Polzelan 06 2015

JUNIJ 2015

06

UVODNIK Poštnina plačana pri pošti 3313 Polzela

Junij 2015

Poročevalec

Občine Polzela 26. junij 2015 POLZELAN 1

JUNIJ 2015

UVODNIK

POLZELAN Poročevalec Občine Polzela

.

Številka 6, JUNIJ 2015 Datum izida: 26. 6. 2015 Letnik 3 Izdajatelj Občina Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela

Kazalo Uvodnik 3 Aktualno 4 Gospodarstvo 13 Kmetijstvo 15 Šola in vrtec

18

Kultura, turizem in šport

21

Prispevki bralcev

30

Prireditve 34

Uredništvo Glavni in odgovorni urednik: dr. Jožef Korber Tehnična urednica: Jerneja Svetko Programski sodelavci: Alenka Kočevar (aktualno), Breda Plaskan (gospodarstvo), Vili Pižorn (kmetijstvo), Bernardka Sopčič (šola in vrtec), Klavdija L. Tomažič (kultura, turizem in šport), Valerija Pukl (prispevki bralcev) Kontakt uredništva Naslov: Malteška cesta 28, 3313 Polzela Telefon: 03/703 32 00 E-pošta: urednistvo-polzelan@polzela.si Lektoriranje Lektoris, Lea Felicijan, s. p.

Fotografije Jan Korošec, arhiv društev Občine Polzela, arhiv OŠ Polzela, arhiv ZKTŠ Polzela, arhiv Občine Polzela, splet Oblikovanje Tiskarna Pleško, d. o. o.

Tisk Tiskarna Pleško, d. o. o.

Naklada 2200 izvodov Polzelan, poročevalec Občine Polzela, je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije pod zaporedno številko 1734. Glasilo brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Polzela. Če glasila niste prejeli na dom, ga prejmete brezplačno na ZKTŠ Polzela in na Občini Polzela, na voljo je tudi v elektronski obliki na spletni strani občine www. polzela.si.

Naslovnica Župnijska cerkev sv. Andreja v Andražu nad Polzelo (EŠD 2849) je bila v današnji obliki postavljena v zgodnjem 15. stoletju, pozneje pa je bila večkrat prezidana. Cerkev je bila obdana s taborskim obzidjem, znotraj katerega je bilo tudi pokopališče. Ob cerkvi stoji večstoletna spomeniško zaščitena lipa.

Dragi bralci Polzelana, vabljeni k sodelovanju!

Uredniški odbor vas vabi, da obogatite vsebino Polzelana z vašimi prispevki. Prispevke (besedilo in fotografije) za naslednjo številko Polzelana zbiramo na uredništvu Polzelana, Malteška cesta 28, 3313 Polzela, po elektronski pošti: urednistvo-polzelan@polzela.si, do 20. 7. 2015. Zraven navedite avtorja in kontaktno telefonsko številko.

Uredništvo si pridržuje pravico do lekture, krajšanja člankov in izbora fotografij po lastni presoji. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.

Naslednja številka izide 31. 7. 2015.

2 POLZELAN

JUNIJ 2015

UVODNIK

Okvir življenja

Ves svet je samo okvir – okvir za življenje, ki je ljubezen.

A če je ni?

Zavoljo okvirja brez slike jih mnogo smrtno zboli.

Neža Maurer (pesniška zbirka Na tvojo kožo pišem svoje verze)

Z

akaj na začetku uvodnika verzi iz pesmi Neže Maurer? Ker sem imela zadnjo soboto v maju priložnost in privilegij od jutra do poznega večera preživeti z njo ter od nje sprejemati modrosti življenja. Name je naredila tako velik vtis, da sem še isti večer ponovno vzela v roke knjigo njenih pesmi. In ker ljudje ob prebiranju pesmi in pesnikovem doživljanju radi vlečemo vzporednice s svojim življenjem, sem tako nehote počela tudi jaz in prišla do spoznanja, da je ljubezen veličasten okvir našega življenja in delovanja.

Starši so me vzgajali v ljubezni in mi z njo privzgojili vrednote, zaradi katerih živim v sožitju z ljudmi in naravo, z njimi je moje življenje dobro, zato sem jim za to darilo hvaležna.

Ljubezen je bila vodilo življenja, ko sem si ustvarjala družino, na katero sem navezana in ponosna, ki je prav z ljubeznijo zrasla v mojo največjo dragocenost.

Ljubezen do poučevanja otrok je bila glavno merilo, ko sem se odločala, kaj bom počela, »ko bom velika«. Že kot otrok sem se najraje igrala šolo, učila otroke abecedo, poštevanko, hranjenja mladih ježev in ptic … Nikoli mi ni bilo žal, da sem postala učiteljica, vse bolj čutim,

da je lepo biti učiteljica. Kar raznežim se, ko me kdo kje vesel ogovori: »Vi ste pa bili moja učiteljica biologije. Radi smo vas imeli … Še danes vem, iz česa je zgrajena hrbtenica in koliko vratnih vretenc imamo.« Sonce posije vame, »baterije so napolnjene«, dan je lep.

Tudi ob povabilu, pred 17 leti, naj postanem predsednica Turističnega društva Občine Polzela, je bila za mojo privolitev odločilna ljubezen; ljubezen, povezana s krajem in zgodbami mojega otroštva. Kot otrok sem stalno odkrivala svet okoli Komende, iskala jame in rove, ki naj bi vodile v Šenek in Komendo, in česar ni bilo, je z bujno domišljijo zraslo v moji glavi.

Pozneje je naš domači svet prerasel okvir znanega, zame in sodelavce v društvu pa je vedno imel okvir ljubega, našega. Z napredkom občine so se naša pričakovanja, kaj želimo, krepila, in izzivi tudi. Včasih se mi zdi, da smo šele takrat prav dojeli, kako lepa je Polzela, ko smo jo začeli odkrivati, fotografirati in predstavljati domačinom ter obiskovalcem. Vodila sta nas ponos in ljubezen. Veliko naravnih in kulturnih spomenikov smo predstavili, z njimi smo spoznavali danosti za veliko priložnosti. Tako smo

kamen za kamnom postavljali temelje za razvoj turizma v občini; bili smo navdušenci, ki so nas grele pohvale. Vemo, da je na področju turizma še veliko danosti, denimo kraški svet Slatin, geotermalna voda, dopolnilne dejavnosti na kmetijah … A to že prerašča okvire društvene dejavnosti, to je področje, za katerega so navdušenje, marljivost in inovativnost premalo, saj potrebujejo poglobljen strokovni pristop.

Ker je rdeča nit mojega besedovanja ljubezen, bom svoje razmišljanje, kako ta čudežno bogati ljudi in svet, strnila z željo, da preživite lepe počitnice. Ni pomembno, kje jih boste preživeli, pomembno bo, kako. Vzemite si čas za svoje najdražje, za tiste, ki se jim v silni ihti s časom premalo posvečate. Naj bodo počitnice čas druženja, oživitev morda zrahljanih medosebnih odnosov, saj se, kot veste, vedno najde pot, samo potruditi se je treba. Če boste kakšen dan preživeli v naravi brez prenosnih telefonov in računalnikov ter boste kaj prijaznega brez teh naprav povedali drug drugemu iz oči v oči, zna biti prav zanimivo in čarobno.

������������������������������������������������������� Alenka Žnidar

POLZELAN 3

JUNIJ 2015

AKTUALNO

Občinske novice

Županove misli

Spoštovane občanke in občani, lepo pozdravljeni. Smo pred koncem meseca junija, rožnika, tik pred dopusti, ko bomo na vse mogoče načine nabirali nove moči za nove zmage, kot smo rekli včasih.

M

esec rožnik je od leta 1991 zagotovo še lepši in bolj slovesen tudi zaradi pomembnosti praznika, ki ga praznujemo v teh dneh. DNEVA DRŽAVNOSTI. Polja cvetočih rož, ki dajejo skoraj pozabljeno staroslovensko ime juniju, so čudovito ozadje tako pomembnemu prazniku.

24 let je stara naša država. To so leta, v katerih bi se morale globoko ukoreniniti vrednote, v katerih bi morala vse bolj zoreti modrost. Pa se mi vse bolj vsiljuje vprašanje, kakšna je naša država v resnici, kakšen je res ta svet za mladega človeka, ki poln upanja široko razpre peruti in poskuša poleteti, se osamosvojiti, se zaposliti in si ustvariti družino. Nemalo prijateljev in znancev mi pove, da je njihov otrok odšel na tuje, ker se je v domačem okolju vrtel v začaranem krogu brez svetle prihodnosti. Ker se je čutil nekoristnega v tej mladi državi; v državi, ki bi morala hrepeneti po

mladem svežem znanju in mladostni energiji ter zagnanosti. Sprašujem se tudi, kakšen je ta svet za tistega starejšega človeka, ki mu pokojnina za polno delovno dobo ne zadostuje za varno in brezskrbno življenje v domovih za ostarele. In kakšen je ta svet za tiste, ki veliko in pošteno delajo ter malo zaslužijo. Tako malo, da komaj preživijo. Čeprav je v teh dneh čas za praznovanje, je prav, da smo kritični do vseh, ki bi morali ustvarjati lepo in svetlo sedanjost in prihodnost za vse nas, pa tega ne počnejo. Seveda se ne smemo prepustiti toku. Tudi sami moramo plavati, kolikor zmoremo. Saj veste, kaj pravi Feri Lainšček: življenje ni reka, ki teče po strugi, in sreča ni nekaj, kar pride nasproti.

Za vse se je treba potruditi. Vsak posameznik lahko naredi veliko, še več pa lahko naredimo samo takrat, kadar se postavimo skupaj in kadar hočemo narediti nekaj zares velikega in dobrega. Kot je npr. prijetno in prijazno bivalno okolje.

Glavnina naših aktivnosti v občinski upravi je trenutno usmerjena v gradnjo sekundarne kanalizacije v Ločici ob Savinji in na Polzeli. Stalna skrb je vzdrževanje cest, ki so, resnici na ljubo, v zelo kritičnem stanju.

Asfaltirali smo nekaj krajših odsekov v nekaterih naseljih. V ustanavljanju so krajevni odbori, ki so se v zadnjem mandatu izkazali za pravo posvetovalno telo župana, in ne le nebodigatreba. V pripravi so tudi spremembe Občinskega prostorskega načrta, s katerimi želimo v kar največji meri prisluhniti željam občanov in urediti do zdaj neurejena stanja. Pripravljamo tudi dokumentacijo za izgradnjo parkirišča pri gradu Komenda, ki naj bi bilo izgrajeno v prihodnjih dveh letih.

Spoštovane in spoštovani, tu, v Občini Polzela, nam je jasno, da kamorkoli smo se namenili, tam smo in bomo. Ker smo se skupaj tako odločili in ker izbiramo cilje, ki jih zmoremo doseči. Prav zato upam trditi, da je naša občina lepa, urejena in vse bolj ljudem prijazna.

S poklonom domovini vam čestitam za praznik, ponosen, ker sem vaš župan. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������Jože Kužnik

6. redna seja Občinskega sveta – 23. junij 2015 Občinski svet Občine Polzela je na 6. redni seji, ki je bila v torek, 23. junija 2015, obravnaval dvajset točk dnevnega reda. Največ pozornosti so svetniki tokrat posvetili komunalnemu področju.

P

o sprejetju dnevnega reda in pregledov sklepov ter zapisnika prejšnje seje se je občinski svet seznanil s končnim poročilom NO o nadzoru poslovanja Občine Polzela v letu 2014. Poleg Občine Polzela je bil letošnje leto nadzor izveden tudi v Košarkarskem društvu Hopsi Polzela in Kulturno-glasbenem društvu Cecilija. Končno poročilo je predstavila predsednica nadzornega odbora Irena Mužič, ki je izpostavila podana priporočila.

V sklopu javnega zavoda OŠ Polzela so svetniki sprejeli Sklep o sistemizaciji delovnih mest OŠ Polzela, Vrtec Polzela in Andraž za l.

2015/2016 ter Sklep o počitniški odjavi otrok – rezervacija. Z zadnjim bo staršem s stalnim prebivališčem v Občini Polzela za šolsko leto 2014/2015 omogočena uveljavitev rezervacije za vrtec, in sicer za največ dva meseca za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj 30 koledarskih dni.

Za odjavljeni mesec bo prispevek staršev 30 % od prispevka za program, v katerem je bil otrok pred odjavo.

4 POLZELAN

Noveliran Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Občine Polzela (v nadaljevanju OPOČKOV) je občinski svet sprejel na predlog župana in strokovnih služb, izdelala ga je družba Matrika, z. v. o. Osnovni cilj novelacije programa je za vsak objekt natančno predvideti, kateri sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je zakonit, tehnično izvedljiv ter ekonomsko najbolj upravičen. Povedano preprosteje, ali se bo vaš objekt priključil na kanalizacijski sistem, izgrajen v naslednjih treh letih, oziroma ali si boste morali za vaš objekt zgraditi individualno malo komunalno čistilno napravo (v nadaljevanju IMKČN). Na nekaterih območjih pa so možne skupinske male komunalne čistilne naprave. Pri izdelavi preverjanja so bila narejena vrednotenja, kaj je bolj cilju primerno. V velikem številu naselij z redkejšo poselitvijo se je izkazalo, da so MKČN ekonomsko bolj upravičeni. Novelacija je bila potrebna tudi zato, da je občina tako pridobila natančne in povezane podatke o tem, koliko javnih kanalizacijskih sistemov je še treba zgraditi, da bo zadoščeno ciljem iz nacionalnega operativnega programa do leta 2015 oziroma do drugega postavljenega datuma do konca leta 2017. Grafični prikaz, iz katerega je razviden predviden sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda za vsak posamezni objekt, je javno dostopen na spletni strani www.polzela.si med Objave in razpisi − Druge objave.

JUNIJ 2015

AKTUALNO

Grafični prikaz območja ob razbremenilniku (OPOČKOV)

Bistvena sprememba sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Polzela je ta, da odslej občinski svet nima več pristojnosti odločati o oprostitvah in olajšavah plačila komunalnega prispevka gospodarskim subjektom. Občinski svet pa je kot posledico te odločitve in v skrbi za spodbujanje gospodarstva ter zaposlitev v občini sprejel Pravilnik o subvencioniranju plačila komunalnega prispevka gospodarskim subjektom na območju Občine Polzela. S tem odlokom se določajo pogoji za subvencioniranje plačila komunalnega prispevka, upravičenci, višina subvencije in postopek za uveljavljanje subvencije. Pogoji so za vse upravičence enaki. Do subvencije bodo upravičeni: • investitorji industrijskih stavb, skladišč in drugih poslovnih stavb ali prizidkov k industrijskim stavbam, skladiščem ali drugim poslovnim stavbam na območju Občine Polzela ter • gospodarski subjekti na območju Občine Polzela, ki obstoječe industrijske stavbe, skladišča ali druge poslovne stavbe priključujejo na komunalno infrastrukturo.

Določitev višine subvencije za posameznega upravičenca bo občinska uprava določila v postopku za odmero komunalnega prispevka tako, da se od izračunanega polnega zneska odmerjenega komunalnega prispevka odobri subvencija po naslednji progresivni lestvici: •

•

•

40 % od odmerjenega komunalnega prispevka, če upravičenec z zaposlitvenim načrtom dokaže, da ima trenutno oziroma da bo naslednja tri leta v gospodarski družbi ali podružnici na območju Občine Polzela zaposlil 10 ali več ljudi, od tega vsaj polovico občanov Občine Polzela; 30 % od odmerjenega komunalnega prispevka, če upravičenec z zaposlitvenim načrtom dokaže, da ima trenutno oziroma da bo naslednja tri leta v gospodarski družbi ali podružnici na območju Občine Polzela zaposlil 5−9 ljudi, od tega vsaj polovico občanov Občine Polzela; 20 % od odmerjenega komunalnega prispevka, če upravičenec z zaposlitvenim načrtom dokaže, da ima trenutno oziroma da bo naslednja tri leta v gospodarski družbi ali podružnici na območju Občine Polzela zaposlil do 4 ljudi, od tega vsaj polovico občanov Občine Polzela.

Svetniki so sprejeli tudi Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Polzela. Izgradnja malih komunalnih čistilnih naprav je predvidena predvsem za višinski del Občine Polzela in na območju aglomeracij, kjer so stroški izgradnje kanalizacijskega priključka na javni kanal nesorazmerno visoki. Občina Polzela bo tako sofinancirala nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (individualnih ali skupinskih), velikosti do 50 populacijskih ekvivalentov.

Do nepovratnih sredstev bodo upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Polzela in pravne osebe s sedežem v Občini Polzela, za

obstoječe stanovanjske objekte in druge objekte, ki odvajajo odpadne fekalne vode. Višina dodeljenih sredstev za sofinanciranje za posamezno enoto bo znašala do 100 % upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1000 evrov na enoto, v primeru skupne čistilne naprave pa za prvo enoto 1000 evrov, za vsako dodatno enoto pa največ dodatnih 500 evrov. Sredstva se bodo delila na podlagi javnega razpisa, v katerem bodo določene podrobnosti; prvi razpis bo objavljen v letu 2016.

S sprejetjem Odloka o ustanovitvi Krajevnih odborov v Občini Polzela in s sprejetjem Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Polzela Občina Polzela prenaša ustanovitev krajevnih odborov z ravni statuta na raven odloka. Odlok po novem določa, da se v Občini Polzela ustanovi osem krajevnih odborov, in sicer Krajevni odbor Andraž nad Polzelo, Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in Polzela, ki bodo šteli po sedem članov, ter Krajevni odbor Dobrič, Orova vas, Podvin pri Polzeli in Založe, ki bodo šteli po pet članov. Člane bo lahko imenoval vsak občan Občine Polzela, na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa jih bo imenoval občinski svet.

Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Polzela prinašajo članom občinskega sveta pravico in obveznost udeleževati se sej ter sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so, vendar brez pravice sodelovanja in glasovanja.

Svetniki so na prvi obravnavi obravnavali Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Polzela.

Konec leta 2013 se je namreč iztekla veljavnost sheme državnih pomoči za programsko obdobje 2007−2013. Ministrstvo za finance in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta z namenom nemotenega dodeljevanja državnih pomoči to obdobje podaljšali do konca leta 2014.

S pravilnikom se določajo: področje uporabe, pogoji, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in drugi ukrepi Občine Polzela za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja za programsko obdobje 2015–2020.

Na koncu seje so svetniki so sprejeli tudi sklep, s katerim so grad Komenda, Kulturni dom Polzela, Dom krajanov Andraž in Park Šenek z učno potjo razglasili za javno infrastrukturo na področju kulture v Občini Polzela, ki so v javni lasti in se uporabljajo za kulturne namene, sklepe, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami v Občini Polzela, sklep o sofinanciranju letovanja otrok in novo ceno storitve pomoči družini na domu v Občini Polzela ter pozitivno mnenje k imenovanju Eve Lenko za direktorico Doma upokojencev Polzela, za mandatno obdobje petih let.

Vsi akti so objavljeni v vmesnem delu Poročevalca – v Uradnih objavah št. 3/2015. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������Alenka Kočevar POLZELAN 5

JUNIJ 2015

AKTUALNO

Zanimanje za črpanje nepovratnih evropskih sredstev veliko Nastopilo je novo programsko obdobje 2014–2020, z njim pa nove možnosti za črpanje finančnih sredstev iz skladov Evropske unije, ki so namenjeni vsem, ki imajo ideje in želje, da te uresničijo.

N

a podlagi tega je bila ustanovljena nova LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE (LAS SSD). Ta bo pomagala pri uresničitvi idej in potreb vsem, ki bodo imeli interes in pogoje za črpanje sredstev EU. Sredstva so namenjena idejam v smislu samozaposlovanja, dodatnim dejavnostim v kmetijstvu, ohranjanju narave, kulturne dediščine, turizmu in sploh dodatnemu zaposlovanju žensk.

V vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline je LAS SSD skupaj z Razvojno agencijo SAVINJA, ki nudi strokovno pomoč, organiziral »delavnice«, na katerih so bili občankam in občanom predstavljeni načini in možnosti črpanja sredstev EU. Na Polzeli smo takšno delavnico organizirali v četrtek, 4. junija, v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva na gradu Komenda.

Delavnico je odprl koordinator programa LAS SSD za območje Občine Polzela Igor Pungartnik, župan Jože Kužnik pa je uvodoma spregovoril o pomembnosti tega programa financiranja in poudaril, da moramo ta program predstaviti še širši javnosti. Tu se moramo vključiti posamezna društva v občini, društvo podeželske mladine in še in še.

V nadaljevanju je direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik predstavil program in povedal, da smo na področju občin SSD v preteklem obdobju (2007–2013) že porabili vsa sredstva, ki so nam bila dodeljena, in celo še več, saj so uspešno sofinancirali kar 42 projektov.

