ob 9. uri Sejem dobrot s kmetij in petelinje dirke ter podelitev priznanj za ocvetličenje Parkirišče ob občinski stavbi na Polzeli (Alenka Žnidar: 031 795 685) ob 9. uri Dobrodelni Malteški tek po hmeljski poti (5, 10 in 21 km) Startnina v predprijavi: 10 €, Startnina na dan teka: 15 € Zbirno mesto je pred Občino Polzela.

(ZKTŠ Polzela: 03/703 32 28; prijavnica: www.zkts-polzela.si) ob 9. uri Zaključni turnir za sezono 2015 Igrišče Teniškega kluba Polzela (Ivi Kapitler: 070 705 007) ob 9. uri Šahovski turnir ob občinskem prazniku Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec: 041 783 213) ob 17.15 4. kolo medkrajevne lige v malem nogometu – Andraž 2015/16 Igrišče Andraž (Anton Brunšek: 041 783 738) ob 16. uri 211. lunohod (jama Pekel–Jedrt) Zbor pri domu Društva upokojencev Polzela.

(Rudi Divjak: 031 525 790) ob 9. uri Redni tedenski šahovski hitropotezni turnir Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec: 041 783 213)

JULIJ 2015

ZAHVALE

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.

A kar ni njeno, nam ne more vzeti.

In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.

ZAHVALA

(S. Makarovič)

Ob boleči izgubi naše drage mame

ZAHVALA

Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta

DANIELA VILČA

ANGELE CIZEJ

s Polzele (10. 6. 1938 – 1. 7. 2015)

iz Podvina pri Polzeli 50

Hvala ti, mami, za vse, ostala boš v naših srcih.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, za sočuten stisk rok, za podarjene sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala zdravstveno-negovalnemu in fizioterapevtskemu kolektivu Doma upokojencev Polzela za vso skrb in prijaznost med njegovim bivanjem, pogrebni službi Ropotar, pevskemu zboru Lastovka za odpete pesmi ter župnikoma, g. Jožetu Kovačcu in g. Alojzu Vicmanu, za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, ga spoštovali, imeli radi in se od njega poslovili.

Otroci z družinami

Njegovi najdražji: žena Franja, sin Peter in hči Marija s Tomažem

se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji stali ob strani, ji pomagali v zadnjih tednih bolezni ali se udeležili in sodelovali pri njenem slovesu.

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta

ZAHVALA

Ljubezen ni nobena tak globoka, kot ljubi mati svojega otroka, ko srce matere preneha biti, ljubezni plamen dogori ti.

Nobeno te srce več tak ne bo ljubilo, saj eno je le materino bilo.

ZAHVALA

Za vedno nas je zapustil dragi oče, stari oče in praded

Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice

MARJANA ŠKOBERNETA (5. 1. 1951-30. 6. 2015)

iz Andraža ( 25. 3. 1932-19. 6. 2015).

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem iz Premogovnika Velenje, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste nam stali ob strani, izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in svete maše.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisna ali ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše. Zahvaljujemo se tudi vsem zdravnikom in osebju Bolnišnice Topolšica ter pogrebcem, govorniku, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar.

Hvala govorniku Dragu Kolarju za besede slovesa, župniku Jožetu Kovačcu za lepo opravljen obred, Mešanemu pevskemu zboru Polzela, pevcem skupine Žarek, Pihalni godbi Zarja iz Šoštanja, častni straži in pogrebcem Premogovnika Velenje, zdravnicama dr. Martini Hrovat in dr. Poloni Sagadin, patronažni sestri Martini ter pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga imeli radi.

RUDOLF PODPEČAN

Žalujoči vsi njegovi

Žena Zofka, hčerki Lidija in Silva z družinama

MARIJE JELEN iz Andraža nad Polzelo (17. 11. 1924-12. 7. 2015)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za cerkev.

Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačcu za opravljen obred in besede tolažbe, cerkvenemu pevskemu zboru Andraž za občutno odpete pesmi. Hvala govorniku Dušanu Zabukovniku in sosedom Krkovim za vso pomoč.

Hvala vsem, ki ste pokojno mamo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar za njihove usluge in praporščakom za njihovo spremstvo. Žalujoči vsi njeni

POLZELAN 35

Abonma gledaliških komedij

NASMEJMO SE! v Kulturnem domu Polzela

Glasbena monokomedija / Producent: SiTi Teater

OD TIŠINE DO GLASBE

Avtorja: Jure Ivanušič, Marko Vezovišek

Ljubezenska komedija / Producent: GTČ Jesenice

IGRALSKA DRUŽINA

Avtor in režiser: Iztok Valič

Monokomedija o starih časih / Producent: SiTi Teater

ROJEN V JUGI

Avtor: Perica Jerković

Pohotno maščevalna komedija / Producent: Šentjakobsko gledališče Ljubljana

SEKS IN LJUBOSUMNOST

Avtor: Marc Camoletti / Priredba in režija: Jaša Jamnik Socialna komedija / Producent: Cafe Teater

MICIKA IN ALDO

Avtor: Tone Partljič / Režiser: Vinko Möderndorfer

Vljudno vabljeni k vpisu prve sezone gledališkega abonmaja Nasmejmo se!

Vpis bo potekal v ZKTŠ Polzela, od 29. 6. 2015 dalje.

Cena abonmajske vstopnice znaša 55 EUR / 50 EUR.* *cena za dijake, študente, upokojence in brezposelne

Spočijte si oči od ekranov, ušesa od slabih novic in telo od napornega vsakdana. Sprostite se in poskrbite za svoje zdravje, dobro počutje in družabno življenje.

Kdor se smeji, dolgo in srečno živi.

Info: ZKTŠ Polzela,

Grajski trg 1, Polzela 03/703 32 28 zkts-polzela@polzela.si www.zkts-polzela.si