Povedal je, da je maksimalna vrednost sofinanciranja 80 % vrednosti projekta, in sicer je lahko projekt ocenjen na največ 300.000,00 EUR, najmanj pa na cca 2.000,00 EUR. Pri prijavi na projekt lahko sodelujejo posamezniki, lahko se združi več predstavnikov občine ali pa je

Delavnica je pritegnila veliko občank in občanov.

možen tudi projekt več občin skupaj. Pomembni morajo biti cilji, ki jih je predpisala oziroma določila Evropska unija za to novo programsko obdobje 2014–2020.

Po predstavitvi programa se je razvila bogata razprava, saj se je delavnice udeležilo kar lepo število občank in občanov. Posamezniki so že imeli zelo konkretna vprašanja, na katera pa še niso dobili vseh odgovorov, saj naša ministrstva še niso objavila uradnih razpisov – Uredbe. Z ministrstva je obljubljeno, da bo objava še v juniju 2015.

Po tem se lahko začnejo priprave na prijavo na javni razpis. Zadnji termin (od treh) za prijavo bo v letu 2016, natančneje eno leto po objavi Uredbe. �������������������������������������������������������������������������������������������������� Igor Pungartnik

Gradnja kanalizacije po terminskem planu V delu naselja Polzela in v naselju Ločica ob Savinji izbrani izvajalec Plima, d. o. o., iz Žalca že izvaja zaključna dela v sklopu izgradnje kanalizacije. Po terminskem načrtu naj bi bila gradnja na terenu v celoti končana do konca julija. Izvedba priključevanja stanovanjskih objektov bo predvidoma mogoča jeseni po pridobitvi uporabnega dovoljenja.

Z

elo pereč problem pri gradnji kanalizacije je določitev lokacije hišnega priključnega jaška, ki bo omogočal priključevanje fekalnih odpadnih voda iz posameznega objekta na ta jašek. V projektu so ti jaški sicer določeni, pri umestitvi pa je pomembno, da se lastniki z lokacijo seznanijo. Tu velja pravilo, da se jašek umesti na parcelo lastnika, kjer pa je mogoče, se ti jaški umestijo na skupno mesto (v soglasju z vsemi), ki v nadaljevanju omogoča priključevanje večjih objektov.

V starem delu Ločice ob Savinji se izvaja tudi obnova glavnega vodovodnega omrežja (v delu, kjer poteka skupaj s traso kanalizacije).

H kabliranju svojih vodov pa sta pristopila tudi Elektro Celje, d. d., in Telemach, d. d.

Za strpnost in razumevanje občanov v teh delih naselja ter njihovo pripravljenost za kompromisno sodelovanje se zahvaljujemo.

Gradnja kanalizacije na Polzeli 6 POLZELAN

������������������Magda Cilenšek

JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Polzela v letu 2015 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v majski številki Polzelana objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Polzela v letu 2015. Razpisana so naslednja priznanja: • • • •

ČASTNI OBČAN, GRB OBČINE POLZELA, PLAKETA OBČINE POLZELA, PRIZNANJE »INOVATOR«.

Predloge za podelitev priznanj Občine Polzela 2015 pošljite na naslov: Občina Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela, s pripisom »za Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja – PRIZNANJA 2015«, do vključno 21. avgusta 2015.

Celoten javni razpis in obrazec sta dostopna na spletni strani Občine Polzela www.polzela.si.

Občinska uprava

JUNIJ 2015

AKTUALNO

Najboljši učenci na sprejemu pri županu Župan Jože Kužnik je v četrtek, 11. junija, na gradu Komenda tako kot vsako leto sprejel najboljše učenke in učence.

N

a sprejem je bilo povabljenih 20 učenk in učencev, ki so vsa leta osnovne šole zaključili z odličnim učnim uspehom in se s svojim znanjem povzpeli do državnih tekmovanj, skozi celotno izobraževanje pa so sodelovali tudi na področju športa, kulture, naravoslovja ter glasbe v občini. Župan je izrazil veselje nad takšnim številom zelo uspešnih učencev ter za dosežen uspeh čestital tako učenkam in učencem kot tudi učiteljem in seveda ravnateljici. Ob pohvalah pa je jim je zaželel tudi vse dobro v prihodnosti: »Pred vami so novi izzivi, cilji in želim, da si v prihodnje zastavite jasne cilje, ker bodo le tako doseženi, in sledite tistemu, kar vas veseli. Vemo, da najbrž v življenju vsi ne boste Steve Jobs, ampak odvetniki, zidarji, učitelji … Ne glede na to, kaj boste po izobrazbi, pa je pomembno, da ste dober človek. Zavedati se je treba vzponov in padcev, ki nas spremljajo skozi vse življenje. Uživajte v zasluženih počitnicah, ki so pred vami.« Govor je sklenil s pozdravom »Oj!«, ki je najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav. Čestitki so se pridružili še ravnateljica, pomočnica ravnateljice, podžupan ter razredničarke. Vsi učenci pa so na kratko izrazili svoje vtise o končanju osnovne šole. Na koncu je župan povabljenim izročil spominska darila, ravnateljici, pomočnici ravnateljice in razredničarkam pa cvet. ������������������������������������������������������������������������������������Jerneja Svetko

S sprejema odličnjakov pri županu Jožetu Kužniku

60 let Gasilske zveze žalec

29.

maja je minilo natanko 60 let, odkar je bila ustanovljena Gasilska zveza Žalec. V sklopu praznovanj je zato njeno vodstvo ta dan obiskalo župane spodnjesavinjskih občin, med drugim tudi župana Občine Polzela.

Predstavnike zveze so pričakali in pozdravili župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Igor Pungartnik, direktorica Občinske uprave Alenka Kočevar ter množica gasilk in gasilcev PGD Andraž nad Polzelo, PGD Polzela, PGD Ločica ob Savinji ter PIGD Tovarna nogavic Polzela s celotnim voznim parkom. Predsednik GZ Žalec Edvard Kugler je polzelskemu županu izročil vabilo na slavnostno akademijo, ki bo osrednja prireditev ob jubileju in hkrati praznovanje dneva gasilcev, ter se zahvalil za dobro sodelovanje. Polzelski župan je predstavnikom GZ Žalec čestital ob njihovem jubileju in jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje. ���������������������������������������������������������������������������������� Bojana Žibret

Predaja raporta poveljniku GZ Žalec POLZELAN 7

JUNIJ 2015

AKTUALNO

Asfaltirani so štirje novi odseki cest v občini Občina Polzela je v teh dneh končala obnovo štirih odsekov občinskih cest na območju Založ, Dobriča in Podvina. V Založah sta bila obnovljena cestna odseka »Turnšek« v dolžini 130 m in »Tavčer– Kladnik« v dolžini 140 m. V Dobriču je bil obnovljen del javne ceste v dolžini 70 m, v Zgornji Polzeli pa v dolžini 60 m.

G

treba urediti tudi drenažo. Ta dva cestna odseka sta na celotni dolžini opremljena tudi z asfaltno muldo.

Sredstva za obnovitvena dela so bila porabljena iz proračunske postavke za vzdrževanje občinskih cest. Obnovo je izvajalo podjetje Sašo Cizej, s. p., z Vranskega, skupna vrednost pa je znašala 48.600 evrov. ���������������������������������������������������������������������������������������������������� Matjaž Murgelj

radbena dela pri obnovi so zajemala razširitve, utrditev in sanacijo voziščne konstrukcije, prilagoditev obstoječih jaškov na novo niveleto cestišča, asfaltiranje in zaključna dela s humusiranjem ter ureditvijo bankin. V primeru cest Tavčer in Kladnik je bilo zaradi zalednih vod treba urediti tudi drenažo. Ta dva cestna odseka sta na celotni dolžini opremljena tudi z asfaltno muldo.

Sredstva za obnovitvena dela so bila porabljena iz proračunske postavke za vzdrževanje občinskih cest. Obnovo je izvajalo podjetje Sašo Cizej, s. p., z Vranskega, skupna vrednost pa je znašala 48.600 evrov.

Občina Polzela je v teh dneh končala obnovo štirih odsekov občinskih cest na območju Založ, Dobriča in Podvina. V Založah sta bila obnovljena cestna odseka »Turnšek« v dolžini 130 m in »Tavčer–Kladnik« v dolžini 140 m. V Dobriču je bil obnovljen del javne ceste v dolžini 70 m, v Zgornji Polzeli pa v dolžini 60 m.

Gradbena dela pri obnovi so zajemala razširitve, utrditev in sanacijo voziščne konstrukcije, prilagoditev obstoječih jaškov na novo niveleto cestišča, asfaltiranje in zaključna dela s humusiranjem ter ureditvijo bankin. V primeru cest Tavčer in Kladnik je bilo zaradi zalednih vod

Obnovljeni odseki cest

S pomočjo ameriških kadetov prostori režijskega obrata dobili novo podobo

V

petek, 12. junija, je Občina Polzela gostila posebne goste. Župan Jože Kužnik je skupaj s podžupanom Igorjem Pungartnikom sprejel kadete ameriške vojske. Njihov cilj je obiskati vse države članice Nata, predvsem pa spoznati njihovo narodnost, kulturo, jezik ... Organizator obiska v Sloveniji je Slovenska vojska v sodelovanju z njihovimi pripadniki, namen obiska v posamezni državi pa je dobrodelen in humanitaren. Tako opravljajo različna dela, kot so npr. sajenje dreves, kopanje jarkov in še mnogo več.

Kot že omenjeno, so se med obiskom v Sloveniji ustavili tudi v Občini Polzela. Z njihovo pomočjo so delovni prostori režijskega obrata Občine Polzela dobili novo podobo. Po uspešno opravljenem delu jih je župan povabil na ogled Gore Oljke in spominske plošče v Andražu, ki je posvečena spominu na osem članov posadke ameriškega bombnika, ki so ob sestrelitvi izgubili svoje življenje. Obisk so sklenili z ogledom gradu Komenda. ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Mija Satler 8 POLZELAN

Ameriški kadeti med delom

JUNIJ 2015

AKTUALNO

V Ločico prispelo novo gasilsko vozilo AC 24/60!

Sobota, 6. junij, je bila za gasilce v Občini Polzela, še posebno pa za ločiške gasilce, velik in pomemben dan, ki bo imel v zgodovini društva vedno posebno mesto. V Ločico je namreč prispelo novo večje gasilsko vozilo AC 24/60.

K

orenine Prostovoljnega gasilskega društva Ločica ob Savinji segajo na Polzelo, zato je v spomin na začetke naše gasilske dejavnosti novo vozilo najprej prispelo pred tamkajšnji gasilski dom, kjer so ga pričakali župan Jože Kužnik ter predsedniki in poveljniki preostalih društev v občini z vsemi gasilskimi vozili. Z željo, da bi vozilo na poti do domačega gasilskega doma imelo možnost videti kar največ občanov, je karavana vseh vozil, ki so spremljala najnovejšo pridobitev, krenila proti Bregu, skozi Breško in Ločiško gmajno, nato pa se je v krožnem prometu pri industrijski coni usmerila proti ločiškemu gasilskemu domu.

Gasilci PGD Šempeter, PGD Žalec, PGD Levec, PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka in domači gasilci so našemu novemu vozilu na čast pripravili veličasten vodni slavolok, dobrodošlico pa so mu prišli izkazat vsi gasilci v občini ter veliko krajanov. Vsi navzoči so si z zanimanjem ogledali novo pridobitev ločiških gasilcev in se veselili skupaj z njimi.

Hkrati pa smo se poslovili od našega starega gasilskega vozila GVC 16/50, ki nam je dobro služilo več kot 20 let, in zelo smo veseli, da bo svoje delo nadaljevalo v PGD Levec.

Gasilsko vozilo je izdelalo podjetje Gasilska vozila Pušnik in je zelo privlačno že na prvi pogled, vendar se njegova prava kakovost kaže v vrhunski opremljenosti. Vsak kos opreme je natančno premišljen, prav tako njegova razporeditev v vozilu. AC 24/60 s 6000 litri požarne vode predstavlja pomembno pridobitev ne samo za ločiške, ampak tudi za polzelske in andraške gasilce, saj na intervencijah vedno posredujemo skupaj. Prepričani smo, da bo to vozilo prispevalo k naši skupni varnosti, smiselno dopolnilo obstoječi vozni park sosednjih društev PGD Polzela in PGD Andraž, predvsem pa pripomoglo k hitrejšemu in varnejšemu posredovanju gasilske enote ob morebitni nesreči na območju celotne Občine Polzela in tudi širše.

Levji delež finančnih sredstev za AC 24/60 je zagotovila Občina Polzela, za kar se na tem mestu najlepše zahvaljujemo in si želimo dobrega sodelovanja še v prihodnje. Vsote, ki jo je moralo prispevati naše društvo, pa nam ne bi uspelo zbrati brez vaše pomoči, spoštovane občanke in občani. Hvala vam, da nas podpirate in da ste nam z veseljem pomagali!

Vodni slavolok v pozdrav novemu vozilu

Množica, ki je novo vozilo pričakala pred gasilskim domom.

Uradni prevzem vozila bo na letni prireditvi 12. julija, na katero vas že zdaj vljudno vabimo. Za okusno hrano in mrzlo pijačo bo poskrbljeno, zabaval pa nas bo ansambel Petka. Veselimo se druženja z vami! �������������������������������������������������������������������������������������������������������Bojana Tevžič

PGD LOČICA OB SAVINJI vabi na

SLAVNOSTNI PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA AC 24/60, ki bo v nedeljo, 12. 7. 2015, ob 17. uri.

Sledi tradicionalno družabno srečanje Pod domačimi lipami z ansamblom Petka.

Veselimo se druženja z vami!

POLZELAN 9

JUNIJ 2015

AKTUALNO

Občina Polzela prevzela v upravljanje Zdravstveni dom Polzela

Uporaba defibrilatorja je varna in preprosta, uporablja ga lahko vsak!

Občina Polzela je s 1. junijem prevzela v upravljanje Zdravstveni dom Polzela od dosedanjega upravljavca Sipro, stanovanjsko podjetje Žalec, d. o. o.

Nenadni srčni zastoj se lahko zgodi komurkoli kjerkoli, zato je pomembno, da je v takih primerih kar čim več ljudi pripravljenih pristopiti na pomoč in ukrepati.

V Občini Polzela so nameščeni trije avtomatski eksterni defibrilatorji (AED):

• • •

Zdravstveni dom Polzela

V

prihodnje bo občina sama skrbela za celotno upravljanje doma. Koordinirala bo med najemniki, obračunavala najemnino in preostale obratovalne stroške, tedensko operativno izvajala drobna vzdrževalna dela, odstranjevala odpadke in sneg, skrbela za redne mesečne servise dvigala, letni servis gasilnih aparatov, požarni red ter skrbela za okolico doma.

Občina želi čim bolj ekonomično vzdrževati dom, zato si bo v naslednjih letih prizadevala, da bo prek različnih javnih razpisov pridobila nepovratna finančna sredstva za energetsko sanacijo ovoja stavbe. Povečati želi energetski učinek, kar posledično vodi k zmanjšanju porabe energije in s tem zmanjšanju obratovalnih stroškov doma. S tem bodo doseženi tudi boljši pogoji tako za najemnike prostorov kot tudi za uporabnike. ���������������������������������������������������������������������������������������������������������Jerneja Svetko

Prostovoljstvo še ni zamrlo V četrtek, 11. junija, se je začelo usposabljanje in izobraževanje prostovoljcev, voditeljev skupin starih ljudi za samopomoč, ki bo potekalo v obdobju 2015–2016 v Medgeneracijskem centru Polzela.

P

rogram usposabljanja in izobraževanja za vodenje skupin izvaja Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, njen redni član je tudi Medgeneracijsko društvo mozaik generacij iz Polzele (staro ime MD Oljka Polzela).

Prostovoljci – voditelji skupin starih ljudi za samopomoč pri usposabljanju

Na nacionalni ravni se v mrežo skupin starih ljudi za samopomoč povezuje 519 skupin, od tega deluje 17 pogovornih skupin v lokalni mreži Medgeneracijskega društva mozaik generacij na Polzeli. Pogovorne skupine se srečujejo vsak teden, z namenom pogovora; skozi druženja člani skupin zadovoljujejo nematerialne potrebe, se medgeneracijsko povezujejo, srednja generacija pa se pripravlja na lastno starost.

V omenjeni proces izobraževanja in usposabljanja, ki ga vodi Petra Cerinšek, organizatorka regionalnih mrež za Savinjsko in Koroško regijo, se je vključilo 12 prostovoljk in en prostovoljec iz Polzele, Braslovč, Velenja, Žalca, Poljčan, Loč, Vranskega, Petrovč in Rogaške Slatine.

Program obsega 120 ur in v tem času bodo udeleženke in udeleženci usposabljanja pridobili teoretična ter izkustvena znanja s področja gerontologije, z namenom ustanovitve skupine ter uspešnega strokovnega vodenja skupine. ���������������������������������������������������������������������������������������������������������� Petra Cerinšek 10 POLZELAN

v Gasilskem domu v Andražu, v Domu upokojencev Polzela, na GASILSKEM DOMU NA POLZELI, kjer je javno dostopen vsakomur 24ur, 7 dni v tednu.

AED je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki – elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ dva gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (prek katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku) ter pri nekaterih ekran, na katerem se izpišejo navodila. Aparat ne rešuje življenj, je pa izjemno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Z oživljanjem in uporabo AED lahko naredimo toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe pozneje, in rešimo življenje.

Samo uporaba AED, brez stiskov prsnega koša in umetnega dihanja, je neučinkovita.

Kako uporabimo AED? Če se oseba ne odziva, je treba najprej poklicati prvo pomoč na 112. Če je v bližini še kakšna oseba, ji naročimo, naj hitro pokliče prvo pomoč, prinese defibrilator, mi pa še v istem trenutku začnemo oživljati.

Medtem ko čakamo na defibrilator, je treba osebi sprostiti dihalno pot, kar pomeni, da se ji da glavo nazaj, in začnemo z masažo srca.

Roke damo eno na drugo, komolec je stegnjen, in pritisnemo 30-krat, pri čemer se mora prsnica udreti za približno 5 cm, sledita 2 vpiha.

Ko nekdo prinese defibrilator, se ga postavi zraven osebe in se ga vklopi.

Defibrilator začne dajati govorna navodila.

Uporaba je preprosta, saj začne ob vklopu aparat dajati navodila v slovenskem jeziku.

Najpomembneje je, da napravo vklopimo (če se ne sama), iz embalaže vzamemo nalepki – elektrodi, odstranimo zaščitno folijo in ju nalepimo na gol prsni koš žrtve pod desno ključnico in na levo spodnjo stran prsnega koša, pod pazduho.

V trenutku, ko sta elektrodi na svojem mestu, začne naprava analizirati dogajanje v srcu. Če oceni, da je električni sunek potreben, nas na to jasno in glasno opozori. Preden pritisnemo na gumb za elektrošok, pa je zelo pomembno, da se nihče ne dotika žrtve! Zato pogledamo Defibrilator na Gasilskem domu na okoli žrtve, preverimo, da se je Polzeli je javno dostopen vsakomur, ne dotikamo sami, zakričimo vsak dan, 24ur. »Vsi stran!« in pritisnemo na osvetljeni gumb. Telo osebe bo trznilo, mi pa takoj nadaljujemo masažo srca in umetno dihanje. Če opazimo življenjske znake, npr. da oseba zadiha, jo zvrnemo na bok in pustimo elektrode na prsnem košu, saj aparat neprestano nadzoruje delovanje srca. Če aparat oceni, da električni sunek ni potreben, ponovno preverimo življenjske znake in če jih ni, oživljamo s stiski prsnega koša in umetnim dihanjem, brez električnega sunka. Aparat bo pozneje ponovno preveril srčni ritem. Če električni sunek ni potreben, pa vseeno pritisnemo na gumb, se sunek ne bo sprožil, saj ima aparat varovalo. Tako z njim nikakor ne moremo škoditi. ������������������������������������������������������������������������������������������������������� Matjaž Črešnovar

JUNIJ 2015

AKTUALNO

Iz občinske knjižnice S knjižnico skozi poletje

Prisluhnimo pravljici

P

red nami je poletje, ki ga najbrž mnogi že težko pričakujete, saj nam običajno vsaj za nekaj dni upočasni utrip. Dopustniški in počitniški dnevni ritem postane ljubši, saj nam dovoli, da počnemo tudi kaj, česar sicer ujeti v vsakdanje kolesnice ne zmoremo. Morda ste med tistimi, ki tudi poletja ne želijo preživeti brez knjig, ali pa med tistimi, ki se s knjigami spogledujejo samo poleti. Kakorkoli, v vsakem primeru ste dobrodošli v vaši najljubši knjižnici. Tudi to poletje smo za vas pripravili izbor poletnega branja, ki vam bo krajšal ali lepšal dopustniške dni.

Več kot običajno bomo nabavili revij in časopisov, ki jih boste lahko listali ter prebirali v prijetno hladni čitalnici, lahko pa si jih boste tudi izposodili. V objemu grajskih zidov vam bo zagotovo prijetno v poletni vročini, zato nas le obiščite. Če ne bo na voljo dovolj knjižnih novosti, sezite po kateri izmed starejših knjig, ki ste jo morda spregledali. Če pa vam bo zmanjkalo idej, kaj bi brali, se posvetujte s knjižničarko, z veseljem vam bo pomagala pri izboru.

Naj pa vas spomnim na poletni čas odprtosti: julija in avgusta bodo vse enote ob sobotah zaprte, razen Občinske knjižnice Prebold.

Zdaj vam zaželim le še, da poletje ne bo kar zdrsnilo mimo vas. Imejte se lepo in poskušajte početi, kar vam najbolj prija.

Lepo vas pozdravljam, �������������������������������������������������������������������������������������������������Jolanda Železnik

Nasmejani otroci na pravljični urici

N

a zadnji pravljični urici pred počitnicami smo spoznali medveda samotarja, ki je živel sam, daleč stran od vseh, in tako mu je bilo najbolj všeč. Zelo se je jezil, ko je njegov ljubi mir zmotila družina živahnih zajčkov, ki si je zgradila domek tik poleg njegovega. Toda zajčki so s svojo prijaznostjo in sosedsko iskrenostjo medvedu življenje obrnili na glavo. Z njihovo pomočjo je medved spoznal, kako osamljen je bil in kako lepši je svet, če imaš prijatelje, s katerimi lahko deliš svoj čas in materialne dobrine, jim pomagaš ter prisluhneš. Ugotovili smo, da enako velja tudi za nas, ljudi. ����������������������������������������������������������������������������������������������������� Renata Novak

Iz upravne enote Žalec Želite odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji?

Kaj je dopolnilna dejavnost na kmetiji?

Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, ki omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji.

Skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti in obseg, vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vpis v register kmetijskih gospodarstev, podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnostih določa Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Ur. list RS, št. 58/14).

Kdo je lahko nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji?

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije. Dopolnilno dejavnost lahko opravljajo nosilec dopolnilne dejavnosti, člani kmetije in zaposleni na kmetiji.

Katera kmetija lahko registrira tovrstno dejavnost?

Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin, razen v primeru čebelarstva, predelave medu in čebeljih izdelkov ter apiturizma.

Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva vrsta rabe v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upoštevajo prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v

nadaljnjem besedilu: Gerk) v Register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Glede na različne vrste dejanske rabe Gerka se za en hektar primerljivih kmetijskih površin štejejo: • 1 ha njiv, • 2 ha travnikov ali ekstenzivnih ali travniških sadovnjakov, • 0,3 ha intenzivnih sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, matičnjakov, hmeljišč ali rastlinjakov ali • 6 ha drugih površin.

Na kmetiji se ne sme opravljati posamezna vrsta dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je nosilec ali član kmetije samostojni podjetnik posameznik, registriran za istovrstno dejavnost, ali zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za istovrstno dejavnost.

Katere vrste dopolnilne dejavnosti se lahko registrira?

• Predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč; • predelava gozdnih lesnih sortimentov; • prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij; • vzreja in predelava vodnih organizmov; • turizem na kmetiji; • dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;

POLZELAN 11

JUNIJ 2015

AKTUALNO

•

predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;

•

storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, zakol živali ter ročna dela;

•

svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo.

Kje lahko registrirate dopolnilno dejavnost na kmetiji?

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti pridobiti dovoljenje krajevno pristojne upravne enote. Vlogo prosilec dobi na upravni enoti ali na spletnem naslovu: http://www.upravneenote.gov.si/zalec/o_upravni_enoti/obrazci_ upravne_enote_zalec/ Dopolnilna dejavnost se lahko začne izvajati po dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za začetek opravljanja posamezne dopolnilne dejavnosti določajo področni predpisi.

Hkrati bi vas opozorili, da letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi

prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

Obstoječi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo opravljanje te dejavnosti uskladiti z določbami te uredbe najpozneje do 1. januarja 2016. Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prejeli sredstva z naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2016 ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, morajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji uskladiti z določbami te uredbe v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev.

Nazadnje velja omeniti še, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja spremembe predmetne Uredbe, katere bistvena novost naj bi bila v širitvi nabora dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, kamor naj bi spadale tudi socialno-varstvene storitve in prodaja energije iz obnovljivih virov.

Za podrobnejše informacije, povezane z izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nam pišite ne e-naslov ue.zalec@gov.si ali nas pokličite na tel. št. 03/713 51 20. ��������������������������������������������������������������������������������������������������� Simona Stanter

Iz Centra za socialno delo Žalec Državna štipendija – dijaki in študenti Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev za državno štipendijo lahko vlagatelji – dijaki vložijo avgusta, študenti pa septembra na Center za socialno delo Žalec, in sicer osebno, po pošti ali v elektronski obliki.

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki: • so državljani Republike Slovenije, • zadostijo drugim splošnim pogojem za pridobitev štipendije (starostni pogoj in pogoj, da upravičenec ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, da ni vpisan v evidenco brezposelnih osebe in da ni poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda), • izpolnjujejo pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana.

V imenu mladoletnih dijakov za štipendijo zaprosijo njihovi starši. Štipendije se podeljujejo za študij na 1. in 2. bolonjski stopnji. Državno štipendijo za izobraževanje v tujini lahko pridobi državljan Republike Slovenije pod splošnimi pogoji iz zakona (ZŠtip-1), če se izobražuje po javno veljavnem izobraževalnem programu.

12 POLZELAN

Trajanje in izplačevanje državne štipendije Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja. Izplačuje se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končnem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačuje. Štipendist je na podlagi vloge upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije v novem šolskem/študijskem letu, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome le v primeru štipendijskega razmerja, sklenjenega v preteklem študijskem, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto. Štipendist je upravičen do prejemanja državne štipendije v času podaljšanega absolventskega staža, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije ali kakšne druge štipendije (upravičenost za dobo 12 mesecev). Do izteka absolventskega staža oziroma do izteka podaljšanega absolventskega staža je štipendist dolžan štipenditorju predložiti ustrezno dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja (diplomo). �����������������������������������������������������������������������������������������Helena Bezjak Burjak

JUNIJ 2015

F

GOSPODARSTVO

Gospodarstvo

95 evropskih milijonov čaka na dobre projekte slovenskega podeželja Občine bodo v obdobju 2014–2020 imele na voljo trikrat več denarja za projekte, namenjene lokalnemu razvoju

V

novi finančni perspektivi bo z instrumentom CLLD (t. i. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost), zagotovljenih več kot 95 milijonov evrov, ki jih bo država prenesla na Lokalne akcijske skupine (LAS). S tem denarjem se želi podpreti projekte, ki bodo prispevali k zmanjšanju razvojne vrzeli.

LAS bo denar v skladu s strategijami lokalnega razvoja z javnimi razpisi namenil lokalnim razvojnim iniciativam. To je zdaj priložnost oz. naloga za lokalne skupine, da pripravijo strategije lokalnega razvoja, v katerih bo določeno, kakšni bodo ključni cilji in kako bo porabljen denar.

Trikrat več denarja V novi finančni perspektivi je tako za lokalne akcijske skupine na voljo trikrat več sredstev, kot jih je bilo v prejšnji, je pojasnila Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri instrumentu CLLD gre za načelo od spodaj navzgor, ko torej lokalne skupnosti same pripravljajo strategijo in izvajajo ukrepe, je pojasnila. Enako je deloval program Leader v pretekli finančni perspektivi, na voljo je bilo 32 milijonov evrov, vključenih je bilo 33 LAS, podprli so 1.400 projektov.

Strniša je še poudarila, da bodo za problemska področja na voljo dodatna sredstva, tam bo mogoče za projekte pridobiti še dodatnih 15 odstotkov sofinanciranja. »A morali bodo dosegati rezultate, več sredstev bodo dobili le glede na uspešnost izvedbe projektov.«

________________________ ________________________

Minister Počivalšek pričakuje gospodarsko iniciativo »Pričakujemo, da bodo občine, lokalne skupnosti spodbujale gospodarske iniciative,« je dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Pričakuje tudi, da bodo občine razvijale takšne gospodarske iniciative, ki bodo presegle meje lokalnih skupnosti. »Da bi torej spod-

!

A V A T 62 ! 20 DOSS3T8A1VA 04 62028 D0O8 386190 400 690 084 08 04 italijanske pizze italijanske pizze malice malice hamburgerji hamburgerji jedi žara jedi zz žara

Malteška cesta cesta 69, 3313 Polzela) (Malteška Polzela)

VVaabblljjeennii nnaalignje! ookkuussnnee l

Povezovanje na lokalni ravni Naloga lokalnih skupnosti je, da postavijo svoje prioritete, določijo, kako želijo živeti, pa je dejala ministrica brez listnice Alenka Smerkolj. Kot primer dobre prakse je izpostavila Občino Šentrupert. »To je vzorčen primer dobre prakse, kako je treba prevzeti odgovornost.

Kar so naredili, so naredili sami, postavili so si vizijo, da bodo občina, ki je dobesedno samozadostna, in to jim je tudi uspelo narediti.« Zato se bo treba na lokalni ravni povezovati, ugotoviti, kje so cilji, in tako povezati tudi sredstva.

Nič več za pločnike Vse strategije, ki jih bodo pripravljale lokalne akcijske skupine, se bodo morale držati osnovnih ciljev, določenih v operativnem programu za obdobje 2014–2020. »Prioritete so varstvo okolja, ustvarjanje novih delovnih mest, konkurenčnost. Občine lahko predlagajo izgradnjo kakšne infrastrukture, ampak to ne more biti samo pločnik v kakšni vasi, ampak mora ta infrastruktura imeti soglasje širše skupnosti in mora biti pomembna za večji sklop,« je pojasnila Smerkoljeva. »Mi bomo pogledali cilje in potem na ta način dodeljevali sredstva.«

VWW FFEESSTT

�����������������������������������������������������������������������������������������������������������Vir: Finance

V

SREÈANJE O N D O R A N D 15. ME WAVNJVEOZIL IH È N E E R J S A L O H N D O O 15.ZMREADÈNNAR JENIH.-5W. VJUVLOIJZAIL ZRVAŠÈENŠOÈAHHLAOD 3 JULPIJRAED: D 3J.-U5L. IJA VPŠOESŠTÈAANHEKO 4. LIJAERPRVEIA D: JUO P .

4 IJ K R E E N Z A T IZ S PO P GOSTILNOININPIZZERIJO PER VIA

AJLEJE! !

D E R U .

3 OD 13.URE DAL

GOSTILNO

OD 1

Oglas ni lektoriran.

Malteška cesta cesta 69, 3313 Polzela) (Malteška Polzela)

bujale družbeno odgovorno podjetništvo, socialno podjetništvo, zadružništvo na eni strani in čisto konkretne poslovne pobude na drugi.« Na ministrstvu za gospodarstvo bodo navijali za usmeritve, ki gredo v smeri usmeritev na državni ravni, med katere Počivalšek našteva les in turizem. »Menim, da je pri vsem tem osnovna celica še vedno občina, ki ima to možnost, da organizira povezovanje in da se, če je treba, tudi sama vključi v takšno podjetništvo, lahko v manjšem delu ali v obliki skupne dejavnosti. Na koncu pa smo tukaj tudi mi, da jim pri zadevah, ko bo zaškripalo, pomagamo,« je še dejal Počivalšek.

HROŠ È!È!

ADAVWVWHROŠ NAGR ADA NANAGR LAVNA SREÈELOV LOV:G:GLAV SREÈE POLZELAN 13

JUNIJ 2015

GOSPODARSTVO

Poglejte, pri kom je elektrika najcenejša. In pazite na akcije!

Po vstopu nemškega RWE na trg električne energije se konkurenčni boj pri ponudbi gospodinjstvom zaostruje

P

rimerjava rednih cenikov trgovcev z električno energijo za gospodinjstva kaže, da utegne novinec na trgu, nemški RWE, precej premešati karte na slovenskem trgu. A redni ceniki niso vse, pozoren kaže biti na akcijske ponudbe – z njimi so na prihod RWE že odgovorili nekateri slovenski trgovci z elektriko.

Nemški RWE, ki je pred kratkim vstopil na slovenski trg električne energije, si je ob vstopu postavil cilj v prvem letu delovanja pridobiti 10 tisoč (gospodinjskih) uporabnikov. Če njegove ambicije ocenjujemo le na temelju cene električne energije, ki jo ponuja, je morda na dobri poti. Redne cene ponudnikov električne energije (za gospodinjstva in brez vezave, RWE namreč za zdaj elektriko ponuja le gospodinjstvom), ki nam jih je uspelo zbrati, kažejo, da je s svojo ponudbo tekmecem zelo konkurenčen.

Tekmeci pred prišlekom brez bojazni V družbi GEN-I, ki je slovenski trg električne energije zadnje obdobje osvajala najbolj dejavno, so v zvezi z vstopom RWE povedali, da bo njegov prihod trg predramil. S predstavljenimi cenami in pogoji, ki jih RWE ponuja gospodinjskim odjemalcem, pa bodo nanj težko pomembno vplivali, pravijo v GEN-I. Kot menijo, cene električne energije, ki jih ponuja nemška družba, niso posebno ugodne, njihova sporočila o prihrankih pa so za povprečnega porabnika lahko tudi zavajajoča. Prihranki, omenjeni v njihovem predstavitvenem gradivu, niso posledica ugodnih cen električne energije, temveč se nanašajo predvsem na varčnejšo porabo energije, ki naj bi jih stranke dosegle z nakupom energetsko varčnih žarnic. Po analizi GEN-I, ki so jo opravili na podlagi podatkov ponudnikov na slovenskem trgu, ki jih je mogoče pridobiti na spletu, se RWE cenovno uvršča približno na sredino lestvice. Naša primerjava rednih cenikov na drugi strani kaže, da je RWE v določenih segmentih najcenejši. Poudarjamo, da gre za primerjavo rednih cenikov, GEN-I je z zadnjo akcijsko ponudbo znova najcenejši. Za natančnejšo primerjavo se še vedno izplača uporabiti spletni primerjalnik ponudb Agencije za energijo, s katerim lahko ugotovite, kateri ponudnik je za vas najugodnejši.

Kakšna so razmerja moči na trgu z elektriko Trenutno ima največ gospodinjskih odjemalcev (na tem trgu je največ menjav dobavitelja) v svojem portfelju še vedno družba Elektro energija (lani 24,7-odstotni tržni delež), a že več let izgublja stranke. Drugi največji, ki prav tako izgublja stranke, je Energija Plus. Na tretjem mestu je GEN-I, ki obvladuje več kot 16 odstotkov trga. Poleg tega dobavitelja je glede na leto 2013 lani tržni delež zrasel le še Elektru Celje Energija, Petrolu in Petrolu Energetiki.

Foto: Shutterstock

Ponudbe skrbno preglejte Trgovci z električno energijo so nam poslali cene elektrike za gospodinjstva iz svoje redne ponudbe in brez vezave, iz GEN-I pa so nam poslali cene iz njihove trenutne akcijske ponudbe, ki so bile v primerjavi s cenami, ki so jih poslali preostali ponudniki, najnižje.

Da bi prikazali pravo sliko na trgu električne energije, smo tudi pri GEN-I upoštevali cene iz njihove redne ponudbe, ki je objavljena na njihovi spletni strani. Pri konkretni izbiri ponudnika pa bodite pozorni ravno na trenutne akcijske cene, pretehtajte pa tudi prednosti in slabosti, ki jih prinaša ponudba pri časovni vezavi.

14 POLZELAN

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Vir: Finance

JUNIJ 2015

a

KMETIJSTVO

Kmetijstvo

Na kmetiji Pr´ Sevšek pod Vimperkom pridelujejo kakovostno mleko Intervju s Primožem Cizejem Koliko mleka proizvedete na dan? Koliko ga oddate v celem letu?

Lani smo oddali 438.000 litrov mleka Mlekarni Celeia. Na dan proizvedemo okrog 1200 litrov mleka.

Kolikokrat na dan molzete in koliko časa za to porabite? Se mleko oddaja enkrat ali dvakrat na dan?

Molzemo dvakrat na dan in za eno molžo porabimo približno dve uri.

Mleko skladiščimo v cisterni, kjer je ohlajeno na 3 stopinje Celzija. Mleko se odvaža vsak drugi dan.

Kmetija Kmetija gospodarja Primoža Cizeja leži severno od Polzele, na hribu pod Vimperkom v Podvinu. Polzelanom je bolj poznana po domačem imenu Pr‘ Sevšek. Na kmetiji živi osem članov. Mati Angela, gospodar Primož z ženo Anko, tri hčere in dva sinova. Starejši trije so študentje. Lucija v Ljubljani končuje magisterij s področja varnostnih ved, dvojčka Blaž in Klementina sta absolventa (Blaž živinoreje v Mariboru, Klementina pa delovne terapije v Ljubljani), najmlajša dva – Klara in Tim sta še šoloobvezna.

Kmetija obsega 14 hektarjev njiv, 16 hektarjev travnikov in 7 hektarjev gozda, od tega je 5 hektarjev v zakupu od Sklada kmetijskih zemljišč. Primož je začel kmetovati že zelo zgodaj, pri 15 letih, zaradi bolezni in smrti očeta.

Včasih so se na kmetiji poleg pridelave mleka ukvarjali še s hmeljarstvom in sadjarstvom, potem pa so se odločili za specializacijo, za pridelavo mleka.

Kmetija Cizej je kot dobaviteljica mleka Mlekarni Celeia vključena tudi v projekt Mlečna cesta. Gre za več kot tisoč izključno slovenskih kmetij, ki so vključene v sistem sledljivosti, kar kupcem omogoča, da sledijo izvoru surovine v izdelkih vse do kmetije, ki je mleko pridelala. Vsem dobaviteljem mleka Mlekarni Celeia sta skupna zavezanost k pridelavi kakovostnega mleka in upoštevanje smernic certifikata „Brez GSO“ – pridelano/proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov.

Ali oddate vse namolzeno mleko ali ga nekaj obdržite za lastno uporabo?

Vse namolzeno mleko oddamo v Mlekarno Celeia, razen tistega, ki ga porabimo za vzrejo telet.

Kako nadzorujete kakovost mleka? Ali v zbirniku ali pri namolzenem mleku od posamezne krave?

Kakovost mleka nadzoruje Mlekarna Celeia, saj imajo kamioni za prevzem mleka avtomatski odvzem vzorcev. Enkrat na mesec se pri mlečni kontroli odvzamejo vzorci od vsake krave posebej, pri tem se izmerijo dnevna količina mleka, odstotek mlečne maščobe, odstotek beljakovin, odstotek laktoze, število somatskih celic in uree (sečnine) v mleku.

Mleko oddajate prek KZ Šempeter. Kaj je botrovalo vaši odločitvi in v čem vidite prednost KZ Šempeter pred KZ Polzela?

Pred dvajsetimi leti smo vselili živali v nov hlev in se s tem specializirali za mlečno proizvodnjo. Tako smo začeli iskati boljše odkupne pogoje, in ker se s KZ Polzela nismo dogovorili o pogojih odkupa, smo se odločili za KZ Šempeter. Še vedno pa sodelujem s KZ Polzela, ki nam odkupuje krave za zakol, mi pa pri njih nabavljamo repromaterial (semena, gnojila ...).

Ali kmetijske zadruge dovolj poskrbijo za zaščito kmeta in mu pomagajo pri nastopanju na trgu?

V Savinjski dolini je problem razdrobljenosti zadrug, zato naše zadruge težko nastopajo na trgu – zaradi premajhnih količin pridelkov.

Kje trenutno vidite največje težave v kmetijstvu? Kaj pomeni največjo problematiko?

Največje težave so zaradi precejšnje administracije, uvedbe knjigovodstva v letu 2014. Zaradi velikih nihanj cen pridelkov je v letu 2014 odkupna cena mleka narasla za 20 %, v letu 2015 pa je padla za dobrih 25 %, kar je posledica ukinitve mlečnih kvot in ruskega embarga. Težava pri nas je tudi velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč in razmeroma majhne kmetije v primerjavi z drugimi državami v Evropi in drugod po svetu.

Imate precej veliko kmetijo in v Občini Polzela oddate največ mleka.

Prireja mleka je glavna dejavnost na vaši kmetiji. Ali je tudi edina?

Edini dejavnosti na kmetiji sta prireja mleka in vzreja telic za osnovno čredo.

Na koliko časa obnavljate čredo in na kakšen način? Čredo stalno obnavljamo, nekaj krav izločimo in potem jih nadomestimo z doma vzrejenimi telicami. Živali ne dokupujemo zaradi nevarnosti vnosa raznih bolezni.

Koliko glav živine imate in katero pasmo?

Pred leti smo imeli več krav rjave pasme, zdaj pa imamo večinoma črno-belo pasmo in samo tri krave rjave pasme. V hlevu je 90 glav živine, od tega 52 krav, preostalo pa so telice za obnovo črede. Trenutno molzemo 45 krav.

Kako dolgo je krava molznica produktivna in kdaj je najbolj produktivna?

Krava ima lahko tudi okrog 10 laktacij ali več, vendar je število laktacij odvisno od zdravstvenega stanja živali (noge, vime), plodnosti in telesnih lastnosti.

Zakaj ste se odločili prav za to pasmo – po čem se razlikuje od drugih?

Za to pasmo smo se odločili zaradi večje mlečnosti – tudi do 2000 litrov več po kravi na laktacijo glede na rjavo pasmo.

Ali kakovost mleka s starostjo krave narašča ali pada?

Kakovost mleka naj bi s starostjo živali praviloma naraščala (višja vsebnost POLZELAN 15

JUNIJ 2015

KMETIJSTVO

Pred leti ste zgradili nov hlev za govedo. Katere spremembe ste še uvedli, odkar ste kmetijo prevzeli?

Dokupujemo kmetijska zemljišča in skrbimo za stalno posodobitev kmetijske mehanizacije.

Pri tako veliki kmetiji imate ogromno dela. Ali sodeluje vsa družina?

Pomagajo vsi družinski člani, kar se kmetije tiče, pa največ dela prevzamemo jaz, moja žena Anka in sin Blaž.

Vam sploh ostane kaj prostega časa? Kako ga preživljate?

Prostega časa ostane zelo malo. Porabim ga za urejanje dokumentacije in počitek.

Družina Cizej mlečnih maščob, beljakovin), vendar je kakovost proizvedenega mleka odvisna od več dejavnikov (zdravstveno stanje vimena, kakovost krme, način reje, pasma ...).

Koliko mleka na dan pravzaprav proizvede ena krava?

Krava lahko proizvede tudi do 50 kg mleka na dan, sicer pa imamo povprečje 8800 kg mleka po kravi na laktacijo (305 dni). Trenutno je dnevno povprečje za kravo 29 kg mleka.

Ali na vaši kmetiji vsa dela opravljate strojno ali tudi še katero ročno?

Večino del opravimo strojno, vendar je še vedno treba včasih poprijeti za grablje in vile, saj imamo nekaj strmih površin.

Kako je z dopustom, si ga časovno lahko privoščite?

Na dopust ne moremo vsi naenkrat, zato gremo izmenično. Jaz, žena in mlajša dva otroka gremo enkrat na leto za en teden na morje, starejši trije pa tisti čas opravljajo vsa potrebna dela na kmetiji.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Trenutno imamo v načrtu izgradnjo gnojne jame ob hlevu in zamenjavo notranje opreme hleva, vendar še čakamo na gradbeno dovoljenje. Kar se tiče živali, pa še malce zvišati količino mleka na laktacijo, dvigniti dolgoživost krav in še naprej proizvajati kakovostno mleko.

Gospodu Primožu in družini se iskreno zahvaljujem, ker so si kljub obilici dela vzeli nekaj prostega časa tudi za nas ... ���������������������������������������������������������������������������������������������������������Manuela Mlakar

Opravila v naravi meseca julija (mali srpanj) V sadovnjaku in vinogradu Pinciramo in upogibamo veje pri mladem rodnem drevju. Škropimo proti boleznim, in če je treba, proti škodljivcem. Opravimo letni rez jablan.

Tudi v vinogradu opravimo zeleno rez, škropimo proti peronospori, oidiju, sivi grozdni plesni in odmiranju grozdnih pecljev. Nadaljujemo z obdelavo tal. Podpiramo s sadjem preobložene veje. Obiramo breskve, marelice, zgodnje hruške in jabolka ter slive.

PR ODA JA L N A L AT KOVA VA S

V zelenjavnem vrtu Sejemo še glavnato solato, ledenko, radič, za zimo endivijo, slastni janež, črno redkev. Nadaljujemo z okopavanjem, namakanjem ali zalivanjem. Začenja se sezona obiranja stročjega fižola, jajčevcev, paradižnika, kumar. Pazimo na zdravstveno stanje setvenic in rastlin v vrsti. Po potrebi škropimo, vendar bodimo pozorni na karenco (čas razpadanja škropiva v neškodljivo snov).

U P R AVA Vrvica za baliranje: • tip 400 • tip 750

P R O I Z VO DN JA

Na polju Njivo s pšenico pripravimo na žetev, s katero lahko začnemo na začetku meseca. Po žetvi pšenice zemljo takoj preorjemo in razrahljamo. Če slamo zaorjemo, moramo pred obdelavo potrositi 100 kg uree/ha. Po žitu lahko sejemo koruzo (razred 100). Koruzo sejemo maja, drugič dognojujemo z dušičnimi gnojili (KAN, urea).

FORST

VELIKA PONUDBA VRTNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, SI – 3312 Prebold | Slovenija T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.30–16.00, sobota: 7.30–11.00

Oglas ni lektoriran.

Fotografije so simbolne.

FORST

V kleti FORSTpopili, pazimo, da so posode Če vsega vina še nismo prodali oziroma vedno polne in je vino primerno žveplano.

Politike in plenice je treba redno menjvati, zaradi istega razloga.

Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.

Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase.

Noben žep ni tako nasmeten, da ga ne bi krčmar počistil.

Kdor hoče hvaljen biti, mora umreti, kdor hoče opravljan biti, se mora oženiti.

Ljudje so osamljeni, ker gradijo zidove namesto mostov.

Vir: Revija Moj mali svet �����������������������������������������������������������������������������������������������������Ferdinand Glavnik 16 POLZELAN

Blitva je uporabna špinačnica Blitva je sezonska zelenjava, ki je v večjem obsegu razširjena v pridelavi predvsem na sredozemskem območju, a tudi v naših klimatskih pogojih je ni težko pridelati. Njena pridelovalna sezona traja od maja do prvih nizkih jesenskih temperatur v oktobru ali celo novembru. Blitva glede na uporabo spada v skupino špinačnic, saj so cilj pridelave značilno podolgovati zeleni listi in dobro razvita stebla. Celotna rastlina z mladimi listi je primerna predvsem za svežo uporabo (npr. v solati) ali pogosteje za kuhanje.

Blitva je špinačnica Poleg blitve (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. conditiva) v to skupino prištevamo še bolj poznano špinačo (Spinacia oleracea), novozelandsko špinačo (Tetragonia tetragonoides Pall). Zmotno prevladuje razmišljanje, da je blitva botanično v sorodu s špinačo. Z njo je v podobnosti le kulinarično, ko jo uporabljamo na enak način kot špinačo. V resnici je blitva v sorodu z rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. vulgaris), kar je razvidno iz botaničnega poimenovanja obeh zelenjadnic. Cilj pridelave špinačnic je bogat, mesnat in dobro zelen list s pecljem. Blitvini listi so tako lahko temnozelene, svetlozelene barve, rdeči, rumeni, vijoličasti. Imajo lahko tudi različno obarvane listne žile in bolj ali manj debele (mesnate) ter obarvane listne peclje, ki so tako kot listna ploskev tudi užitni. Blitva je poleg novozelandske špinače najbolj dobrodošla poleti. Najbolje je špinačnice pridelovati, ko je dan kratek, saj se v nasprotnem primeru pokaže, da so občutljive za dolžino dneva in visoke temperature, ko poženejo v cvet. Skupna lastnost špinačnic je tudi sposobnost, da v tla oddajajo posebne kemične snovi (saponine), ki špinačnicam in rdeči pesi preprečujejo kaljenje semen po setvi. Zato špinačnice zahtevajo zelo širok kolobar in ne prenesejo pogoste setve na istem mestu, zato jih pridelujemo na isti gredi šele po premoru štirih ali petih let. So zelo zahtevne glede vsebnosti kalija v tleh, hvaležne pa so tudi za okopavanje in vzdrževanje rahlih tal. Ne prenašajo zastajanja vode v tleh.

Setev semen ali sadike?

Blitva je nezahtevna, a mogočna in za hranila precej požrešna rastlina. Po navadi posevek blitve zasnujemo z direktno setvijo semen zgodaj spomladi, od začetka marca dalje. Obnese se tudi sajenje prej vzgojenih sadik, ki jih presajamo na pridelovalno razdaljo. Pri setvi mlade, vznikle rastline redčimo in pulimo tako, da pustimo rastline, ki bodo ostale za rezanje listov, na razdalji vsaj 40 do 45 cm v vrsti in tudi med vrstami. Za vznik potrebuje vsaj 6 °C in optimalno raste pri 16 °C. Obstaja zanimivost, povezana z vznikom posejanih semen blitve (in tudi rdeče pese), saj imata obe rastlinski vrsti poligermno seme. To pomeni, da iz enega

KMETIJSTVO

posejanega semena (mešička) vznikne več kot ena rastlinica, v nasprotju z večino preostalih zelenjadnic, kjer iz enega semena vznikne le ena rastlina, ker govorimo o monogernem semenu. Zato velja to spoznanje upoštevati ob setvi, ki je zaradi tega ne priporočamo opraviti preveč gosto v vrsti. Če se nam zgodi, da je gostota posevka velika, je zgodnje puljenje (redčenje) mladih rastlin in njihova uporaba najboljša rešitev.

Blitva in kolobar Blitvo gojimo na drugi ali tretji poljini v vrtu, kjer ji lahko ponudimo dovolj hrane za celoletno rast in razvoj bogate listne mase. Ne gnojimo je s svežim hlevskim gnojem, potrebuje pa 1,2 kg dušika in 1,2 kg fosforja ter 2,4 kg kalija za 100 m2 površine – cilj je pridelati do 250 kg blitve na tej površini. Za štiričlansko družino zadostuje že od štiri do šest rastlin, ki tudi v manjših vrtovih ponudijo dovolj skozi vse leto razpoložljivega pridelka listov. Z eno rastlino blitve lahko z rednim odstranjevanjem listov pridelamo do 4 kg listov na leto.

Blitvini dobri sosedi so brokoli, brstični ohrovt, cvetača, črna redkev, drobnjak, fižol, grah, kitajski kapus, kolerabica, korenček, ohrovt, redkvica, solata, zelje, tagetes, ognjič, kapucinke. Seveda se zaradi sorodstva ne mara z rdečo peso, špinačo in lobodo.

Namakanje, okopavanje, gnojenje, zastiranje tal Blitvo poleti občasno zalijemo, pognojimo z listnimi ali foliarnimi gnojili na osnovi morskih alg ali zelišč. Kolikor bolje bomo skrbeli tudi za dovolj talne vlage, toliko bolje nas bo blitva oskrbovala z vedno novimi in novimi listi tudi poleti in še jeseni. Ker ima blitva močan in globok koreninski sistem, je namakanje na razmik nekaj dni zadostno.

Uporaba blitve Podobno kot špinača je tudi blitva bogat vir hranilnih snovi, s pozitivnimi učinki na zdravje. Je odličen vir vitamina C in skupine B-kompleks, kot so folati, niacin, vitamin B6 (piridoksin), tiamin in pantotenska kislina. Raziskave potrjujejo, da redno uživanje hrane, ki je bogata z vitaminom C, pomaga pri vzdrževanju vezivnega tkiva, preprečuje pomanjkanje železa in pomaga telesu razviti večjo odpornost proti povzročiteljem bolezni. Blitva je tudi zelo dober vir vitamina K (zdravje kosti, spodbuja aktivnost za tvorbo in krepitev kosti). V 100 g blitve je približno 700 % dnevnega priporočenega vnosa vitamina K. Poleg naštetega je blitva bogat vir maščobnih kislin omega 3, vitaminov, flavonoidov in drugih antioksidantov (betakaroten, alfakaroten, lutein in zeaksantin), mineralov (baker, kalcij, natrij, železo, kalij, mangan, fosfor). Redna vključitev blitve v prehrano naj bi preprečevala osteoporozo, anemijo (zaradi vsebnosti železa) in pomanjkanje vitamina A, prav tako pa naj bi ščitila pred boleznimi srca in ožilja ter pred rakom na debelem črevesu in prostati. Ima zelo malo kalorij in malo maščob ter je priporočljiva za vse tiste, ki morajo paziti na holesterol ali se želijo znebiti odvečne telesne teže. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Igor Škerbot

Oglas ni lektoriran.

JUNIJ 2015

POLZELAN 17

JUNIJ 2015

ŠOLA IN VRTEC

Šola in vrtec »Mi se z vlakom peljemo, dobro voljo meljemo.«

I

n prav zares smo jo, v sredo, 27. maja 2015. Otroci oddelka 12 in 13 so polni pričakovanj vstopili na vlak in uživali v vožnji do Velenja, kjer smo obiskali Velenjsko jezero, preverili, če se kje skriva Pika Nogavička, se naigrali, napolnili lačne trebuščke z okusno malico ter se polni lepih vtisov odpeljali nazaj v vrtec.

Vtisi otrok: Tisa Trefalt: »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se peljali z vlakom skozi tunel, ker je bila tema. Nič me ni bilo strah.« Kristian Tominšek Čuvan: »Všeč mi je bilo, ko sem se peljal s tisto napravo v Velenju, pa ko sem sedel na sedežu na vlaku, pa gledal sem skozi okno.« Lia Pader: »Ful fajn, ko smo lahko sedeli štirje na vlaku.« Miha Pušnik: »Fajn je bilo, da sem se lahko peljal z vlakom. Peljal sem se drugič. Pipku je glasno, ko smo se peljali.« ������������������������������������������Nadja Košec, Simona Konšek, Anija Kokot, Jožica Rosenstein

Nekateri so se prvič peljali z vlakom.

Koncert Škratovega pevskega zbora in Orffove skupine

9.

maja 2015 je v prostorih vrtca potekal koncert Škratovega pevskega zbora in Orffove skupine, ki delujeta v vrtcu v sklopu obogatitvene dejavnosti pod vodstvom mentoric Anije Kokot, Rozike Prislan, Polone Železnik in Eme Kotnik. Nastopajoči so se predstavili s širokim repertoarjem ljudskih pesmi in otroških pesmic, ki so jih spo-

znavali med šolskim letom. Koncert je bil še posebno slovesen, saj smo se poslovili tudi od pevcev in instrumentalistov, ki bodo z novim šolskim letom vstopili v šolo. �����������������������������������������������������������������������������������������������������������Anija Kokot

Mali vrtnarji

V

mesecu maju smo se otroci iz oddelka 4 odločili, da bi postali vrtnarji. Ker radi packamo po vodi in zemlji ter znamo biti zelo skrbni do svojih stvari, smo pohiteli k ravnateljici Bernardi Sopčič in ji razložili naš načrt. Zaželeli smo si visokih gredic, v katere bi nasadili nam najljubše sadje in zelenjavo. Ravnateljica je idejo z veseljem podprla, mi pa smo odhiteli do našega dobrega prijatelja mizarja. Ta nam je gredice z veseljem naredil in jih podaril v zameno za glav'co solate. Ko so gredice prispele v vrtec, nismo mogli skriti navdušenja.

Opazili smo, da so gredice premične (na koleščkih), zato smo skočili vanje in preizkusili njihovo vzdržnost. Ker so se odlično obnesle, smo jih odpeljali na igrišče pod okna naše igralnice. Vzgojiteljici sta pripravili načrt, kako in s čim napolniti ekogredice. Uporabili smo zaščitno folijo, veje, lubje in odpadlo listje iz gozda, žagovino, pokošeno travo, zemljo slabše in boljše kakovosti. Vse to smo dobro razrahljali in zalili z vodo. Naslednji dan smo ob pomoči otrok iz sosednje igralnice posejali in posadili: jagode, solato, redkvico, rukolo, blitvo, drobnjak, peteršilj, korenček, čebulo, špinačo in paradižnik. Ob sajenju vrtnin smo se neizmerno zabavali, smejali in bili umazani od glave do peta.

Da ne bi naš trud bil zaman in nam ptički ne bi pozobali vseh semen, smo gredice pokrili s kopreno. Vsakodnevno smo gredice zalivali in opazovali, kaj se v njih dogaja. Prva je na plan pokukala rukola, nato so ji sledili še ostali prijatelji.

18 POLZELAN

Ob sajenju smo se zelo zabavali.

Ker nam je vreme zelo naklonjeno, so naše gredice polne zdravih vrtnin, ki jih sproti pobiramo in okušamo. Če vas zanima in vas srbijo prstki, pridite na obisk in preizkusite naše dobrote.

Otroci iz oddelka 4 z vzgojiteljicama Emo Kotnik �������������������������������������������������������������������������������������������in Tanjo Rovšnik-Voga

JUNIJ 2015

ŠOLA IN VRTEC

Mediacijsko-matematični tabor

22.

maja 2015 smo se vrstniški mediatorji in matematiki, učenci 7., 8. in 9. razredov OŠ Polzela, odpravili na skupen mediacijsko-matematični tabor. Zbrali smo se v petek ob 17. uri na Gori Oljki, kjer so nas pričakali prijazni oskrbniki. Bivanje nam je malo zakuhalo deževno vreme, vendar to ni ustavilo naše dobre volje, prav nasprotno, dobili smo še več energije. Petkov večer je bil bolj sproščen, zato je bil namenjen spoznavanju in ogledu filmov. Zvečer nas je čakala okusna večerja, po njej pa smo nadaljevali s spoznavanjem, ki smo ga začeli prej. Naporen dan, ki je bil za nami, nam ni odvzel moči, zato smo klepetali pozno v noč. V nov dan smo se zbudili razigrani in se zatem počasi odpravili na zajtrk. Po zajtrku smo se igrali socialne igre, potem pa smo odšli vsak svojo pot, mediatorji na mediacijo, matematiki pa k matematičnim nalogam. Dan je hitro mineval in že je bila ura tri popoldne, ko smo se poslovili ter se razšli, vsak z veliko znanja, nazaj domov. �������������������������������������������������������������������������������������� Tajda Prislan, 8. razred

Pletemo mrežo prijateljstva.

Evropska vas v Celju

V

šolo sem prišel čisto običajno, prvi dve uri sem imel pouk. Po malici sem šel k dežurni mizi, tam smo se zbrali za odhod. V jedilnici smo se dogovorili, kako bo vse skupaj potekalo. Za šolo nas je že čakal kombi, vkrcali smo se vanj in se peljali v Celje. V kombiju smo se zabavali. Ko smo prišli v Celje, na Krekov trg, je bilo zelo veliko stojnic, a naša je bila najboljša. Predstavljali smo Poljsko oziroma poljske pravljice. Vsaka šola je predstavljala drugo evropsko državo. Na stojnici so predstavljali njene znamenitosti, vsaka šola pa je nastopila z eno točko na odru.

Pri nas so obiskovalci lahko pokušali kruhke, vzeli pravljico O Štruci in Štručki ter recept, kako speči kruh prijateljstva. Nekaj časa smo se pri stojnici pogovarjali, potem pa smo oblekli kostume. Na glavo smo dobili še mikrofone in že smo bili pripravljeni na nastop. Zaigrali smo predstavo O možu, ki je nesel kruh v pekel (igral sem moža). Po predstavi nas je obiskala še gospa ravnateljica, ki nam je prinesla sladoled. Zelo se je prilegel na ta vroč sončen dan.

Nato smo odšli še malo pogledat po drugih stojnicah, imeli so zelo zanimive ideje. V spominu mi je ostala država Romunija, saj sem tam dobil zelo lep medaljon, všeč pa mi je bila tudi Belgija, ker so tam imeli res vrhunske vaflje, mmmm! Na koncu, ko smo vse pospravili, sta pome prišla ati in mami.

Stojnica Poljske pravljice

Imel sem se zelo imenitno in zahvala gre gospe ravnateljici Bernardki Sopčič ter učiteljicama Majdi Pur in Dobrili Vučenović. ���������������������������������������������������������������������������������Kristjan Turnšek, 4. razred

Zaključek fotografskega leta

28.

maja so imeli mladi fotografi OŠ Polzela slovesen zaključek šolskega leta. Pripravili so prireditev, kjer so peli, plesali, igrali na instrumente, pokazali forme teakwondoja. Posebej za to priložnost so si izmislili pesmico. Odigrali so skeč, ki so ga sami napisali. Vsi fotografi so prejeli medalje. Najboljši trije fotografi, devetošolci Tjaša Likeb, Rok Lešnik in Ines Špindler, so ob fanfarah prejeli pokale.

Vsi so dobili vreče, ki so jih napolnili prijazni sponzorji: A2S Celje, Frizerstvo Zora, Emos, Ožir nogavice, Tuš, Stane Rat, Luka Rojnik, Tovarna nogavic Polzela, Papirnica A4, Avtohiša Kos, Niko Šketa, Pekarna Pocajt, Davidov hram, Mizarstvo Razgoršek. Iskrena hvala sponzorjem, ki so poskrbeli za iskrice v očeh naših mladih fotografov.

Hvala tudi vodstvu šole, saj bi brez njih ne bilo te prireditve, zaradi katere so imeli fotografi nasmeh do ušes.

Fotografije in več informacij najdete na naši spletni strani: http://

fotografiospolzela.weebly.com/

����������������������������������������������������������������������������������������������� Danica Gobec

Mladi fotografi OŠ Polzela z ravnateljico in mentorico Danico Gobec POLZELAN 19

JUNIJ 2015

ŠOLA IN VRTEC

Državni atletski finale v Kopru

Š

olsko leto se bliža h koncu in prav tako tudi šolska športna tekmovanja. 4. 6. 2015 je bilo še zadnje atletsko tekmovanje v tem šolskem letu. V Kopru so se zbrali najboljši učenci in učenke, ki so na občinskih in področnih tekmovanjih dosegli najvišje rezultate. Z OŠ Polzela se je na tekmovanje uvrstilo sedem učencev in učenk. Tekmovali so v teku na 60 m (Gašper Plevčak) in 300 m (Domen Orož), skoku v daljino (Denis Babič in Tina Serdoner), metu vorteksa (Jaka Udrih), suvanju krogle (Dominik Jurak) in štafeti 4 x100 m (Žan Žgank, Domen Orož, Gašper Plevčak, Denis Babič). Naši učenci so z uspešnimi tekmovanji v skoku v daljino in meti začeli ob enajstih. Napetost je postopoma naraščala do petnajstih, ko je bil na urniku štafetni tek 4 x 100 m. Štafeto smo največ vadili in se tudi taktično dobro pripravljali, tako da smo pričakovali zelo dobro uvrstitev na tekmovanju. Po odličnem teku vseh treh tekmovalcev in izjemnem finišu Denisa Babiča so fantje osvojili odlično drugo mesto. Denis je bil naš najuspešnejši tekmovalec, saj je osvojil tudi bronasto medaljo v skoku v daljino.

Učenci in mentorici Lotti Blatnik ter Nanika Cvikl so se po napornem in vročem dnevu atletskega tekmovanja zadovoljni ter ponosni na uspehe vrnili na Polzelo. ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Lotti Blatnik

Mladi planinci OŠ Polzela na Krvavcu

C

eloletna uspešna osvajanja planinskih postojank po Sloveniji v letošnjem šolskem letu smo mladi planinci OŠ Polzela sklenili na Dnevu slovenskih planinskih doživetij na Krvavcu. Trideset mladih planincev z vodniki in mentoricami se je v soboto, 13. 6., v zgodnjih jutranjih urah odpeljalo z avtobusom do kraja Ambrož pod Krvavcem.

Tokrat so se nam v avtobusu pridružili še odrasli planinci s Polzele, iz Andraža, Žalca in Celja. V prijetnem klepetu, hoji in počitku ter opazovanju čudovitih poklonov narave nam je minevala pot do cilja – Tihe doline, kjer je bilo osrednje prizorišče planinskih dogajanj tega dne.

Planinski Z – D – R – A – V – O!

Dobitniki srebrne medalje na državnem atletskem tekmovanju

Na vrhu sem nam je prilegla malica iz nahrbtnika. Kaj hitro pa so se mladi planinci že znašli v utripu različnih dejavnosti, ki so kar vabile, da se v njih preizkusijo. Skupinsko so spretno zavezovali kurje jajce tako dobro, da se ni razbilo, ko je z velike višine padlo na tla. Za nagrado so si prislužili majice s planinskim logotipom. Slikali so na kamne, se z biologinjama podali raziskovat živalstvo in rastlinstvo krvavškega področja ter se sprostili s skakanjem po velikem trampolinu. Zanimiv za mlade planince je bil prikaz reševanja dveh planincev s sedežnice, ki so ga izvedli člani Društva gorske reševalne službe iz Kranja.

Nekaj po štirinajsti uri se je s planinsko himno začela osrednja slavnostna prireditev, ki so jo ozaljšali praporščaki številnih PD iz vse Slovenije, tudi našega.

Polni prijetnih vtisov smo se okrog osemnajste ure pripeljali na Polzelo. Dan je minil v prijetnem medgeneracijskem srečanju planincev.

Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Močan veter in oblaki, ki so se ves dopoldan podili po nebu, nam niso zagrenili planinskih užitkov. Popoldne jih je pregnalo sonce. Verjamem, da je ta dan vsak našel nekaj za svojo dušo. Že sam pogled na prelepo naravo je dovolj, da ti srce zaigra.

Mladi planinci in mentorice se ob koncu šolskega leta zahvaljujemo predsedniku PD Polzela Zoranu Štoku in njegovi ekipi vodnikov za vodenje na vseh planinskih pohodih v letošnjem šolskem letu. Poskrbeli ste, da smo se varno in srečni vračali s planinskih podvigov. Hvala naši ravnateljici, gospe Bernardki Sopčič, ki na nas nikoli ne pozabi.

Dragi mladi planinci, odhajate na zaslužene počitnice. Naša domovina je polna prelepih kotičkov. Morda jih obiščete. Tisti, ki boste v PLANINSKEM TABORU 2015 V LOKVAH, jih boste zagotovo. Kjerkoli vas bo vodila pot, naj bo varen vsak vaš korak! ��������������������������������������������������������������������������������������������������������� Marija Bastl

Valeta generacije 2006—2015

V

ponedeljek, 15. junija, se je s sklepno prireditvijo poslovila še zadnja generacija učencev, rojenih v 20. stoletju. 66 letošnjih devetošolcev je pripravilo kulturno-plesni program, v katerem so pokazali svoja znanja, ki so jih pridobili v času svojega osnovnošolskega izobraževanja, in talente, ki so jih razvijali na poti odraščanja in spreminjanja skozi devet let šolanja.

Na valeti so učenci prejeli zaključna spričevala, poleg tega pa vsako leto ob koncu devetega razreda na Osnovni šoli Polzela podelimo tudi zlata, srebrna in bronasta priznanja šole. Učenci pripravijo vloge z dokazili o dosežkih na različnih področjih. Pri tem upoštevamo Pravilnik za pohvale, priznanja in nagrade Osnovne šole Polzela. Komisija je po skrbnem pregledu vseh prispelih vlog predlagala 7 bronastih, 11 srebrnih in 6 zlatih priznanj. Predlog komisije je potrdil tudi učiteljski zbor. Najuspešnejši devetošolci in devetošolke Matija Atelšek, Pia Gobec, Karmen Petek, Lara Sonjak, Manca Strah in Larisa Zabukovnik, ki so prejeli zlato priznanje, so vpisani tudi v zlato knjigo šole. ������������������������������������������������������������������������������������������������������Bernardka Sopčič 20 POLZELAN

Zlati učenci 2014/15 z ravnateljico Bernardko Sopčič in pomočnico ravnateljice Simono Tomšič

JUNIJ 2015

b

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Dogajalo se je ...

Balinarji s Polzele prvi

Z

a krajane Topolšice je 9. maj trojni praznik, saj takrat praznujejo obletnico konca druge svetovne vojne, dan Evrope in še krajevni praznik. Letos mineva 70 let, odkar so prav na ta dan v Topolšici nemške armadne sile za Jugovzhodno Evropo podpisale kapitulacijo.

Osrednje slovesnosti se je udeležil predsednik Borut Pahor, ki je v svojem govoru poudaril, da moramo biti na Topolšico ponosni, saj je eden izmed petih krajev v Evropi, kjer je Nemčija podpisala brezpogojno kapitulacijo. Ob letošnji 70. obletnici so potekale številne dejavnosti, med katerimi je bil organiziran tudi turnir v balinanju. Udeležilo se ga je šest ekip (Topolšica 1, Topolšica 2, Prebold, Šentjur, Šmartno ob Paki in Polzela). Ekipe so igrale na dveh stezah, in sicer na vsaki stezi po tri, potem pa glede na uvrstitev še med sabo za prva tri mesta. V končni razvrstitvi so prvo mesto dosegli balinarji s Polzele, za kar jim čestitamo. Pokal jim je podelila predsednica KS Topolšica Petra Lipičnik.

Na sliki Frenk Čulk, Stojan Lukan, Petra Lipičnik, Karli Korber in Stane Golubič

��������������������������������������������������������������������������������������������������Manuela Mlakar

Polzelski likovniki v Piranu

D

vanajst članov Likovne sekcije KUD Polzela se nas je odpravilo ustvarjat na Obalo. Od nedelje do torka, od 10. do 12. maja, smo odkrivali piranske vedute, jih lovili v objektive, po možnosti pa slikali kar tam, kjer je kdo videl zanimiv objekt.

Prespali smo v hostlu in Svizovem stanovanju, kjer so cene še dostopne za naše plitve žepe. Čas druženja smo namenili predvsem kulturnemu izobraževanju. Naša Klavdija zelo dobro pozna piranskega župnika mag. Zorka Bajca, ki sam upravlja vseh deset piranskih krščanskih cerkev. Kljub polni zaposlenosti je svoj dragoceni čas posvetil tudi naši skupini. Seveda pa smo si ogledali več galerij piranskih umetnikov. Akademska slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotič, znana tudi zunaj Slovenije, nas je sprejela v svojem ateljeju. Njene stvaritve na steklu so čudovite, še posebno križev pot v cerkvi svetega Jurija z dodatnim petnajstim motivom, ki ga je barvno in kompozicijsko odlično vkomponirala med stare umetnine. Spoznali smo tudi slikarja Angela Bajuka, čigar hčere so tudi slikarke. Svoja umetniška dela nam je razkazal še slikar Gojić. Ob večernem druženju smo meditirali ob knjigi Phila Bosmansa z naslovom Rože sreče moraš saditi sam. Vsak izmed nas je prebral besedilo, ki se je naključno odprlo. Teksti pa so

Likovniki KUD Polzela na Obali

čudoviti napotki za dobre medčloveške odnose in usmerjajo bralca v prave vrednote, ki nas edine lahko osrečujejo. In tako smo se ves čas druženja tudi počutili: povezani, veseli in obogateni. ���������������������������������������������������������������������������������������������������Stanka Kopušar

Odprtje razsvetljave na balinišču

V

četrtek, 4. junija, so balinarji končno dočakali novo razsvetljavo na balinišču športnega parka na Polzeli, kjer potekajo vse domače tekme Štajerske lige v balinanju. Navzoče sta nagovorila župan Jože Kužnik in Karli Korber, ki klub vseskozi uspešno vodi. Prireditve se je udeležil tudi Matjaž Murgelj, višji svetovalec za infrastrukturo in komunalo, ki je bil za novo pridobitev prav tako zaslužen. Čast prvega meta pod novimi žarometi je imel župan Občine Polzela. Ker so štirje člani (Karli Korber, Marjan Galjot, Minka Vajncerl in Stane Golubič) praznovali okrogli jubilej, trije 70 in eden 60 let, vsi skupaj torej 270 let, so slavljenci poskrbeli tudi za pogostitev vseh navzočih, in ta se je nadaljevala pozno v noč.

Balinarji pa so novo razsvetljavo preizkusili naslednji dan na tekmi 10. kroga Štajerske lige, ko so premagali nasprotnike iz Slovenskih Konjic kar z 8 : 0. Čestitamo jim za visoko zmago in želimo, da nova razsvetljava še dolgo spremlja njihove uspehe. �������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Manuela Mlakar

Odprtje razsvetljave balinišča POLZELAN 21

JUNIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Koncert Pihalnega orkestra KGD Cecilija Polzela

V

soboto, 16. maja, smo v Kulturnem domu prisluhnili tradicionalnemu letnemu koncertu Pihalnega orkestra KGD Cecilija Polzela. Glasbeniki so izvajali program resne in zabavne glasbe. Umetniški vodja orkestra je Gašper Smisl, ki je s svojimi komičnimi vložki nasmejal do zadnjega kotička polno dvorano poslušalcev. Tridesetčlanski pihalni orkester KGD Cecilija deluje na Polzeli od leta 2012 in je pomemben člen kulturnih dogajanj v občini.

Pihalni orkester KGD Cecilija Polzela z umetniškim vodjem Gašperjem Smislom

����������������������������������������������������������������������������������������������Stanko Podbregar

„Bomo eno zapeli“ na Gori Oljki Pevski zbori, male vokalne in vokalno-instrumentalne skupine Občine Polzela so se v nedeljo, 17. maja, ponovno srečali v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki. Na tokratnem že 17. srečanju je sodelovalo približno 220 nastopajočih, od tega kar petina otrok.

MePZ Oljka Polzela z umetniškim vodjem Markom Slokarjem

P

redvsem pesmi, ki jih zapojejo naši najmlajši, vedno sežejo do srca.

Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki Polzela je prireditev tudi slovesno odprl. Sledili so: Mešani pevski zbor KUD Polzela, Mladinski pevski zbor OŠ Polzela, Vokalni kvintet Lastovka Polzela, Vokalno-instrumentalna skupina Marpole Polzela, Župnijski mešani pevski zbor Polzela, Vokalno-instrumentalna skupina Margareta Polzela, Mešani pevski zbor Andraž, Moški pevski zbor Polzela, Cerkveni mešani pevski zbor Andraž in Mešani pevski zbor Oljka Polzela. Zadnja leta srečanje s svojim nastopom popestri tudi Pihalni orkester KGD Cecilija Polzela.

Tokrat so program sklenili z Avsenikovo Golico, kar je dodatno očaralo publiko. Številni obiskovalci, ki jih je na Goro Oljko privabilo tudi prijetno spomladansko vreme, so tako uživali in spoznavali delček ustvarjanja naših občanov, ki bogatijo kulturno življenje občine. Na že tako privlačno sestavljenem repertoarju ljudskih in umetnih pesmi ter priredb pa so se znašle tudi priredbe novejših ustvarjalcev – tudi Shakire in Pink, kar tovrstno ustvarjanje še bolj približuje mlajšim generacijam.

Program je povezovala Sabina Florjanc Dolinšek. ��������������������������������������������������������������������������������������������������Manuela Mlakar

Domen Zabukovnik, uspešen član slovenske taekwondo reprezentance Petnajstletni Andražan Domen Zabukovnik, član slovenske taekwondo reprezentance, se je zadnji teden v aprilu udeležil evropskega prvenstva v mestu Andria v Italiji, kjer so s svojo ekipo v kategoriji »ekipno forme mladinci« dosegli odlično drugo mesto.

D

omen Zabukovnik že deveto leto trenira v klubu Skala Velenje.

V povprečju se na leto udeleži desetih tekem na mednarodnih ravneh, kjer posega po najvišjih rezultatih. V svoji zbirki ima več kot 70 medalj in štiri pokale. Najbolj ponosen je na dosežek iz češkega Nymburga, kjer je dosegel prvo mesto v borbah (kategorija dečki, 165 cm) in drugo mesto v formah (kategorija dečki, rdeči pas) ter tako postal tudi najboljši deček tekmovanja. Državne pomoči pri tem športu skorajda ni, tako da večino finančnih bremen nosijo starši. Startnine, namestitve in hrano na tekmah si morajo torej tekmovalci zagotoviti sami.

Občina Polzela, z izjemnim posluhom župana Jožeta Kužnika, je obetavnemu mlademu športniku finančno pomagala že drugič, kar je družino Zabukovnik razbremenilo, zato se za srčnost, ki jo izkazuje Občina, lepo zahvaljujejo.

Domen Zabukovnik je odločen, da bo na tej poti vztrajal, zato bo svoje srednješolsko šolanje nadaljeval na športnem oddelku velenjske gimnazije. Zaveda se, da se samo od športa ne da preživeti. Prav tako jih tudi trenerji v klubu spodbujajo k temu, da šolo postavljajo na prvo mesto. Šele ko imajo dobre ocene, se treninga lahko udeležijo.

Pridnega učenca Domna zanimajo tudi tuji jeziki, sicer pa ves svoj prosti čas preživi na treningih, ki jih ima pet do sedemkrat na teden.

22 POLZELAN

Domen Zabukovnik (drugi z leve) z ekipo

Z ekipo, s katero trenira, so zelo povezani, so tudi dobri prijatelji in držijo skupaj, kar se zagotovo pozna tudi pri rezultatih, ki jih dosegajo. �������������������������������������������������������������������������������������������������Klavdija L. Tomažič

JUNIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Načrti Društva ljubiteljev kulturne dediščine za leto 2015

P

Društvo ljubiteljev kulturne dediščine je aprila začelo načrtovana fotografiranja za leto 2015. Poleg drugih objektov v različnih krajih po Sloveniji bomo iz zraka fotografirali tudi Polzelo z njenimi zaselki.

riložena fotografija prikazuje industrijski del Ločice, kar je začetek projekta »Polzela z zaselki«.

Poskušali bomo fotografirati prav vse zaselke, ki tvorijo Občino Polzela. Želimo si, da bi vsi prebivalci naše občine lahko prepoznali naravne lepote okolja, v katerem živimo. Po razstavi z naslovom »Polzela, kot jo vidijo ptice«, ki je bila leta 2013 na gradu Komenda, imamo letos namen predstaviti zaselke Polzele, fotografirane v glavnem iz letala, saj lahko tako naredimo posnetke širših območij. Predvidoma oktobra bo izšla knjiga o Celju, s poudarkom na fotografijah, posnetih prek radijsko vodene platforme, in posnetkih iz letala, ki smo jih zbirali in arhivirali več kot 12 let. Knjigo bo z zgodovinskimi in drugimi komentarji opremil mag. Damir Žerič, univ. dipl. zgodovinar, kustos v Pokrajinskem muzeju Celje, muzeju, ki je v tej knjigi prepoznal zanimivo in za Celje še nepredstavljeno tematiko. Veselimo se, da bo naše dolgoletno delo na področju fotografiranja iz zraka po več člankih in samostojnih razstavah predstavljeno še v knjižni obliki.

Industrijski del Ločice

��������������������������������������������������������������������� Bojan Plevčak

Binkoštna nedelja na Gori Oljki

Binkoštni ponedeljek

Ž

N

e od nekdaj je binkoštna nedelja poleg velike noči pomenila velik praznik. Po krščanskem izročilu so na ta dan apostoli prejeli darove sv. Duha. V današnjem času mladi prejmejo darove sv. Duha pri birmi. Kot lahko preberemo v starejših knjigah, so nekdaj v kmečkih družinah k molitvi dodali še očenaš, v čast sv. Duhu, za zdravo pamet. Vedno bolj se srečujemo z dejstvi, da smo v sodobnem času zelo potrebni zdrave kmečke pameti, kar zatrjujejo celo nekateri poslanci med svojim govorom v Državnem zboru. Slovesna maša na binkoštno nedeljo je bila v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki. Maševal je župnik gospod Jože, na koru pa je prepeval cerkveni mešani pevski zbor iz Andraža.

V Slomškovih drobtinicah je zapisano: »Kdor krščanske nauke dobro pozna, pa tudi po njih živi, svoje delo razume, v svojem stanu zadovoljno živi, križe in težave rad potrpi, več za nebesa kakor za posvetne skrbi – tak je tempelj svetega Duha.« ��������������������������������������������������������������������������������������� Stanko Novak

a binkoštni ponedeljek je Moški pevski zbor Polzela romal k cerkvi sv. Duha pod Olševo nad Solčavo. Takrat je namreč za to cerkvico, ki je na višini okrog 1250 m, žegnanje, ki se ga udeleži veliko Slovencev iz avstrijske strani iz okolice Globasnice in Železne Kaple. V Avstriji je binkoštni ponedeljek državni praznik. Letošnje romanje moškega pevskega zbora je bilo že trideseto po vrsti.

Spominjam se prvega romanja leta 1985. Cerkev je bila nekako zapuščena, kajti ob njej je bila karavla – obmejna stražarnica, polna vojakov. Da smo lahko prepevali v cerkvi pri maši, so morali domačini dobiti dovoljenje od pristojne komande JLA. Skozi leta je bila slovesnost na binkoštni ponedeljek vedno bolj obiskana, pa tudi domačini so obnovili zunanjo fasado cerkve in popravili orgle.

Romanje moškega pevskega zbora pomeni nekakšen družinski izlet, saj gredo s pevci tudi njihovi družinski člani. Druženje smo nadaljevali na turistični kmetiji Rogar. Za jedačo in pijačo, ki je ob druženju obvezna, pa so Franci in Marta Uratnik ter Matej Zmrzlak - Mato vsa ta leta nepogrešljivi skrbniki. Pesem tudi ob druženju ni utihnila, saj se nam radi pridružijo pevci onstran državne meje. ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������Stanko Novak

Umetnost naju bogati in povezuje

V

avli gradu Komenda na Polzeli sta 22. maja na ogled postavila svoja likovna dela Lilijana in Darko Ocvirk. Združila ju je ljubezen do slikanja, in prav likovna ustvarjalnost njuno zvezo še bolj bogati ter utrjuje. Darko najraje portretira obraze, pri čemer mu uspe poleg izjemne podobnosti prikazati tudi čustva, kar je zelo zahtevna veščina. Slika tudi akte, živali, tihožitja in naravo.

Njegovi vzorniki so slikarji čistega realizma, kot sta akademski slikar Rudi Španzl in španski slikar Vicente Romero. V likovni sekciji KUD Polzela je spoznal tudi svojo ženo Lilijano. Lilijano privlačita impresionizem in postimpresionizem, zato najraje slika naravo, morske motive in tihožitja. Darko je hvaležen likovni pedagoginji Regini Mratinkovič, ki ga je že v osnovni šoli likovno usmerjala, oba pa sta pohvalila pridobitve na likovnih delavnicah akademskega slikarja Stojana Kneževiča. Na odprtju razstave je o razstavljavcih, njunem življenju in njunih delih govorila članica likovne sekcije Stanka Kopušar. Glasbeni program sta izvajali učenki glasbene šole Risto Savin Žalec, Vita Sonjak na klavirju in Lara Sonjak na violini, njuna mentorja sta profesorica Melita Estigarribia in profesor Andraž Slakan.

Predsednik KUD Polzela Marko Slokar je pozdravil številne navzoče, razstavljavcema čestital in izrazil zadovoljstvo, da sta postavila na ogled svoja likovna dela zakonca, člana domače likovne sekcije.

Na sliki umetnika Lilijana in Darko Ocvirk

�������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Stanka Kopušar in Mojca Korošec POLZELAN 23

JUNIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Na SPOT-u najuspešnejša planinska društva iz Savinjske lige

V

soboto in nedeljo, 23. in 24. maja, je v okolici Rakitne potekalo državno prvenstvo v planinski orientaciji, imenovano Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. Na njem so se pomerile najboljše ekipe s področnih tekmovanj, prav tako so se pomerili planinci, orientacijski navdušenci. V 11 kategorijah je sodelovalo 27 planinskih društev in ena osnovna šola. Skupaj je bilo 73 ekip z 295 tekmovalci. Organizirana orientacija je letos slavila 60-letnico. Vrhunec celoletnega udejstvovanja je Slovensko planinsko tekmovanje (SPOT), na katerem so letos nastopile najboljše ekipe s področnih orientacijskih tekmovanj v sedmih kategorijah (od osnovnošolskih pa vse do odraslih in družinske kategorije) ter v treh odprtih kategorijah. Slovensko planinsko tekmovanje je potekalo na lažji, enodnevni trasi, in zahtevnejši, dvodnevni. Organizacija je potekala v področni ligi Zasavje v sodelovanju z MK PZS. Po tradiciji so bila najuspešnejša planinska društva iz Savinjske lige, ki je tudi najštevilnejša po sodelujočih ekipah na področnih tekmovanjih. Start dvodnevne tekme je bil ob 9. uri pri OŠ Izlake, cilj pa v gasilskem domu v Kandršah. Start in cilj enodnevne tekme je bil pri gasilskem domu v Kandršah. Tekmovanje se je končalo ob 17.30 s podelitvijo priznanj in praktičnimi nagradami prvim trem

„Trojka, trojkica“ nasmejala gledalce Gledališka skupina KUD Polzela je v nedeljo, 24. maja, v Kulturnem domu uprizorila premiero komedije „Trojka, trojkica“.

Režiser Matjaž Jeršič je odrsko delo Alfonsa Kumra označil kot novo vrsto komedije, ki ne obravnava politične, ampak socialno plat življenja običajnih ljudi.

Tekmovalci ekipe PD Polzela

uvrščenim ekipam ter pozdravnim govorom predsednika Planinske zveze Bojanom Rotovnikom. ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Zoran Štok

K

omedija, ki na trenutke postane že kriminalka, se dogaja v manjšem podjetju za izdelavo damskega perila, katerega direktor se odloči, da bo poslovanje reorganiziral. Ker to ogrozi najnižja delovna mesta, prizadeti kujejo načrt, kako direktorja odžagati. Najlažje bi seveda bilo, če bi mu naprtili gospodarski prekršek ali kak drug sramoten greh. Pri svojih dejanjih se zapletajo v polresnice, namigovanja in prikrivanja, kar povzroči niz nesporazumov, preobratov in smešnih situacij, vse do presenetljivega razpleta kriminalne zgodbe ter ljubezenske afere.

V komediji nastopajo Dani Pfeifer, Vlasta Pšaker, Vlado Marjetič, Igor Pungartnik, Tamara Hren, Matija Marjetič, Andreja Lesjak, Jaka Jeršič in Angelca Mastnak.

Ob uspešnem zaključku premierne uprizoritve so igralci odprli zasluženo penino. Predsednica gledališke skupine KUD Polzela Urška Jeršič, ki je bila na svojo ekipo upravičeno ponosna, je vsakemu posebej čestitala in jim podelila rdeč nagelj, nagovorila pa je tudi gledalce.

Obiskovalci, ki so bili nad igro navdušeni, so jih nagradili z dolgim in bučnim aplavzom. Vse, ki ste premiero 24. maja in ponovitev 31. maja zamudili, pa gledališka skupina KUD Polzela vabi na festival »Poletni gledališki večeri v Kopru 2015«, na katerem gostuje 18. avgusta 2015, ob 20. uri na Martinčevem trgu v Kopru.

Ekipa po uspešno izvedeni premieri

��������������������������������������������������������������������������������������������������Manuela Mlakar

V tretjo sezono poletnih večerov na Komendi z Vokalno skupino Draž

V

petek, 29. maja, je na gradu Komenda že zadišalo po poletju, po sproščenem dopustu nekje ob morju … Z nami je bila Vokalna skupina Draž iz Andraža, ki nam je pripravila večer dalmatinskih napevov, tako smo lahko slišali uspešnice, kot so Konobo moja, Oči boje lavande, Anđele moj, Niko se ne smije kao ti in številne druge. Dobro obiskan poletni večer je dokaz, da ljudje potrebujejo tovrstne dogodke. Za sodelovanje pri izvedbi se zahvaljujemo Turističnemu društvu Občine Polzela, Kulturnemu društvu Andraž, Gostilnici Malteški hram in Občini Polzela. V organizaciji ZKTŠ se bodo dogodki v okviru poletnih večerov še zvrstili. ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Klavdija L. Tomažič 24 POLZELAN

Člani VS Draž med nastopom

JUNIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Območni mnogoboj 2015 Letošnji območni mnogoboj je potekal v Andražu nad Polzelo, natančneje v Jajčah.

Prostor za izvedbo tekmovanja so nam zagotovile družine Jelen, Kolšek, Melanšek in Zabukovnik, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Organizirala ga je Četa zelenega zlata Polzela, v sodelovanju z rodom Pusti grad Šoštanj.

Z

ačeli smo v petek, 29. maja, ob 17. uri, končali pa v soboto, 30. maja, okrog 16. ure. Mnogoboj je taborniško tekmovanje, na katerem se mladi taborniki preizkušajo v pridobljenih taborniških znanjih in veščinah. To tekmovanje poteka vsako leto na področni in državni ravni, namenjeno pa je prav vsem starostnim vejam tabornikov. Tekmovalne panoge se razlikujejo po zahtevnosti za različne starosti. Tako najmlajši postavljajo šotor iz ene šotorke, nato iz dveh, treh, najstarejši pa postavljajo pravi šotor ali pa kar pionirski objekt – signalni stolp. Ekipe se pomerijo tudi v signaliziranju (po Morseju in s semaforjem), v lokostrelstvu, šaljivih nalogah ter na spretnostnih poligonih, prav vse kategorije pa se odpravijo

Utrinki s tabora

tudi na takšen ali drugačen orientacijski pohod.

Območnega mnogoboja se je udeležilo kar 240 otrok iz Koroške in Savinjsko-šaleške regije, 33 sodnikov in več kot 40 organizatorjev, ki so priskočili na pomoč pri hrani, prevozu in organizaciji. V soboto sta nas prišla pozdravit tudi ravnateljica polzelske osnovne šole Bernardka

Sopčič in župan Občine Polzela Jože Kužnik.

Vreme nam je bilo naklonjeno tako v petek kot soboto, tako da smo se lahko dodobra naužili sončnih žarkov. Mnogoboj smo sklenili s podelitvijo priznanj in nagrad vsem ekipam. �����������������������������������������������������������Katja Novak

Srečanje z Nežo Maurer na njeni rojstni domačiji V soboto, 30. maja, je na povabilo Turističnega društva Občine Polzela svojo rojstno domačijo v Podvinu obiskala pesnica, pisateljica, publicistka, častna občanka Občine Polzela in Slovenka leta Neža Maurer.

Ž

e ko sva se peljali s Polzele proti Podvinu, so jo preplavila čustva in spomini na domačije, mimo katerih je pred več kot sedemdesetimi leti hodila v šolo na Polzelo, pozneje na železniško postajo, od koder se je z vlakom vozila v šolo v Žalec, domov pa se je vsak dan vračala peš. Ob pogledu na svojo rojstno hišo, ki je ni videla že nekaj let, je dejala: »Veste, meni je vseeno, čigava je hiša, samo da še stoji. Če jo podrete, je tako, kot bi mi odrezali roko.« Skrbno si je ogledala notranjost hiše, se z rokami dotikala kosov pohištva in pripovedovala, kje je pisala domače naloge, kje so spali mama, stari oče in stric, katera hišna opravila je opravljala kot otrok, in še in še je bilo spominov. Številni obiskovalci so jo pričakali pod obnovljenim kozolcem in vsak izmed njih ji je želel stisniti roko ter jo pozdraviti v njenem rojstnem kraju. Najbolj se je razveselila srečanja s sorodniki in sošolko Tomaževo Mici, s katero se nista in nista mogli naklepetati. V uro in pol dolgem pogovoru, ki ga je skrbno pripravila in vodila Jolanda Železnik, smo poslušalci prisluhnili Nežinim zgodbam iz otroštva, o prijateljstvu, dogodivščinam iz šolskih klopi, ljubezni do knjig, ki so jih imeli v dveh polnih skrinjah, in ravno ta ljubezen do knjig je njeno življenjsko vodilo. V njenem pripovedovanju so se ves čas prepletali njena iskrivost, hudomušnost, ljubezen do slovenske zemlje in ljudi. Ob koncu pogovora je bila moja osrednja misel, za koliko lepih

Še smo dobrodelni

R

KS – Območno združenje Žalec, Krajevna organizacija RK Polzela, Karitas Polzela in ZKTŠ Polzela so v sklopu organizacijskega odbora za izvedbo Dobrosrčnega gonga za Borisa Rovšnika in Branka Kočevarja poleg 365 evrov, zbranih na prireditvi, zbrali še 1700 evrov

Alenka Žnidar, Neža Maurer in Jolanda Železnik pred Nežino rojstno hišo

trenutkov in lepih odnosov so pri vsej sodobni tehnologiji prikrajšane mlade generacije. Kakšne spomine si bodo delili čez nekaj generacij; morda o tem, kaj so napisali na Facebooku, na Twitterju. Prikrajšani so za tisto, kar nas naredi človeške – za odnose in za čustva. Dopoldne, preživeto z Nežo Maurer, nam je dalo prav to. Zelo sem ji hvaležna, in z mano tudi vsi, ki so bili njeni gostje oziroma poslušalci. ������������������������������������������������������������������������������������������������������ Alenka Žnidar in jih namenili nakupu invalidskega skuterja za Branka Kočevarja. RKS je prispeval 300 evrov za fizioterapijo Borisa Rovšnika. Sredstva so z medijsko podporo časopisa Dnevnik podarili ljudje iz vse Slovenije, za kar se jim v imenu obeh prejemnikov iskreno zahvaljujemo. ����������������������������������������������������������������������������������������������� Matjaž Črešnovar POLZELAN 25

JUNIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

17. srečanje malih vokalnih skupin na gradu Komenda

V

soboto, 6. junija, je v organizaciji KUD Polzela in v sodelovanju z Občino Polzela ter ZKTŠ Polzela na gradu Komenda potekalo že 17. srečanje malih vokalnih skupin. Ideja o takšnem srečanju se je porodila pred leti ob 10-letnici vokalnega kvinteta Lastovka Polzela, ki jo je ta s priložnostnim koncertom obeležil na Vimperku.

Ob lepem vremenu in v naravi ob cerkvici na Vimperku je takratni jubilejni koncert ponudil prijetno druženje pevcev s poslušalci, ki se je z družabnim srečanjem nadaljevalo tudi po uradnem delu. Pevci vokalnega kvinteta Lastovka so si takrat dejali, da bi zagotovo bilo lepo, če bi se nastopu pridružilo še več skupin. Ideja je zorela in leta 1999 so se začela srečanja, ki so v letnem programu KUD Polzela postala stalnica. Nekaj let je bilo srečanje na Vimperku, zapelo se je tudi v atriju graščine Šenek, ob slabem vremenu so se pevci družili v Kulturnem domu na Polzeli, zadnja leta pa srečanje gosti grad Komenda – prvi dve izvedbi zaradi dežja v svoji poročni dvorani, zadnji dve pa v lepem poletnem večeru na grajskem dvorišču. Srečanje so lepo sprejele tudi male vokalne skupine iz ožje in širše okolice in pevci se radi vračajo.

Letos je nastopalo osem skupin: Vokalni kvintet Lastovka Polzela – umetniški vodja Franci Ogris, Mozirski koledniki – umetniška vodja Jelka Repenšek, Sekstet Gomilsko – umetniška vodja Tjaša Ribizel, Vokalna skupina Candela Petrovče – umetniška vodja Vesna Štraus, Andraški

Povezovalka Urška Jeršič, predsednik KUD Polzela Marko Slokar in Vokalni kvintet Lastovka Polzela

oktet – umetniški vodja Julij Pačnik, Ljudski pevci iz Tepanja – vodja Štefka Kovše, Kvartet Grče Dobrna – umetniški vodja Janez Kolerič in Oktet sv. Mihaela Vransko – umetniški vodja Franc Lesjak. Program je povezovala Urška Jeršič. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������Marko Slokar

Zaključni nastop glasbene šole Cecilija

V

sredo, 10. junija, sta bila v glasbeni šoli Cecilija dva javna zaključna nastopa. Predstavili so se učenci od prvega do šestega letnika šolanja. Izvajali so skladbe avtorjev klasične in popularne glasbe. Poslušalci so njihovo izvajanje spremljali z velikim zanimanjem in jih nagradili z močnim aplavzom. Med šolskim letom so izvedli šest podobnih nastopov.

Učenci GŠ Cecilija z mentorji

�����������������������������������Stanko Podbregar

Tekmovanje upokojencev celjske pokrajine v elektronskem pikadu

D

ruštvo upokojencev Andraž je 9. junija organiziralo in gostilo tekmovanje v elektronskem pikadu PZDU Celje. Tekmovanja se je udeležilo 12 društev z 10 ženskimi in 12 moškimi ekipami. Poleg tekmovalcev je 19 članov DU Andraž poskrbelo za prijetno in dobro počutje vseh 115 udeležencev. Med seboj se je pomerilo 92 tekmovalk in tekmovalcev.

Znanje in izkušnje ter sreča in trenutna zbranost so prinesli naslednje rezultate: ekipno moški: 1. mesto DU Šempeter (2864 točk), 2. mesto DU Bočna 1 (2511 točk), 3. mesto DU Andraž (2409 točk); ekipno ženske: 1. mesto DU Mozirje (2269 točk), 2. mesto DU Šempeter (2269 točk), 3. mesto DU Bočna (2251 točk), 4. mesto DU Andraž (2241 točk). Med posamezniki so se najbolje odrezali: Stane Grabner s 794 točkami iz DU Šempeter, Ciril Jelen s 762 točkami iz DU Šempeter, ter Drago Jamnikar s 721 točkami iz DU Andraž. Med posameznicami so slavile: Andreja Fužir s 777 točkami iz DU Šempeter, Irena Krk s 758 točkami iz DU Andraž in Majda Žmavc s 659 točkami iz DU Bočna. Priznanja, medalje in pokale so skupaj z županom Občine Polzela Jožetom Kužnikom in predstavnikom PZDU Celje Danijem Vovkom podelili vodja tekmovanja Drago Jamnikar, predsednik društva Anton Mešič in članica Tilka Kreslin.

26 POLZELAN

Župan Jože Kužnik z zmagovalno ekipo DU Šempeter

�����������������������������������������������������������������������������������������������������������Srečko Rajh

JUNIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Srečanje planincev na Krvavcu

V

soboto, 13. junija, smo se ob 7. uri zjutraj andraški planinci skupaj s polzelskimi in najmlajšimi planinci OŠ Polzela z avtobusom odpeljali proti Krvavcu (1853 m), kjer je potekalo srečanje planincev Slovenije. Starejši planinci smo pot začeli pri spodnji postaji žičnice, mlajši pa pri Planini Jezerca. �������������������������������������������Evgen Tominšek

Polzelski in andraški planinci

Malteški praznik na Polzeli V soboto, 13. junija, je v organizaciji ZKTŠ Polzela in pod pokroviteljstvom Občine Polzela potekalo celodnevno malteško praznovanje. Tokrat smo organizatorji dva dogodka združili v celodnevno dogajanje na gradu Komenda na Polzeli.

T

Pestro dogajanje na srednjeveškem dnevu

ako se je dopoldne zgodil že tretji Malteški bal princev in princesk. V bogatem kulturnem programu, ki je potekal na glavnem odru, je sodelovala Glasbena šola Risto Savin Žalec s pevskimi nastopi, ekipa »Otroške sanje« je poskrbela za animacijo otrok, obrazne poslikave, lepotilni kotiček, igrice … Teater Cizamo je otroke navdušil s predstavo »Najboljši cirkus za otroke«, pripravil tekmovanje v žongliranju in poskrbel za preostale zabavne delavnice na drugih prizoriščih. S spremljevalnim programom na srednjeveških stojnicah so obiskovalci lahko izbirali med raznovrstno ponudbo ročno narejenih mehkih igrač, nakita, oblačil, okušali so zdravo prehrano in preizkušali izdelke za zaščito pred sončnimi žarki … Otroci so v pravljično obarvanem dopoldnevu lahko uživali v brezplačni vožnji s kočijo Malteške konjenice Polzela, se posladkali s palačinkami Gostilnice Malteški hram, organizatorji pa smo poskrbeli še za praktične nagrade.

Z društvi Občine Polzela ter OŠ Polzela smo popoldne izpeljali že tradicionalni Malteški pozdrav poletju. V srednjeveški opravi se je med obiskovalce do osrednjega prizorišča sprehodila grajska gospoda. Prireditev je ob zvokih fanfar ter z dvigom polzelske zastave svečano odprl in navzoče prijazno nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik, tokrat v vlogi grajskega gospoda.

Dogajanje se je nadaljevalo z delavnicami srednjeveških plesov, ustvarjanjem polzelskih likovnikov na grajskem obzidju, bogato srednjeveško tržnico, animacijo otrok na srednjeveških delavnicah, pri srednjeveški pisarki … Spet je navdušil Teater Cizamo s srednjeveškim glumaškim programom. Za vse obiskovalce je bila zagotovljena žumrca, postrežena v glinenih posodah, ki so jo pripravili člani GMD Polzela, otroci pa so se posladkali z brezplačnim pražencem. Prireditev se je sklenila ob zvokih skupine Gemaj. ����������������������������������������������� Klavdija L. Tomažič POLZELAN 27

JUNIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Novost na področju turistične signalizacije v Občini Polzela

G

rad Komenda bo odslej še lažje najti, saj smo ob regionalni cesti v naselju Ločica ob Savinji za krožiščem ter v Šempetru in Preboldu pred krožiščem in za njim postavili tri obvestilne table.

Zaradi birokratskih ovir je bila uresničitev zastavljenega cilja izpolnjena šele po dveh letih. Potencialne obiskovalce smo na grad želeli opozoriti tudi že pred avtocestnim odsekom za Šempeter iz smeri Ljubljane. Ker pa je grad Komenda kulturni spomenik lokalnega, in ne državnega pomena, nam to žal ni uspelo. ���������������������������������������������������������������������������������������������Klavdija L. Tomažič

Nova obvestilna tabla

Koncert učencev solopetja Glasbene šole Risto Savin Žalec

V

petek, 5. junija, je na gradu Komenda na Polzeli potekal koncert „Pred mano je poletje“. Učenci solopetja Glasbene šole Risto Savin Žalec iz razreda profesorice Biljane Ivanović so predstavili svoj letni napredek z arijami, samospevi, tujimi in domačimi popevkami.

S skladbama Vrtiljak in Presenečenja se je predstavil tudi pevski zbor Glasbene šole Risto Savin Žalec. Krasen koncert so dodatno popestrile tudi dobrote, ki so jih pripravili skrbni starši. ���������������������������������������������������������������������������������������������������Biljana Ivanović

Učenci solopetja v grajskem ambientu

Ustanovitev Mladinskega društva Polzela

V

Občini Polzela imamo zelo pestro društveno delovanje, kar zagotovo blagodejno vpliva na našo skupnost. Skozi naše šolanje v srednji šoli pa smo vendarle pogrešali ravno društvo, ki bi pod streho združevalo večje število mladih in bi jih spodbujalo k aktivnejšemu družbenemu delovanju. Tako je padla odločitev, da po končani srednji šoli sami ustanovimo društvo. Zato smo na začetku letošnjega leta ustanovili Mladinsko društvo Polzela. Že takoj na začetku smo dobili izjemno veliko podpore – v prvih treh dneh delovanja smo namreč pridobili kar 40 novih članov.

V naslednjih nekaj mesecih smo si nato s pomočjo donacij članov, sorodnih društev in s podporo Občine Polzela uredili delovne prostore, izvedli spoznavni večer, uredili članske izkaznice, pridobili ugodnosti za naše člane ter začeli snovati dogodke za letošnje in prihodnje leto.

Naše društvo bo tako delovalo za vse mlade in za njih organiziralo razne zanimive dogodke. Vsi mladi ste zato vljudno vabljeni, da se včlanite in aktivno sodelujete pri soustvarjanju. Več kot nas bo, večje cilje si bomo lahko zastavili, od tega pa bomo imeli na koncu korist vsi.

Slovesnost: Telovska procesija

P

raznik svetega Rešnjega telesa ali telovo je za vso Cerkev ukazal papež Urban IV. leta 1264, vendar procesija v tem odloku ni omenjena. Narekovala jo je hvaležna ljudska vera. Tudi v naši polzelski župniji je bila v četrtek na praznik svetega Rešnjega telesa po večerni maši procesija. Na postavljenih štirih oltarjih (štiri strani neba), je gospod župnik bral odlomke štirih evangelijev, ki govorijo o sveti evharistiji.

Pevci so zapeli: »Roke, srca povzdignimo, za svet blagoslov prosimo …« Nato je gospod župnik pri blagoslovu z Najsvetejšim v monštranci molil: »Nebeški blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove. V imenu Očeta 28 POLZELAN

Člani novoustanovljenega društva

����������������������������������������������������������������������������������������������������Lovro Bezenšek

in Sina in svetega Duha.« To leto so v procesiji sodelovali tudi letošnji prvoobhajanci v belih oblekah. Spominjam se, da je pred davnimi leti šla telovska procesija skozi Polzelo z evangeliji pri Žiganovi kapeli pri šoli, pri Cimpermanovi kapeli, pri Jakovčevi kapeli pod Šenekom in pri Mešičevi kapeli pri pokopališču. Vendar je pozneje vse gostejši promet skozi Polzelo to onemogočil. Z obnovo evharističnega križa v Založah je bila nekaj let procesija od Brbonove kapele do evharističnega križa.

Ker pa je bil predvsem za starejše ta hrib prenaporen in se procesije niso mogli udeležiti, je župnijski pastoralni svet sklenil, da bo slovesnost telovske procesije potekala okoli župnijske cerkve. ������������������������������������������������������������������������������������������������������ Stanko Novak

JUNIJ 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Nova razstava likovnih del na gradu Komenda

M

ati in hči, dve ljubiteljski slikarki, dve ustvarjalki z močno energijo, Kristina Kočevar in Klavdija Sitar, sta v petek, 12. junija 2015, pod okriljem ZKTŠ Polzela, v avli gradu Komenda na ogled postavili svoja likovna dela. Obe sta članici likovne sekcije KUD Polzela, Kristina že več kot 16 let, Klavdija pa se ji je pridružila dobro leto nazaj.

Kristini je tehnika olja tista, s katero največ ustvarja, Klavdija pa je predana akrilu. Družinske vezi Kočevarjevih in Sitarjevih so prepletene s srčnostjo in čutnostjo, kar izžarevajo tudi likovna dela, ki bodo na Komendi na ogled postavljena do 2. julija 2015.

Obe likovnici je pozdravila predsednica polzelske likovne sekcije Mojca Korošec, za glasbeni program je poskrbel virtuoz na harmoniki Zmago Štih, strokovno pa je dela označil Borut Sitar. ���������������������������������������������������������������������������������������������Klavdija L. Tomažič

Likovna dela, namenjena v dobrodelni sklad

Zaključek akcije »Radi delamo dobro«

Ž

e drugo leto zapored je skupina Mercator pripravila akcijo z naslovom »Radi delamo dobro«. V tej akciji smo sodelovali tudi polzelski gasilci, skupaj z Vrtcem Polzela in skavti Prebolda ter Polzele. Vsak, ki je opravil nakup v Mercatorjevi trgovini na Polzeli, je ob koncu nakupa prejel žeton, ki ga je vrgel v skrinjice, postavljene na mesto ob izhodu iz trgovine. Akcija je potekala aprila v stotih izbranih Mercatorjevih trgovinah. Potegovali smo se za bon v vrednosti tisoč evrov. Vsako društvo je moralo konkretno opisati projekt, za katerega bo ta denar namenjen. Mercator je z akcijo želel poudariti skrb za kupce in okrepiti sobivanje z okoljem, v katerem ta društva, zavodi delujejo.

V torek, 26. maja 2015, je potekala uradna podelitev bona. Gasilci smo tako na ogled postavili naša vozila, opremo, prikazali smo vajo z gašenjem požara v kuhinji, predstavili defibrilator ter seveda našo knjigo z naslovom 110 let gasilstva na območju Občine Polzela, ki smo jo izdali ob našem lanskem 110-letnem jubileju. Na lep in preprost način smo se zahvalili vsem, ki so glasovali za naše društvo. Predstavili so se tudi skavti Prebolda in Polzele ter otroci iz vrtca, ki so nam pripravili kratek kulturni program.

Veliko energije v našem društvu vlagamo prav v naše najmlajše. Trenutno v društvu delujemo s petimi desetinami otrok, starih od 7 do 16 let. Ker že nekaj let prirejamo letovanje z mla-

Z uradne podelitve vrednostnega bona

dino PGD Polzela, bo denar namenjen prav temu projektu.

Veseli in ponosni smo, da je bilo največ žetonov prav v naši skrinjici.

Zahvaljujemo se vsem zaposlenim v trgovini Mercator Polzela in vodstvu, predvsem pa vsem tistim, ki ste pridno glasovali za nas.

Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom: »NA POMOČ!« �����������������������������������������������������������������������������������������������������������Sabina Pocajt

Prikaz in peka burekov v Domu krajanov Andraž

V

petek, 12. junija, smo se ob 18. uri v Domu krajanov v Andražu zbrale članice Kulturnega društva Andraž, sekcija kulinarika, in druge interesentke, ki so se odzvale na podlagi obvestila, ki je vabilo na delavnico z naslovom Priprava, prikaz in peka burekov. Naša sekcija deluje pod okriljem kulturnega društva, zato je prav, da spoznavamo tudi kulinariko drugih kulturnih okolij. V sekciji imamo to srečo, da je med nami sokrajanka in strokovnjakinja za izdelavo burekov, Esma Dominković. Tako smo pod njenim vodstvom spremljale in nekatere tudi poskusile, kako pripravljajo bureke tiste ženske, ki izhajajo iz okolja, kjer je tovrstna kulinarika pravzaprav tradicija. Kulinarična delavnica je bila zelo koristna in poučna, saj smo ugotovile, kako preprosto ter z občutkom se pripravi vlečeno testo za bureke, jabolčne in druge zavitke. Spekle smo mesne in sirove bureke, ki smo jih na koncu tudi degustirale. Na pokušino burekov so se nam na naše povabilo odzvali predsednik KD Andraž Vili Pižorn in nekateri izmed naših partnerjev.

Vsi so bili navdušeni nad temi kulinaričnimi dobrotami.

Moto našega druženja je biti vedno vesel in dobre volje, zato smo tudi tokrat poskrbele za vzdušje ter s pesmijo nazdravile slavljenki, ki je prejšnji mesec praznovala svoj jubilej. Vse udeleženke smo ob koncu

Udeleženci kulinarične delavnice

menile, da tovrstne kulinarične delavnice prispevajo k povezovanju in druženju ter spoznavanju priprave različnih kulinaričnih dobrot. �������������������������������������������������������������������������������������������� Jelka Oder POLZELAN 29

JUNIJ 2015

PRISPEVKI BRALCEV/LITERARNICA

ANUŠA JUNTEZ – pesnica za dušo

Anušo sem kot pesnico prvič spoznala na srečanju skupine, ki se vsak mesec dobiva v sklopu študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Eno izmed srečanj je potekalo decembra 2014, in sicer v Komendi na Polzeli, kjer domuje prelepa knjižnica – enota Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Takrat sta se na prireditvi z naslovom Literarno valovanje predstavili Valentina Plaskan, nekdanja učenka Osnovne šole Polzela, ki je že v šoli izdala svojo pesniško zbirko, in Anuša Juntez, ki je povedala, da je prvič nastopila s svojimi pesmimi že na kulturnem programu ob 65-letnici knjižnice na Polzeli, septembra 2011, prav tako v Komendi. Nekaj njenih pesmi je bilo objavljenih v zborniku Moj čopič je beseda, ki je nastal ob literarnem natečaju leta 2000 in je izšel pri Mohorjevi družbi Celje. Vsekakor dovolj razlogov, da ljubiteljsko pesnico Anušo Juntez predstavimo tudi širši javnosti.

A

nuša živi na Polzeli kar 45 let. Že nekaj let je v pokoju, vendar še vedno aktivna v različnih prostovoljnih dejavnostih. Najino poznanstvo sega že mnogo let nazaj, ko sta njena otroka Beno in Sonja še obiskovala osnovno šolo. Oba kreativna v pisanju, Sonja je bila ena izmed glavnih sooblikovalk šolskega časopisa Glas mladih, ki je bil v tistem času med najboljšimi, ne le v Sloveniji, ampak tudi v takratni Jugoslaviji. Tedaj ni nihče niti slutil, da njuna mama prav tako ustvarja že od osnovnošolskih dni … Pravi, da piše pesmi predvsem zase, za svojo dušo. »Tako izražam svoje mnenje in občutenje, ki ga na drug, slišan način iz različnih razlogov ne morem ali nimam priložnosti izraziti. Pesmi mi dajejo poleg mojih otrok in vnukov pogum ter spodbudo v mojem mirnem, upokojenskem življenju.« V vseh teh letih se je nabralo veliko pesmi … Pokaže mi zajeten snopič in se zazre nekam v daljavo. »Že pred leti sem si prizadevala, da bi izdala svojo pesniško zbirko, a niso bili pravi časi za to. Vendar sanje ostajajo, morda se mi posreči samozaložba …« Ob prebiranju Anušinih pesmi človek dobi občutek, da so njen podaljšek življenja; tisto, kar življenju daje smisel …V njih pričara univerzalne resnice o ljubezni, trpljenju, upanju – skozi prizmo svojih osebnih iskanj in duhovnih spoznanj na življenjskem potovanju. V večnem iskanju izvora univerzalne ljubezni išče način, da pomiri nasprotja, ki vnašajo nemir v človeško dušo, razpeto med nebom in zemljo, svetlobo in temo, bolečino in radostjo. Zadnja leta prinašajo veselje v njeno življenje vnuki.

Z njimi se čas ustavi …

Za predstavitev bralcem Polzelana sem izbrala nekaj pesmi s konca devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa do najbolj aktualne, posvečene njenim vnukom: GREM (10. 1.

1996), 24. 11. 1998, TI (2014) in OTROŠKE OČI (2014):

GREM

TI

Grem čez polje, v temni noči, ko veter govori.

Ti, ki si moj oče, ki me poznaš, ti veš, kaj mi je storiti.

Mimo križa, ki stoji ravno tu, prek polja zasneženega.

Vstopim v vsako lužo, kot da se vračam v otroštvo.

Mogoče ni dovoljeno, je pa koristno za žalostno dušo.

24. 11. 1998 Dovoli, da za trenutek sedem k tebi, ne k tebi, nasproti tebi.

To mesto pri tebi je že davno zasedeno.

Prepozno je, da bi rodilo, prepozno, da bi se zgodilo.

Dovoli, da sem nasproti tebi …

Da sem pri tebi, je tudi dovolj, zato, da sem spet pri sebi …

Ti mi pokaži pot, vzemi vse moje težke črne noči, čeprav mi srce govori, saj se bo tudi tokrat izšlo, čeprav mi misel šepeče, vedno se drobna, najmanjša veja na novo postavi, čeprav nikoli ne želi vstati, hoče kar obležati.

V duhu,ki ni od tega sveta, v milosti, ki ni od tega sveta, sem se za trenutek odpočila.

Pa je vzcvetela nova, drobna pot.

OTROŠKE OČI Kadar se zazrem v nežne, drobne otroške oči, se mi zazdi, da se v njih nekaj čarobnega dogodi.

Ves obraz se smeji in kakor mavrica čez nebo se njegov nasmeh razleti.

Igrava se na leseni progi, kjer se peljejo lokomotive, vagoni, Tomaži, Jakobi, Gašperji in Gorazdi.

Voziva jih čez predore, viadukte križišča in mostove.

Otrok jih pozna in govori: »Zapiši si!

Da jih poznaš tudi ti.« Jaz pa se zazrem v drobne otroške oči in vem, da večjega veselja ta dan zame ni, kot naučiti se imena teh drobnih, lesenih stvari. ������������������������������������������������������������������������������Valerija Pukl

30 POLZELAN

JUNIJ 2015

PRISPEVKI BRALCEV/VREDNOTE

Kulturnozgodovinski utrinki Ljudska šola na Polzeli pred sto leti Današnja osnovna, nekdaj “ljudska šola” na Polzeli, ima dolgo tradicijo. Že leta 1927 so slovesno praznovali stoletnico. Dejansko segajo začetki šolstva še dlje, saj je bila že leta 1786 v takratnem samostanu Novi Klošter v Založah ustanovljena t. i. trivialna šola, ki so jo pozneje prestavili na Polzelo. V tem sestavku ne bomo opisovali razvoja šole v nadaljnjih desetletjih, ampak bomo predstavili šolo na Polzeli pred dobrimi sto leti. Pri tem se bomo oprli na spomine na šolska leta, ki jih je pripovedovala Olga Repnik (1906–2000) s Polzele, ki je to šolo obiskovala med letoma 1914 in 1919.

Razglednica Polzele iz leta 1910. Na zgornji fotografiji si na levi po vrsti sledijo: Žiganova kapela, nova šola, kaplanija, stara šola (vir: Wikipedia Commons).

Na začetku 20. stoletja sta v središču Polzele, nasproti cerkve, stali dve šolski poslopji. Starejša stavba (danes poslopje občine) je bila že večkrat prezidana. Današnjo podobo je dobila leta 1894. Kmalu se je izkazalo, da je prostorska stiska še vedno velika, zato je bilo treba zgraditi še eno poslopje. Med staro in novo šolo je stala stavba kaplanije (danes pekarna). Nova stavba je bila dograjena leta 1906. Istočasno je bila šola razširjena v petrazrednico. Poleg učnih prostorov so bili v šolskih poslopjih še prostori šolske kuhinje in stanovanja za nekatere učitelje. Za šolo se je razprostiral šolski vrt, ponos takratnega nadučitelja Farčnika. Zemljišče za vrt in zunanji telovadni prostor je šoli daroval grof Wurmbrand, takratni lastnik dvorca Novi Klošter. Drugi dobrotnik šole je bil lastnik gradu Šenek, Oskar pl. Pongratz. Med drugim je ustanovil šolsko kuhinjo, ki so jo pozneje podpirali tudi njegovi nasledniki in nekateri drugi polzelski veljaki, denimo trgovec Žigan.

Do konca prve svetovne vojne je Polzela spadala v okvir dežele Štajerske, ki je bila ena izmed kronskih dežel Habsburške monarhije.

Večina učiteljstva, ki je učila na polzelski šoli, se je izobrazila na učiteljišču v Mariboru, kjer je bilo moško in žensko državno učiteljišče.

Ob koncu 19. stoletja je trajalo izobraževanje na učiteljišču štiri leta.

Ljudska šola na Polzeli nekaj let ni bila edina šola na tem območju. Lokalna podružnica nemškega društva Schulverein je ob pomoči takratnih lastnikov in vodstvenega kadra tovarne meril dosegla ustanovitev privatne nemške šole (1910). Šolsko poslopje je stalo na Gmajni, v bližini železniške postaje.

Kot večina takratnih otrok z Gmajne, ki so imeli starše zaposlene v tovarni, je Olga Repnik začela obiskovati Schulvereinovo šolo.

Ko je ta šola z izbruhom prve svetovne vojne zaprla vrata, so se morali šolarji prešolati na ljudsko šolo. V Schulvereinovi šoli je potekal pouk v nemškem jeziku, pisali pa so v gotici.

Zato je bila Olga prepričana, da zna premalo, da bi se lahko redno vpisala v tretji razred v ljudski šoli. A je učiteljica Loparnikova, ki je učila tretji razred, po njo poslala učenko Heleno Cizej (por. Miklavc), naj jo pripelje v tretji razred. Še v visoki starosti se je Olga dobro spominjala prvega dne v ljudski šoli. Ob prihodu v razred ji je učiteljica pokazala plakat s slovensko abecedo in ji rekla, naj jo prepiše v zvezek. S Heleno Cizej, ki je prišla po njo v drugi razred, sta sedeli v isti klopi. Odtlej sta bili sošolki do konca šolanja in vse življenje veliki prijateljici.

Tretji razred je bil v novem, prvi in drugi pa v starem šolskem poslopju. Prvi razred je učila

Ana Suhač, ki je prišla na Polzelo leta 1909. Olga se je je spominjala po tem, da je bila zelo elegantna. Leta 1919 je bila prestavljena v Celje, od koder je bila tudi doma.

Drugi razred je učil takratni šolski upravitelj Anton Farčnik, ki je nasledil dolgoletnega upravitelja Čebulja. Farčnik je bil v širših učiteljskih krogih cenjen kot sposoben organizator.

Dvajset let je bil predsednik Savinjskega učiteljskega društva. Leta 1922 je šel po 40-letnem poklicnem delu v zaslužen pokoj in se preselil v Maribor. Upraviteljske dolžnosti je nato začasno izvajal učitelj Loparnik, leta 1923 pa je bil imenovan nov upravitelj Martin Sotlar.

Kot smo že omenili, je tretji razred učila učiteljica Loparnikova. Zakonski par, učitelja Peter in Marija Loparnik, sta dobila stalno učiteljsko mesto na Polzeli leta 1908. Vendar je bil Loparnik čez nekaj časa prestavljen v Špitalič pri Motniku. Premestitev je bila dokaj neugodna, ker je žena poučevala na Polzeli.

Loparnikovi premestitvi so verjetno botrovali nazorsko-politični razlogi. Med takratnim učiteljstvom je vladala precejšnja napetost, njihov službeni položaj pa je bil pogosto odvisen od nazorskega prepričanja, ki se je ali ni ujemalo z ideologijo vladajoče politične stranke. (To nezdravo ozračje prikazuje pisatelj Ivan Cankar v drami Hlapci.) Ko je bil leta 1926 Loparnik POLZELAN 31

JUNIJ 2015

Anton Farčnik, dolgoletni nadučitelj ljudske šole na Polzeli Vir: Učiteljski tovariš.

prestavljen v Maribor, je bila njegova žena že upokojena kot učiteljica na Polzeli. Ta novica se je zdela pomembna tudi dopisniku časopisa Amerikanski Slovenec. Ob tem se je dotaknil tudi Loparnikove prve premestitve, ki očitno še ni utonila v pozabo: “Preselil se je od nas bivši tukajšnji g. učitelj Peter Loparnik s svojo rodbino, in sicer v Maribor. Gospod učitelj, kateri je precej svojih moči posvečal koristim tukajšnjega prebivalstva, pač ne odide z najlepšimi spomini.

Zapostavljen pri oddaji nadučiteljske službe, je bil pod PP režimom, dasiravno že nad 30 let v službi, od tega nad 15 let stalno nastavljen na Polzeli, prestavljen na enorazrednico v Špitalič nad Vransko. Njegova soproga je bila skoro istočasno proti svoji volji upokojena. Nam v opravičilo naj bo, da mu tega niso povzročili domačini, kateri so njegovo delo, bodisi v šoli ali izven nje, spremljali vedno s simpatijami. Upamo, da mu bo Maribor prijetnejši!”Vseeno je takratna oblast cenila Loparnikovo delo, saj je bil leta 1929 odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje.

Kot se je spominjala Olga Repnik, je bil v času njenega šolanja šolski razred urejen takole: po stenah so viseli razni učni plakati in zemljevidi, ob steni pri katedru pa je stala velika omara. V njej so bili med drugim shranjeni lepopisni zvezki, ki jih šolarji niso nosili domov. Na steni je visel velik križ, pod njim pa podoba takratnega cesarja Franca Jožefa I. Ob steni sta stala lončena peč in zaboj za premog. V hladnejših mesecih je pred poukom šolska sluginja zakurila, kurivo pa so nalagali učenci, ki so sedeli blizu peči. Za vodo je služila votla okrogla kovinska miza, ki je imela na vrhu lavor. Vodo so nosili iz “štepiha” na dvorišču.

Pouk je trajal zjutraj od 8. do 10. ure, nato je bil do poldneva odmor za malico. Popoldanski pouk se je nadaljeval med 13. in 15. uro. Ob sobotah je bil pouk le dopoldne. Učni jezik je 32 POLZELAN

PRISPEVKI BRALCEV/LITERARNICA

bil slovenski, nemščine so se učili eno uro na teden. Poleg učenja slovenske slovnice, čitanja, lepopisja in računstva so se učili tudi ročnih del, od četrtega razreda dalje pa tudi zgodovine, zemljepisa in prirodoznanstva. Med šolskimi predmeti je bil tudi verouk, ki ga je učil takratni polzelski župnik Jodl. Šolsko leto se je začelo in končalo s slovesno šolsko mašo. Učenci in učitelji so se morali udeležiti tudi procesij, ki so bile trikrat na leto.

Olga se je dobro spominjala tudi večine sošolcev. Poleg že omenjene Helene Cizej (por.

Miklavc) so bili njeni sošolci s Polzele še: Anica Cimperman (por. Černe), Antonija Orešnik (por. Ferjan), Ana Sevčnikar (p. d. Gosíjekova), Slava Kunst (por. Zoffel), Marija Tavčer (p. d. Žibredova), Matilda Kolšek (por. Štorman); iz Ločice Anton Čremošnik; iz Založ Maks Vasle (p. d. Tonáčev); iz Podvina Neža Maurer (p. d.

Zálesnikova; teta pesnice) in drugi. Četrti razred je bil “usoden” za nadaljnjo poklicno pot šolarjev, saj so se morali v skladu s takratnim šolskim sistemom odločiti, ali bodo nadaljevali šolanje na višjih šolah (meščanski šoli ali gimnaziji) ali pa dokončali šolanje na ljudski šoli do dopolnjenega določenega leta starosti. To leto je Olgo učila Ivana Samobor, ki je na polzelsko šolo prišla sredi prve svetovne vojne in je tu poučevala le nekaj let. Olga je imela v četrtem razredu zelo dobro spričevalo.

Zato je učiteljica Samoborjeva odšla skupaj s še eno kolegico učiteljico prepričevat očeta Repnika, naj hčerki omogoči nadaljnje šolanje.

Toda Repnik se ni dal prepričati, češ da ima Olga “roko za šivanje”, kar je pomenilo, da se bo šla učit za šiviljo. Nekoliko so bile krive tudi neugodne okoliščine. Oče Repnik je že plačeval šolanje v meščanski šoli starejši hčerki, zavezal pa se je, da bo šolal tudi vnukinjo, ki je zgodaj izgubila starše. Olga je bila starostno ravno med obema. Repnik, ki je bil sicer žagarski mojster in mlinar, je imel svojevrsten pogled na šolanje. Veliko mu je pomenilo, da otroci pridobijo osnovno izobrazbo, potem pa naj si čim prej začnejo služiti kruh. Vseeno pa je bil za tiste čase eden izmed redkih staršev, ki se je za šolanje svojih otrok zanimal tudi pri učiteljih. Ko se je v nedeljo s kolesom peljal domov iz mlina v Dobrteši vasi in je pred šolo srečal učitelja Tušaka, se je ustavil in ga vprašal, kako se učijo njegovi otroci. Rekel pa mu je tudi: “Dajte jim še dodatne naloge, da se ne bodo potepali okoli!”

Olga je nadaljevala šolanje v petem razredu, učil jo je Franc Radivoj Tušak. Stalno učiteljsko mesto na Polzeli je dobil leta 1906. Preden je prišel na Polzelo, je učil v Mozirju, kjer je bil zelo dejaven pri Savinjskem Sokolu. Na Polzeli si je ustvaril družinske vezi, saj se je poročil s hčerko nadučitelja Farčnika. Leta 1919 je bil

prestavljen v Krčevino pri Mariboru, pozneje pa postal šolski upravitelj v Teznem. Ker je bila ljudska šola na Polzeli le petrazredna, so učenci po končanem petem razredu lahko obiskovali še dva oddelka. Ta pouk je potekal skupaj s petim razredom, kar je bilo za učitelja naporno, saj je moral hkrati podajati dvoje različno zahtevnih snovi.

Takratni polzelski učitelji so bili družbeno dejavni kot odborniki narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je širila slovensko šolstvo v Avstro-Ogrski. Na Polzeli je bila podružnica omenjenega društva ustanovljena leta 1903.

Nadučitelj Farčnik je bil predsednik v letih 1904–1907. Tajnica je bila njegova hčerka, poročena z učiteljem Tušakom, ki jo je pozneje nasledil na tajniškem mestu. Namestnik predsednika je bil v letih 1910–1912 učitelj Loparnik. Učitelji so Družbi pošiljali tudi finančne prispevke. Tako se je učitelj Tušak denimo leta 1908 odpovedal poti na Dunaj in znesek 5 kron raje prispeval za Družbo.

Olga Repnik je obiskovala ljudsko šolo v času prve svetovne vojne. Število šolarjev se je takrat močno zmanjšalo. Mnogi so bili začasno oproščeni pouka, ker so morali pomagati doma pri kmečkih opravilih, saj so bili njihovi očetje in bratje v vojski. Učitelj Tušak je bil zadolžen za razdeljevanje živilskih nakaznic. Olga se je spominjala tudi smrti cesarja Franca Jožefa I. (1916), ko je prišla učiteljica objokana v razred in učence pozdravila z besedami: “Naš presvitli cesar je umrl ...” V jok je spravila tudi učence.

Kljub vojni je bil cesar zelo priljubljen, predvsem pa je bil na prestolu že tako dolgo, da se je zdel nekako nenadomestljiv. Po koncu vojne so se z nastankom nove države začele spremembe tudi na šolskem področju. Nova oblast je namesto nemščine uvedla srbohrvaščino in kmalu premestila večino mlajših učiteljev. Ljudska šola na Polzeli je stopila na pot novega razvoja v sklopu Kraljevine SHS in pozneje Jugoslavije. ������������������������������������������������Dr. Blaž Podpečan Viri in literatura Amerikanski Slovenec, 18. 8. 1926.

Slovenski narod, 12. 3, 13. 6 in 11. 11. 1908.

Učiteljski tovariš, 10. 11. 1903; 12. 4.1907; 12. 9.

1929; 1933.

Pukl, Valerija (ur.). 2006. Stoletna šola, naš stoletni dom: osnovna šola Polzela od začetkov do danes.

Polzela: OŠ.

Vovko, Andrej. 2004. Biografske in bibliografske študije 2: Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Vrečer, Rajko. 1930. Savinjska dolina: s posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodovino v besedi in sliki. Žalec: samozaložba.

Vybihal, Vili in Novak, Stanko (ur.) 1984. Polzela (zbornik). Žalec: Kulturna skupnost občine.

PRVI OB NAROČILU, DRUGI PO DOGOVORU, TRETJI v OB PREVZEMU )

JUNIJ 2015

NOVO !

GOSPODARSTVO

Maltezanka Maltezanka

CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SPREJEMAMO NAROČILA ZA DELOVNE ZVEZKE ZA NOVO ŠOLSKO LETO. NAROČILA SO MOŽNA ZA VSE RAZREDE IN VSE ŠOLE, PLAČILO PA NA 3 OBROKE:

v

ZA VSE ŠOLARJE PA PRIPRAVLJAMO PRESENEČENJE. OB NAKUPU NAD 60€ SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU. PRVI OB NAROČILU, ŽREBANJE BO 15.09. DRUGI 2015 PO DOGOVORU, TRETJI OB PREVZEMU ) OB 17.00 URI V PAPIRNICI. PODELILI BOMO ZA VSE ŠOLARJE PA PRIPRAVLJAMO CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, PRESENEČENJE. OB NAKUPU NAD 60€ DA SPREJEMAMO NAROČILA ZA 3 PRAKTIČNE NAGRADE. SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU. DELOVNE ZVEZKE ZA NOVO ŠOLSKO LETO. ŽREBANJE BO 15.09.

2015 NAROČILA SO MOŽNA ZA VSE RAZREDEOSTALIH ŠOLSKIH VABLJENI K NAKUPU STVARI, OB 17.00 URI V PAPIRNICI. IN VSE ŠOLE, PLAČILO PASTRANKE OBVEŠČAMO, CENJENE PRIPRAVLJENI SO TUDI POPUSTI PODELILINA BOMO NA 3 OBROKE: DA SPREJEMAMO NAROČILA ZA NAGRADE. 3 PRAKTIČNE ŠOLSKE TORBE. VABLJENI K NAKUPU OSTALIH ŠOLSKIH STVARI, PRVI OB NAROČILU, DELOVNE ZVEZKE ZA NOVO ŠOLSKO LETO.

NOVO !

DRUGI PO DOGOVORU, TRETJI OB PREVZEMU )

PRIPRAVLJENI SO TUDI POPUSTI NA ŠOLSKE TORBE.

NAROČILA SO MOŽNA ZA VSE RAZREDE VSE ŠOLE, PLAČILO PA ZA VSE ŠOLARJE PA IN PRIPRAVLJAMO OBIŠČITE PRESENEČENJE.NAS....

OB NAKUPU NAD OBIŠČITE NAS....

NA60€ 3 OBROKE: SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU.

Oglas ni lektoriran.

NOVO !

AKCIJA TRAJA OD 10.06. 2015 DO 14.09. 2015 ŽREBANJE BO 15.09.OD 2015 10.06. 2015 DO 14.09. 2015 AKCIJA TRAJA 070 760 808 OB 17.00 URI V PAPIRNICI. PODELILI BOMOPRVI OB NAROČILU, mail: papirnica.maltezanka@gmail.com 070 760 808 3 PRAKTIČNE NAGRADE. DRUGI PO DOGOVORU,

mail: papirnica.maltezanka@gmail.com

VABLJENI K NAKUPU OSTALIH ŠOLSKIH STVARI, PRIPRAVLJENI SO TUDI POPUSTI NA ŠOLSKE TORBE.

TRETJI OB PREVZEMU )

ZASTAVA

ZA VSE ŠOLARJE PA PRIPRAVLJAMO Želite opremiti stanovanje ali hišo in ne veste

OBIŠČITE NAS.... kako bi se zadeve lotili?

PRESENEČENJE. NAD 60€ AKCIJA TRAJA OD 10.06. 2015 DO 14.09. OB 2015NAKUPU Vaše želje bomo smiselno vključili v vaš bivalni prostor ter vam svetovali z najboljšimi rešitvami. Izdelali vam V NAGRADNEM ŽREBANJU. 070 760SODELUJETE 808 mail: papirnica.maltezanka@gmail.com bomo idejne skice, popise del in vizualizacijo prostora

ŽREBANJE V VSAKO SLOVENSKO GOSPODINJSTVO

BO 15.09.

2015 celote. za lažjo predstavitev Bi radi smiselno uredili vašo okolico - s terasami, OB 17.00 URI V PAPIRNICI. zasaditvijo, potmi, nadstreški…?

PODELILI BOMO Svetovali vam bomo z idejnimi podlogami, izvedbenimi načrti z optimizacijo stroškov in z ureditvijo po vaši želji.

3 PRAKTIČNE NAGRADE. Imate ŠOLSKIH gradbeno parcelo aliSTVARI, obstoječo gradnjo in ne VABLJENI K NAKUPU OSTALIH veste kako bi se lotili novogradnje ali prenove?

PRIPRAVLJENI SO TUDI POPUSTI Pokličite nas in uredili vamNA bomo celotno projektno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem, vam svetovali Slovensko, evropsko inŠOLSKE občinsko TORBE. in vas spremljali pri izvedbi projekta vse do končne ureditve.

Možnost dobave stenskega Atelje AOS OBIŠČITE NAS.... nosilca za eno ali tri zastave.

M: 051 334 962 sprejemamo na tel.: AKCIJANaročila TRAJA OD 10.06. 2015 DO 14.09.

2015 E: atelje.aos@gmail.com 03 703 32 28 ali S: www.atelje-aos.si 070 zkts-polzela@polzela.si.

760 808 mail: papirnica.maltezanka@gmail.com

POLZELAN 33

Oglas ni lektoriran.

Oglas ni lektoriran.

zastavo lahko od zdaj kupite na Zavodu za kulturo, turizem in šport Polzela.

JUNIJ 2015

PRIREDITVE

¦

PRIREDITVE V JULIJU 2015

od ponedeljka do petka

29 junij 3

četrtek

2

ob 16. uri 208. lunohod (Prebold–Čeče)

2

ob 18. uri Štajerska liga v balinanju

četrtek

od 8. do 12. Poletna šola angleščine za učence od 1. do 4. razreda OŠ (ali 15.) ure Grad Komenda

(Prijave: ZKTŠ Polzela: 03/703 32 28) Zbor pri domu Društva upokojencev Polzela.

(Rudi Divjak: 031 525 790)

od petka do četrtka

3 16

sobota

4

ob 7. uri

nedelja

5

od 10. ure dalje

nedelja

5

ob 15. uri

od ponedeljka do petka

6 10

od 8. do 12. (ali 15.) ure

torek

7

ob 19. uri

sobota

11

od 8. do 12. ure

od sobote do nedelje

11 12

od nedelje do petka nedelja

12 17 12

sreda

15

ob 20. uri

od petka do nedelje sobota

17 19 18

ob 20. uri

sobota

25

ob 8. uri

sobota

25

ob 19.30

nedelja

26

ob 5. uri

nedelja

26

ob 10.30 ob 11.30

petek

31

ob 17. uri

34 POLZELAN

ob 17. uri ob 18. uri

14. krog: DU Polzela – BK Gorica Sl. Športno-rekreacijski center Polzela (Karli Korber: 041 381 467) Likovna razstava udeležencev slikarskega tabora v Piranu in ustvarjalcev na prireditvi Malteški pozdrav poletju Grad Komenda (Mojca Korošec: 031 806 867) Pohod na vrh Korena Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Tomaž Kulovec: 051 231 802) 5. tabor slovenskih likovnikov in fotografov Grad Komenda (Kaja Železnik: 041 798 387) Obujanje starih običajev »Šaljive kmečke igre« in družabni program Pri igrišču v Andražu (Vili Pižorn: 041 783 734) Poletna šola angleščine za učence od 1. do 4. razreda OŠ Grad Komenda (Prijave: ZKTŠ Polzela: 03/703 32 28) »Zaščitimo kožo od znotraj, da bomo zasijali navzven« - Predavanje Vide Kokalj Grad Komenda (Jožica Ramšak: 041 289 632) Kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar: 031 795 685) Pohod v visokogorje (Julijske Alpe) Zbor pri igrišču v Andražu.

(Simon Ograjenšek: 031 393 499) Otroški malteški dnevi – oratorij (Jože Kovačec: 041 742 965) Slavnostni prevzem novega gasilskega vozila AC 24/60 Družabno srečanje »Pod domačimi lipami« z ansamblom Petka Pred Gasilskim domom Ločica ob Savinji (Bojana Žibret: 031 502 164 in Rok Bastl: 041 274 812) Podarite si notranjo harmonijo z gong terapijo, grad Komenda, VIT - točka (ZKTŠ Polzela, 03 703 32 28) Dnevi kulturnih in športnih srečanj ob prazniku sv. Marjete (Jože Kovačec: 041 742 965) Potopisno predavanje o Japonski Grad Komenda, VIT-točka (Lovro Bezenšek: 031 541 255) 11. gorski tek na Goro Oljko Zbor pri igrišču v Andražu ob 8. uri, start ob 9. uri, cilj na Gori Oljki.

Pohod na Goro Oljko ob 8.30 (Zoran Štok: 041 754 778) Ogled komedije »Kralj gora in ljudomrznik« v letnem gledališču Studenec pri Domžalah Zbor pred Domom krajanov Andraž.

(Vili Pižorn: 041 783 734) Pohod na Skuto – Dolgi hrbet po SPP Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli. (Mirko Jegrišnik: 041 902 183) Dobriška nedelja na Gori Oljki Srečanje Dobričanov pri zidanici Župrl (Franc Blagotinšek: 041 930 195 in Drago Gaberšek: 041 633 547) 209. lunohod (Polzela–grad Žovnek) in srečanje s ščipohodci s Ptuja Zbor na parkirišču pred trgovino Tuš.

(Rudi Divjak: 031 525 790)

JUNIJ 2015

PRIREDITVE

Le malokdo se zaveda, da je treba zelo malo, da tudi sam pristane v podobnem položaju kot jaz in meni podobni ljudje.

Prav zaradi naše gibalne omejenosti smo največkrat odvisni od pomoči drugih – sorodnikov, prijateljev, znancev … V naših življenjih pa vseeno nastopijo trenutki, ko nam tehnologija omogoči vsaj nekaj samostojnosti. Na žalost pa invalidi nismo le gibalno, ampak tudi finančno omejeni.

Kljub visoki in zame povsem nedosegljivi ceni dvigala mi je z vašo pomočjo uspelo uresničiti sanje. Najlepše se zahvaljujem sosedom, prijateljem, znancem, podjetjem v Občini Polzela, Občini Polzela, Lions klubu, RKS – Območnemu združenju Žalec, Krajevni organizaciji RK Polzela ter drugim za prejete dotacije. Še enkrat hvala iz srca.

Branko Kočevar z družino

Vedno boš z nami.

ZAHVALA Nenadoma se je poslovila naša draga mama

ZINKA TERGLAV (20. 2. 1928-8. 6. 2015).

Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse darove.

Posebna zahvala govorniku Dušanu Pungartniku, pevcem, pogrebcem, gospodu župniku Jožetu Kovačcu, pogrebni službi Morana ter vsem preostalim, ki ste nam pomagali ter jo pospremili na njeni zadnji poti.

Hvala vsem in vsakemu posebej.

Vsi njeni

Oglas ni lektoriran.

Zahvala za pomoč pri zbiranju sredstev za nakup stopniščnega dvigala

POLZELAN 35

DA

N

VJESRČN E L

TE

ŠKI T U RN

več si preberite na spletni strani www.zkts-polzela.si

Abonma gledaliških komedij

NASMEJMO SE! v Kulturnem domu Polzela

Oglas ni lektoriran.

AMI IN KN

IR

MI

GA

JI

GL A

U

E

I

V

D U KO M

VI

* Make-up party (možno samo ob nedeljah in ponedeljkih)

RK

Č

IP Č A

NI

PR I

A ZAB VA

MED

O

EG

AJ U I N L E

RA

G

I

S

NA

OBISKU NA

KO M E N D

ESKIN P NC

LE

ENA ZAB SB

NA

PA R T Y *

GENDA LE

ZM

KE-UP

A AV

MA

Glasbena monokomedija / Producent: SiTi Teater

OD TIŠINE DO GLASBE

Avtorja: Jure Ivanušič, Marko Vezovišek

Ljubezenska komedija / Producent: GTČ Jesenice

IGRALSKA DRUŽINA

Avtor in režiser: Iztok Valič

Monokomedija o starih časih / Producent: SiTi Teater

ROJEN V JUGI

Avtor: Perica Jerković

Pohotno maščevalna komedija / Producent: Šentjakobsko gledališče Ljubljana

SEKS IN LJUBOSUMNOST

Avtor: Marc Camoletti / Priredba in režija: Jaša Jamnik Socialna komedija / Producent: Cafe Teater

MICIKA IN ALDO

Avtor: Tone Partljič / Režiser: Vinko Möderndorfer

Vljudno vabljeni k vpisu prve sezone gledališkega abonmaja Nasmejmo se!

Vpis bo potekal v ZKTŠ Polzela, od 29.6.2015 dalje.

Cena abonmajske vstopnice znaša 55 EUR / 50 EUR* Spočijte si oči od ekranov, ušesa od slabih novic in telo od napornega vsakdana. Sprostite se in poskrbite za svoje zdravje, dobro počutje in družabno življenje.

Kdor se smeji, dolgo in srečno živi.

Info: ZKTŠ Polzela,

Grajski trg 1, Polzela 03 703 32 28 zkts-polzela@polzela.si www.zkts-polzela.si

Oglas ni lektoriran.

*cena za dijake, študente, upokojence in brezposelne